Slovenija

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.48.0-wmf.1</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Slovenija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>534</id>
    <revision>
      <id>6771682</id>
      <parentid>6761454</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:30:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nik gazvoda</username>
        <id>268053</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>posodobitve starih podatkov kot so prebivalstvo, naselja</comment>
      <origin>6771682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46184" sha1="arx5z8r91u4r1lmn0ply137efud43tc" xml:space="preserve">{{Infopolje Država/Slovenija}}
'''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu ter jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).

Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih iz 28.10.2026 ima Slovenija 2,114,910 prebivalcev&lt;ref name=&quot;statPrebTot&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13750|title=Prebivalstvo, 1. april 2025|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|date=2025-04-01|accessdate=2025-09-29|archive-date=|archive-url=|url-status=|website=stat.si}}&lt;/ref&gt; ki živijo v 6.035 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].&lt;ref name=&quot;HDI&quot;/&gt; Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]].

== Ime in etimologija ==
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|''Slovani'']] oz. ''Slověni'' ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Slovanska osnova ''Slověne'' je osnova številnih drugih etnonimov in toponimov, besedotvorna pripona ''-en'' in izpeljani pridevniki (''slovenski'') pa so skozi zgodovinski razvoj služili kot osnova za nastanek geografskega imena ''Slovenija''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|location=Ljubljana|publisher=Modrijan|year=2009|language=sl|pages=382–383}}&lt;/ref&gt; Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem pri zapisu je v obrazilu ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki ''Slovenka'' (''Slovanka'') ni bilo razlike. Oba avtonima sta bila sinonimnega označevanja.&lt;ref&gt;med številnimi viri glej npr.: Trubar, Primož (1575). [https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72 ''Catehismvs sdveima islagama'']. str.&amp;nbsp;81. Primic, Janez Nepomuk (1809). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI Poezije]''. str.&amp;nbsp;45. in primerjaj z Primic, Janez Nepomuk (1813). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Némshko-slovénske branja]''. str. 74-79.&lt;/ref&gt;

Glede izvora imena ''Slověne'' je bilo predlaganih [[Slovani#Izvor_imena|veliko teorij]]. [[Slovenski etimološki slovar]] kot najbolj utemeljeni razlagi navaja dve možnosti. Iz besedotvornega stališča je ime verjetno izpeljano iz korena ''*slov-'', ki je ohranjen v številnih zemljepisnih imenih, zlasti [[hidronim]]ih širom vzhodne Evrope. Če je domneva pravilna bi ime v izvirniku lahko pomenilo ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po starejši razlagi, ki je besedotvorno slabše, pomensko pa bolje utemeljena, naj bi bilo ime izpeljano [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče razumeče govoriti«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter=	slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt; 

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955  |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}&lt;/ref&gt; To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}&lt;/ref&gt;

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, v [[Latvijščina|latvijščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|thumb|right|300px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], 1853]][[Slika:Pokrajine.png|thumb|right|300px|Zgodovinske pokrajine Slovenije]][[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije začeli [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naseljevati]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva kneževina alpskih Slovanov (neposrednih prednikov Slovencev, imenovani tudi Slověni).&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt; Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije |access-date=2019-08-08 |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808092026/http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. 

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}&lt;/ref&gt; Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|300px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. 

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe  zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971–2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000–1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971–2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. 

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600–1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Paleontologija v Sloveniji ==
Paleontologija v Sloveniji preučuje fosilne ostanke rastlin, živali in mikroorganizmov, najdene na območju današnje Slovenije, ki zaradi svoje geološke raznolikosti nudi bogato paleontološko dediščino od [[Paleozoik|paleozoika]] do [[Kvartar|kvartarja]]. V [[Mezozoik|mezozoiku]], predvsem v juri, so na območju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], [[Vremščica|Vremščice]], Slivja in Istre našli sledi dinozavrov, predvsem stopinje dvonožnih teropodov in štirinožnih sauropodov. Čeprav fosilnih kosti dinozavrov doslej še niso odkrili, sledi pričajo o njihovi prisotnosti. V miocenu je vzhodni del Slovenije pokrivalo [[Panonsko morje]], kar dokazujejo fosilni ostanki morskih mehkužcev, rib, kitov ter sladkovodnih in kopenskih organizmov, najdeni predvsem v [[Haloze|Halozah]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], okolici [[Ljutomer|Ljutomera]] in [[Radgona|Radgone]]. V ledeni dobi so slovenske jame, kot so [[Potočka zijalka]], [[Divje babe]] in Mokra jama, postale pomembna nahajališča fosilov jamskega medveda, mamuta, jamskega leva in človeka. Pomembna najdišča vključujejo tudi [[Ljubljansko barje]], kjer so našli ostanke ledenodobnih živali in orodja praljudi. Raziskave izvajajo Naravoslovni muzej Slovenije, [[Geološki zavod Slovenije]] in univerze, številne najdbe pa prispevajo tudi ljubiteljski zbiratelji. Posebej zanimive so najdbe devonskih rastlin, sledovi mastodontov ter izjemno ohranjeni fosili iz miocenskih sedimentov, ki potrjujejo izjemen pomen Slovenije za paleontološke raziskave v širšem srednjeevropskem prostoru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dinozavri v Sloveniji, so ali niso?|url=https://www.student.si/zabava/knjiga/dinozavri-v-sloveniji-so-ali-niso/|website=Student.si|date=2024-06-11|accessdate=2025-05-26|language=sl-SI|first=Žiga|last=Kastelic}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]]
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[živo srebro]] - [[Rudnik Idrija|Idrija]] in Litija, [[svinec]] in [[cink]] - [[Rudnik Mežica|Mežica]], [[uran]] - [[Žirovski Vrh|Žirovski vrh]], [[Železo]] - Ravne na Koroškem in Jesenice idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] – obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kočevje, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]] idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120 % njenega [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ja. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. Manjkajo avtocestne povezave z sosednjimi državami Izola-Hrvaška, Slovenj Gradec-Avstrija, Krajnska Gora-Italija in notranje tretje razvojne osi hitre ceste: Celje-Laško-Sevnica-Krško, Letališče Ljubljana-Lukovica. Glavne družbe iz področja logistike: [[Luka Koper]], [[Pošta Slovenije]], Intereuropa, [[Solinair]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Fraport Slovenija]], [[Slovenske železnice]]. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4 % prebivalstva, obdelanih je le 12 % površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.). 

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| image1 = Nataša_Pirc_Musar_in_2026.jpg
| width1 = 115
| alt1 = Nataša Pirc Musar
| caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]]
| image2 = Janez_Janša_official_portrait_2026_(cropped_2).jpg
| width2 = 115
| alt2 = Janez Janša
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Janez Janša]]
| total_width = 
| height 1 = 
}}
[[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}&lt;/ref&gt; Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]].&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt; Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;/&gt;

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

== Demografija ==
{{Glavni|Demografija Slovenije}}
{{bar box
|width = 300px
|float = left
|title = Etnične skupine v Sloveniji&lt;br/&gt;(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;ref&gt;Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]].

[[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SOER&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |date=2022-02-12 }}&lt;/ref&gt; Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;/&gt; Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt;

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je kot uradni jezik uporabljena tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').&lt;ref name=&quot;norwaysi-sl&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |date=2010-01-05 }}&lt;/ref&gt;

=== Naselja ===
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt; V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;

{{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Koper|city_6=Velenje|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Kamnik|city_10=Trbovlje|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Obalno-kraška|div_6=Savinjska|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Osrednjeslovenska|div_10=Zasavska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_4=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_3=Kranj 19.jpg|pop_1=285.604|pop_2=97.019|pop_3=38.024|pop_4=37.392|pop_5=26,054|pop_6=25.538|pop_7=23.878|pop_8=18.004|pop_9=13,902|pop_10=13.742}}

== Kultura ==
[[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|right|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]]
{{glavni|Kultura Slovenije}}

=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}

Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. 

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v tiskani knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo. Istega leta je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovnico slovenskega jezika, ki obsega pravopis, besedoslovje, oblikoslovje, skladnjo in načela [[pisava|pisave]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]].

Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v [[gajica|gajici]] (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]], leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.
{{Multiple image
| align = centre
| direction = 
| width = 
| image1 = Primoz-Trubar.jpg 
| width1 = 155
| caption1 = Primož Trubar 
| image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
| caption2 = [[Valentin Vodnik]] 
| image3 = Prešern-Goldenstein.jpg
| width3 = 157
| caption3 = [[France Prešeren]] 
}}
=== Odrska umetnost ===
==== Operne in baletne hiše ====
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ====
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. 

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ====
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&amp;stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)&lt;/ref&gt;

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

;
; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''
* 26. december__ Dan samostojnosti in enotnosti

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]
* [[Šport v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI]
* [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenija| ]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>arx5z8r91u4r1lmn0ply137efud43tc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771692</id>
      <parentid>6771682</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:51:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>rv test</comment>
      <origin>6771692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46195" sha1="80wvsrqrbs6esof4ra4f2ddbvpxk2l3" xml:space="preserve">{{Infopolje Država/Slovenija}}
'''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu ter jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).

Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih iz 1. aprila 2025 ima Slovenija 2.130.638 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;statPrebTot&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13750|title=Prebivalstvo, 1. april 2025|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|date=2025-04-01|accessdate=2025-09-29|archive-date=|archive-url=|url-status=|website=stat.si}}&lt;/ref&gt; ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].&lt;ref name=&quot;HDI&quot;/&gt; Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]].

== Ime in etimologija ==
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|''Slovani'']] oz. ''Slověni'' ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Slovanska osnova ''Slověne'' je osnova številnih drugih etnonimov in toponimov, besedotvorna pripona ''-en'' in izpeljani pridevniki (''slovenski'') pa so skozi zgodovinski razvoj služili kot osnova za nastanek geografskega imena ''Slovenija''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|location=Ljubljana|publisher=Modrijan|year=2009|language=sl|pages=382–383}}&lt;/ref&gt; Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem pri zapisu je v obrazilu ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki ''Slovenka'' (''Slovanka'') ni bilo razlike. Oba avtonima sta bila sinonimnega označevanja.&lt;ref&gt;med številnimi viri glej npr.: Trubar, Primož (1575). [https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72 ''Catehismvs sdveima islagama'']. str.&amp;nbsp;81. Primic, Janez Nepomuk (1809). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI Poezije]''. str.&amp;nbsp;45. in primerjaj z Primic, Janez Nepomuk (1813). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Némshko-slovénske branja]''. str. 74-79.&lt;/ref&gt;

Glede izvora imena ''Slověne'' je bilo predlaganih [[Slovani#Izvor_imena|veliko teorij]]. [[Slovenski etimološki slovar]] kot najbolj utemeljeni razlagi navaja dve možnosti. Iz besedotvornega stališča je ime verjetno izpeljano iz korena ''*slov-'', ki je ohranjen v številnih zemljepisnih imenih, zlasti [[hidronim]]ih širom vzhodne Evrope. Če je domneva pravilna bi ime v izvirniku lahko pomenilo ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po starejši razlagi, ki je besedotvorno slabše, pomensko pa bolje utemeljena, naj bi bilo ime izpeljano [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče razumeče govoriti«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter=	slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt; 

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955  |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}&lt;/ref&gt; To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}&lt;/ref&gt;

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, v [[Latvijščina|latvijščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|thumb|right|300px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], 1853]][[Slika:Pokrajine.png|thumb|right|300px|Zgodovinske pokrajine Slovenije]][[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije začeli [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naseljevati]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva kneževina alpskih Slovanov (neposrednih prednikov Slovencev, imenovani tudi Slověni).&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt; Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije |access-date=2019-08-08 |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808092026/http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. 

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}&lt;/ref&gt; Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|300px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. 

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe  zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971–2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000–1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971–2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. 

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600–1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Paleontologija v Sloveniji ==
Paleontologija v Sloveniji preučuje fosilne ostanke rastlin, živali in mikroorganizmov, najdene na območju današnje Slovenije, ki zaradi svoje geološke raznolikosti nudi bogato paleontološko dediščino od [[Paleozoik|paleozoika]] do [[Kvartar|kvartarja]]. V [[Mezozoik|mezozoiku]], predvsem v juri, so na območju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], [[Vremščica|Vremščice]], Slivja in Istre našli sledi dinozavrov, predvsem stopinje dvonožnih teropodov in štirinožnih sauropodov. Čeprav fosilnih kosti dinozavrov doslej še niso odkrili, sledi pričajo o njihovi prisotnosti. V miocenu je vzhodni del Slovenije pokrivalo [[Panonsko morje]], kar dokazujejo fosilni ostanki morskih mehkužcev, rib, kitov ter sladkovodnih in kopenskih organizmov, najdeni predvsem v [[Haloze|Halozah]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], okolici [[Ljutomer|Ljutomera]] in [[Radgona|Radgone]]. V ledeni dobi so slovenske jame, kot so [[Potočka zijalka]], [[Divje babe]] in Mokra jama, postale pomembna nahajališča fosilov jamskega medveda, mamuta, jamskega leva in človeka. Pomembna najdišča vključujejo tudi [[Ljubljansko barje]], kjer so našli ostanke ledenodobnih živali in orodja praljudi. Raziskave izvajajo Naravoslovni muzej Slovenije, [[Geološki zavod Slovenije]] in univerze, številne najdbe pa prispevajo tudi ljubiteljski zbiratelji. Posebej zanimive so najdbe devonskih rastlin, sledovi mastodontov ter izjemno ohranjeni fosili iz miocenskih sedimentov, ki potrjujejo izjemen pomen Slovenije za paleontološke raziskave v širšem srednjeevropskem prostoru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dinozavri v Sloveniji, so ali niso?|url=https://www.student.si/zabava/knjiga/dinozavri-v-sloveniji-so-ali-niso/|website=Student.si|date=2024-06-11|accessdate=2025-05-26|language=sl-SI|first=Žiga|last=Kastelic}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]]
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[živo srebro]] - [[Rudnik Idrija|Idrija]] in Litija, [[svinec]] in [[cink]] - [[Rudnik Mežica|Mežica]], [[uran]] - [[Žirovski Vrh|Žirovski vrh]], [[Železo]] - Ravne na Koroškem in Jesenice idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] – obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kočevje, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]] idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120 % njenega [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ja. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. Manjkajo avtocestne povezave z sosednjimi državami Izola-Hrvaška, Slovenj Gradec-Avstrija, Krajnska Gora-Italija in notranje tretje razvojne osi hitre ceste: Celje-Laško-Sevnica-Krško, Letališče Ljubljana-Lukovica. Glavne družbe iz področja logistike: [[Luka Koper]], [[Pošta Slovenije]], Intereuropa, [[Solinair]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Fraport Slovenija]], [[Slovenske železnice]]. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4 % prebivalstva, obdelanih je le 12 % površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.). 

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| image1 = Nataša_Pirc_Musar_in_2026.jpg
| width1 = 115
| alt1 = Nataša Pirc Musar
| caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]]
| image2 = Janez_Janša_official_portrait_2026_(cropped_2).jpg
| width2 = 115
| alt2 = Janez Janša
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Janez Janša]]
| total_width = 
| height 1 = 
}}
[[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}&lt;/ref&gt; Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]].&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt; Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;/&gt;

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

== Demografija ==
{{Glavni|Demografija Slovenije}}
{{bar box
|width = 300px
|float = left
|title = Etnične skupine v Sloveniji&lt;br/&gt;(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;ref&gt;Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]].

[[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SOER&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |date=2022-02-12 }}&lt;/ref&gt; Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;/&gt; Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt;

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je kot uradni jezik uporabljena tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').&lt;ref name=&quot;norwaysi-sl&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |date=2010-01-05 }}&lt;/ref&gt;

=== Naselja ===
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt; V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;

{{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Koper|city_6=Velenje|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Kamnik|city_10=Trbovlje|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Obalno-kraška|div_6=Savinjska|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Osrednjeslovenska|div_10=Zasavska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_4=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_3=Kranj 19.jpg|pop_1=285.604|pop_2=97.019|pop_3=38.024|pop_4=37.392|pop_5=26,054|pop_6=25.538|pop_7=23.878|pop_8=18.004|pop_9=13,902|pop_10=13.742}}

== Kultura ==
[[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|right|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]]
{{glavni|Kultura Slovenije}}

=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}

Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. 

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v tiskani knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo. Istega leta je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovnico slovenskega jezika, ki obsega pravopis, besedoslovje, oblikoslovje, skladnjo in načela [[pisava|pisave]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]].

Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v [[gajica|gajici]] (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]], leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.
{{Multiple image
| align = centre
| direction = 
| width = 
| image1 = Primoz-Trubar.jpg 
| width1 = 155
| caption1 = Primož Trubar 
| image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
| caption2 = [[Valentin Vodnik]] 
| image3 = Prešern-Goldenstein.jpg
| width3 = 157
| caption3 = [[France Prešeren]] 
}}
=== Odrska umetnost ===
==== Operne in baletne hiše ====
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ====
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. 

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ====
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&amp;stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)&lt;/ref&gt;

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

;
; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''
* 26. december__ Dan samostojnosti in enotnosti

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]
* [[Šport v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI]
* [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenija| ]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>80wvsrqrbs6esof4ra4f2ddbvpxk2l3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vodik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>590</id>
    <revision>
      <id>6771760</id>
      <parentid>6756750</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64044" sha1="rsiidg8wcv4lqn517apf60xmbar2mlr" xml:space="preserve">{{Infopolje vodik}}
'''Vodík''' ({{jezik-la|hydrogenium}}) je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] H, [[Vrstno število|atomskim številom]] 1 in [[Atomska masa|atomsko maso]] 1,00794 [[Enota atomske mase|u]]. Je najlažji element v [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]]. V enoatomnem stanju (H) je najpogostejša kemična snov v [[Vesolje|vesolju]] in tvori približno 75 % vse [[Barion|barionske mase]].&lt;ref&gt;D.  Palmer (13. september 1997). [http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astro/answers/971113i.html ''Hydrogen in the Universe''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141029152908/http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astro/answers/971113i.html |date=2014-10-29 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; [[zvezda|Zvezde]] iz [[zvezda glavnega niza|glavnega niza]] so v začetnem obdobju svojega razvoja sestavljene pretežno iz vodika v stanju [[Plazma (fizika)|plazme]]. Najpogostejši [[izotop]] vodika je protij s simbolom {{chem2|^{1}H}}, ki ima en sam [[proton]] in nobenega [[Nevtron|nevtrona]]. Njegovo ime se uporablja zelo redko. 

Vesoljski enoatomni vodik se je prvič pojavil v obdobju [[rekombinacija (kozmologija)|rekombinacije]]. Pri [[Standardna temperatura|standardni temperaturi]] in [[Standardni tlak|tlaku]] je brezbarven lahko vnetljiv in nestrupen [[plin]] brez vonja in okusa s formulo {{chem2|H2}}. Ker z večino [[Nekovina|nekovinskih]] elementov zlahka tvori [[Kovalentna vez|kovalentne]] spojine, je na [[Zemlja|Zemlji]] večina vodika vezanega v [[Voda|vodi]] in [[Organska spojina|organskih spojinah]]. Vodik igra posebej pomembno vlogo v kislo-bazičnih reakcijah. V [[Ionska vez|ionskih]] spojinah ima lahko negativen naboj ([[anion]] z imenom ahidrid) ali pozitiven naboj, ki se običajno zapisuje s simbolom {{chem2|H+}}, čeprav  je v resnici gol proton. V ionskih spojinah ima vedno veliko bolj kompleksno sestavo od napisane. 

Vodikov atom ima kot najenostavnejši znani atom pomembno teoretično uporabnost. Vodikov atom je na primer edini nevtralni atom z analitsko rešitvijo [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]].  

Plinasti vodik so prvič umetno pridobili v zgodnjem 16. stoletju z mešanjem [[Kovina|kovin]] in [[Kislina|kislin]]. V letih 1766-1781 je [[Henry Cavendish]] prvi prepoznal vodikov plin kot diskretno snov&lt;ref&gt;J. Al-Khalili (21. januar 2010). [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00q2mk5 ''Discovering the Elements'']. Chemistry: A Volatile History. BBC. BBC Four.&lt;/ref&gt; in ugotovil, da z zgorevanjem tvori vodo. Ta lastnost mu je kasneje dala tudi ime: hidrogen v [[Grščina|grščini]] pomeni vodotvoren.

Večina vodika se proizvede s parnim reformingom [[Metan|naravnega plina]]. Manj pogosta in energijsko mnogo bolj potratna metoda je [[elektroliza]] vode.&lt;ref&gt;[http://www.fsec.ucf.edu/en/consumer/hydrogen/basics/production.htm ''Hydrogen Basics — Production''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080218210526/http://www.fsec.ucf.edu/en/consumer/hydrogen/basics/production.htm |date=2008-02-18 }}. Florida Solar Energy Center. 2007. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; Večina vodika se  porabi na mestu proizvodnje, največ  za obdelavo [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]], na primer hidrokrekiranje, proizvodnjo [[Amonijak|amonijaka]] za umetna gnojila, polnjenje balonov in v zadnjem času kot vir energije v [[Gorivna celica|gorivnih celicah]]. 

V [[Metalurgija|metalurgiji]] ni zaželen, ker povzroča krhkost mnogo kovin&lt;ref name=Rogers /&gt; in otežuje gradnjo cevovodov in cistern za njegovo shranjevanje.&lt;ref name=Christensen /&gt;

== Lastnosti ==
=== Gorenje ===
[[Slika:Shuttle Main Engine Test Firing cropped edited and reduced.jpg|thumb|upright|left| V glavnem motorju [[raketoplan]]a zgoreva vodik s kisikom in daje pri polni obremenitvi skoraj neviden plamen.]]

Plinasti vodik (divodik ali molekularni vodik)
&lt;ref&gt;[http://usm.maine.edu/~newton/chy251_253/lectures/lewisstructures/dihydrogen.html ''Dihydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090213174645/http://usm.maine.edu/~newton/Chy251_253/Lectures/LewisStructures/Dihydrogen.html |date=2009-02-13 }}. University of Southern Maine. Pridobljeno 6.  aprila 2009.&lt;/ref&gt; je zelo vnetljiv in v zraku gori v zelo širokem intervalu koncentracij od 4 do 75 vol %.&lt;ref&gt;M.N. Carcassi, F. Fineschi (2005). ''Deflagrations of H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;–air and CH&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;–air lean mixtures in a vented multi-compartment environment''. Energy '''30''' (8): 1439–1451. doi: 10.1016/j.energy.2004.02.012.&lt;/ref&gt; [[Sežigna entalpija]] je vodika -286 kJ/mol.&lt;ref&gt;Committee on Alternatives and Strategies for Future Hydrogen Production and Use, US National Research Council, US National Academy of Engineering (2004). [http://books.google.si/books?id=ugniowznToAC&amp;pg=PA240&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''The Hydrogen Economy: Opportunities, Costs, Barriers, and R&amp;D Needs'']. National Academies Press. str. 240. ISBN 0-309-09163-2.&lt;/ref&gt;

:{{chem2|2 H2 _{(g)} + O2 _{(g)} → 2 H2O _{(l)} + 572 kJ 286 kJ/mol}}

4-74 vol % zmesi vodika z zrakom in 5-95 vol % zmesi vodika s [[Klor|klorom]] so eksplozivne. Eksplozijo sprožijo iskra, toplota ali sončna svetloba. Temperatura samovžiga vodika v zraku je 500 °C.&lt;ref&gt;P. Patnaik (2007). [http://books.google.si/books?id=-CRRJBVv5d0C&amp;pg=PA402&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''A comprehensive guide to the hazardous properties of chemical substances'']. Wiley-Interscience. str. 402. ISBN 0-471-71458-5.&lt;/ref&gt; Plamen zmesi čistega vodika in čistega kisika in zmesi z visoko vsebnostjo kisika sevajo [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično]] [[Svetloba|svetlobo]], ki je s prostim očesom skoraj nevidna. Za odkrivanje gorenja uhajajočega vodika je potreben detektor plamena. Gorenje iztekajočega vodika je zato lahko izredno nevarno. Vodikov plamen v drugih pogojih je moder in podoben plamenu naravnega plina.&lt;ref&gt;[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0010218009000170 ''Hydrogen flame visibility''].&lt;/ref&gt; 

Najbolj katastrofalen  primer nekontroliranega gorenja vodika je bil požar na cepelinu [[Hindenburg (cepelin)|Hindenburg]]. Vzrok zanj je še vedno predmet razprav, vidni oranžni plameni pa so bili posledica gorenja bogate zmesi vodik-kisik v kombinaciji z ogljikovi spojinami v cepelinovem plašču.

{{chem2|H2}} reagira z vsemi [[Redoks reakcija|oksidanti]]. S [[Fluor|fluorom]] in klorom reagira že pri sobni temperaturi in tvori ustrezna vodikova halogenida, ki sta tudi potencialno nevarni kislini:&lt;ref&gt;D.D. Clayton (2003). ''Handbook of Isotopes in the Cosmos: Hydrogen to Gallium''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-82381-1.&lt;/ref&gt;

:{{chem2|H2_{(g)} + F2_{(g)} → 2 HF_{(g)}|}}
:{{chem2|H2_{(g)} + Cl2_{(g)} → 2 HCl_{(g)}|}}

=== Energijski nivoji elektronov ===
[[Slika:hydrogen atom.svg|thumb|upright|left|Prikaz vodikovega atoma in njegovega centralnega protona. Premer atoma je približno dvakrat večji od Bohrovega modela. Slika ni v merilu.]]

[[Energijski nivo]] osnovnega stanja [[Elektron|elektrona]] v vodikovem atomu je -13,6 [[Elektron volt|eV]], ki je ekvivalenten ultravijoličnemu [[Foton|fotonu]] z valovno dolžino približno 92 nm.&lt;ref&gt;T. Millar (10. december 2003). ''Lecture 7: Emission Lines — Examples''. PH-3009 (P507/P706/M324) Interstellar Physics. University of Manchester. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt;

Energijski nivoji vodika se lahko precej natančno izračunajo z [[Bohrov model atoma|Bohrovim modelom atoma]], ki predpostavlja, da elektroni krožijo okoli protona na orbitalah, podobno kot okrog Sonca krožijo planeti. Pojava sta v resnici povsem različna, ker protone in elektrone privlači [[Elektromagnetizem|elektromagnetna]] sila, planete in Sonce pa [[gravitacija]]. Zaradi diskretizacije [[Vrtilna količina|vrtilne količine]], ki jo je predpostavil Bohr v zgodnji kvantni mehaniki, lahko elektroni v Bohrovem modelu zasedejo samo določene razdalje od protona in imajo zato samo določene mogoče energije.&lt;ref&gt;D.P. Stern (16. maj 2005).[http://www.iki.rssi.ru/mirrors/stern/stargaze/Q5.htm  ''The Atomic Nucleus and Bohr's Early Model of the Atom'']. NASA Goddard Space Flight Center (mirror). Pridobljeno 20. decembra 2007.&lt;/ref&gt;

Natančnejši opis vodikovega atoma izhaja iz čisto [[Kvantna mehanika|kvantno mehanskega]] pristopa, ki za izračun verjetnosti gostote elektrona okoli protona uporablja [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjevo enačbo]] in Feynmanovo formulacijo potnega integrala.&lt;ref&gt;D.P. Stern 13. februar 2005). [http://www-spof.gsfc.nasa.gov/stargaze/Q7.htm ''Wave Mechanics''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130221212340/http://www-spof.gsfc.nasa.gov/stargaze/Q7.htm |date=2013-02-21 }}. NASA Goddard Space Flight Center. Pridobljeno 16. aprila 2008.&lt;/ref&gt; V kvantno mehanskih postopkih elektron v osnovnem stanju vodikovega atoma nima nobene vrtilne količine, kar dokazuje, da se koncept planetarnih krožnic za gibanje elektronov bistveno razlikuje od realnosti.

=== Molekula vodika ===
Dvoatomne molekule vodika imajo dva [[spin]]ska [[Izometrija|izomera]], ki se razlikujeta po relativnem spinu njihovih jeder.&lt;ref&gt;Staff (2003). [http://www.uigi.com/hydrogen.html ''Hydrogen (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) Properties, Uses, Applications: Hydrogen Gas and Liquid Hydrogen'']. Universal Industrial Gases, Inc. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; V orto vodiku sta spina obeh protonov paralelna in tvorita tripletno stanje z molekulskim spinskim kvantnim številom 1 (½+½). V para vodiku sta spina antiparalelna in tvorita singlet z molekulskim spinskim kvantnim številom 0 (½–½).  Pri standardnem tlaku in temperaturi vsebuje plinasti vodik približno 25 % para oblike in 75 % orto oblike, ki se imenuje tudi »normalna oblika«.&lt;ref&gt;V.I. Tikhonov, A.A. Volkov (2002). ''Separation of Water into Its Ortho and Para Isomers''. Science '''296''' (5577): 2363. doi: 10.1126/science.1069513.  PMID 12089435.&lt;/ref&gt; Ravnotežno razmerje med njima je odvisno od temperature. Ker je orto oblika vzbujeno stanje para oblike in ima več energije kot para oblika, je nestabilna in se je ne da izolirati v čistem stanju. Pri zelo nizkih temperaturah je v ravnotežnem stanju skoraj izključno para oblika. V tekoči in plinski fazi se termične lastnosti paravodika zaradi razlik v rotacijskih toplotnih kapacitetah značilno razlikujejo od lastnosti normalnega vodika.&lt;ref&gt;J. Hritz (marec 2006). ''CH. 6 – Hydrogen''. NASA Glenn Research Center Glenn Safety Manual, Document GRC-MQSA.001. NASA. Pridobljeno 5. februarja  2008.&lt;/ref&gt; Razlike med orto in para obliko so opazne tudi v drugih molekulah in [[Funkcionalna skupina|funkcionalnih skupinah]], ki vsebujejo vodik, na primer v vodi in metilni skupini, vendar ne vplivajo značilno na njihove termične lastnosti.&lt;ref&gt;M. Shinitzky, A.C. Meir (2006). ''Ortho-para spin isomers of the protons in the methylene group''. Chirality '''18''' (9): 754–756. doi: 10.1002/chir.20319.  PMID 16856167.&lt;/ref&gt;

Ravnotežje nekatalizirane povratne reakcije pretvarjanja para oblike v orto obliko se z naraščajočo temperaturo pomika proti orto obliki. Na hitro kondenzirani {{chem2|H2}} zato vsebuje veliko količino energijsko mnogo bogatejše orto oblike, ki se zelo počasi pretvarja v para obliko.&lt;ref&gt;Y.Y. Milenko, R.M. Sibileva, M.A. Strzhemechny (1997). ''Natural ortho-para conversion rate in liquid and gaseous hydrogen''. Journal of Low Temperature Physics '''107''' (1–2): 77–92. Bibcode: 1997JLTP..107...77M. doi: 10.1007/BF02396837.&lt;/ref&gt; Razmerje med obema oblikama v kondenziranem {{chem2|H2}} je zato pomembno za pripravo in skladiščenje tekočega vodika. Pretvorba orto oblike v para obliko je eksotermna in tvori dovolj toplote, da del tekočega vodika izpari in povzroči izgubo utekočinjenega vodika. Pretvorbo katalizirajo na primer železov(III) oksid, aktivirano oglje, platiniran azbest, redke zemeljske kovine, uranove spojine, kromov(III) oksid in nekatere nikljeve spojine.&lt;ref&gt;E. Svadlenak, A.B. Scott (1957). ''The Conversion of Ortho- to Parahydrogen on Iron Oxide-Zinc Oxide Catalysts''. Journal of the American Chemical Society '''79''' (20): 5385–5388.  doi: 10.1021/ja01577a013.&lt;/ref&gt;

=== Faze ===
* komprimirani vodik
* tekoči vodik
* kašasti vodik
* trdni vodik
* kovinski vodik

=== Spojine ===
==== Kovalentne in organske spojine ====
Četudi {{chem2|H2}} pri standardnih pogojih ni zelo reaktiven, tvori spojine z večino elementov. V spojinah z bolj [[Elektronegativnost|elektronegativnimi]] elementi, na primer [[fluor]]om, [[klor]]om, [[brom]]om, [[jod]]om ali [[kisik]]om, ima delno pozitiven naboj.&lt;ref&gt;J. Clark (2002). [http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/acidityhx.html#top ''The Acidity of the Hydrogen Halides'']. Chemguide. Pridobljeno  9. marca 2008.&lt;/ref&gt; V spojinah s fluorom, kisikom ali [[dušik]]om je lahko udeležen tudi v srednje močni nekovalentni vezi, imenovani [[vodikova vez]], ki je odločilna za stabilnost mnogo bioloških molekul.&lt;ref&gt;J.W. Kimball (7. avgust 2003). ''Hydrogen''. Kimball's Biology Pages. Pridobljeno 4. marca 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;IUPAC Compendium of Chemical Terminology, Electronic version, [http://goldbook.iupac.org/H02899.html ''Hydrogen Bond''].&lt;/ref&gt; Vodik tvori spojine tudi z manj elektronegativnimi elementi, na primer s [[Kovina|kovinami]] in [[Polkovina|polkovinami]], v katerih ima delno negativen naboj. Spojine se običajno imenujejo hidridi.&lt;ref&gt;G. Sandrock (2. maj 2002). ''Metal-Hydrogen Systems''. Sandia National Laboratories. Pridobljeno 20. marca 2008.&lt;/ref&gt;

Z [[Ogljik|ogljikom]] in hetero atomi tvori ogromno spojin, ki so večinoma povezane z živimi bitji in se zato imenujejo [[Organska spojina|organske spojine]].&lt;ref name=Hydrocarbons&gt; [http://chemed.chem.purdue.edu/genchem/topicreview/bp/1organic/organic.html ''Structure and Nomenclature of Hydrocarbons'']. Purdue University. Pridobljeno 23. marca 2008.&lt;/ref&gt; Preučevanje njihovih lastnosti se imenuje [[organska kemija]],&lt;ref&gt; [http://dictionary.reference.com/browse/organic%20chemistry Organic Chemistry]. Dictionary.com.  Lexico Publishing Group. 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.&lt;/ref&gt; preučevanje v živih organizmih pa [[biokemija]].&lt;ref&gt; [http://dictionary.reference.com/browse/biochemistry ''Biochemistry'']. Dictionary.com. Lexico Publishing Group. 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.&lt;/ref&gt; Po nekaterih definicijah je organska spojina vsaka spojina, ki vsebuje ogljik. Ker večina organskih spojin poleg ogljika vsebuje tudi vodik in je večina njihovih kemijskih lastnosti posledica vezi ogljik-vodik, je v nekaterih definicijah organska spojina pogojena ravno s prisotnostjo te vezi.&lt;ref name=Hydrocarbons/&gt; Poznanih je nekaj milijonov organskih spojin, ki običajno nastajajo po zapletenih poteh, v katerih je pogosto udeležen tudi elementarni vodik. 

==== Hidridi ====
Vodikove spojine s kovinami in polkovinami se pogosto imenujejo hidridi, vendar je raba izraza precej ohlapna. Izraz hidrid namiguje, da ima vodikov atom v spojinah z bolj elektropozitivnimi elementi negativne oziroma anionske značilnosti, zapisane s {{chem2|H-}}. Obstoj hidridnega aniona, ki ga je predlagal [[Gilbert Newton Lewis]] leta 1916 za skupino solém podobnih spojin kovin iz I. in II. skupine [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]], je leta 1920 dokazal Kurt Moers z [[Elektroliza|elektrolizo]] taline litijevega hidrida (LiH), v kateri se je na anodi sprostila stehiometrična količina vodika.&lt;ref&gt;K. Moers (1920). ''Investigations on the Salt Character of Lithium Hydride''. Zeitschrift für Anorganische und Allgemeine Chemie '''113''' (191): 179–228. doi: 10.1002/zaac.19201130116.&lt;/ref&gt; Za hidride elementov izven I. in II. skupine periodnega sistema elementov je izraz precej zavajajoč, ker predpostavlja nizko elektronegativnost vodika. Izjema v hidridih II. skupine elementov je [[berilij]]ev hidrid ({{chem2|BeH2}}), ki je [[Polimer|polimeren]]. V litijevem aluminijevem hidridu nosi anion Al{{chem|H||4+}} hidridna središča, trdno pripojena k Al(III).

Četudi lahko hidride tvori večina elementov iz glavnih skupin periodnega sistema elementov, je njihovo število in število kombinacij po skupinah zelo različno. Znanih je na primer več kot sto binarnih [[bor (element)|borovih]] hidridov (borani) in samo en [[aluminij]]ev hidrid.&lt;ref&gt;A.J. Downs, C.R. Pulham (1994). ''The hydrides of aluminium, gallium, indium, and thallium: a re-evaluation''. Chemical Society Reviews '''23''' (3): 175–184. doi: 10.1039/CS9942300175.&lt;/ref&gt; Binarni [[Indij|indijev]] hidrid še ni bil odkrit, čeprav v večjih kompleksih obstojen.&lt;ref&gt;D.F. Hibbs, C. Jones, N.A. Smithies (1999). ''A remarkably stable indium trihydride complex: synthesis and characterisation of [InH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;P(C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;11&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]''. Chemical Communications '''2''': 185–186. doi: 10.1039/a809279f.&lt;/ref&gt;

V kemiji anorganskih [[Kompleksna spojina|kompleksnih spojin]] lahko hidridi služijo kot premostitveni ligandi, ki povezujejo kovinska središča in koordinirani kompleks. Ta funkcija je še posebej pogosta v 13. skupini elementov, posebno v boranih (borovi hidridi), aluminijevih kompleksih in grozdičastih karboranih.&lt;ref name=&quot;Miessler&quot;&gt;G.L. Miessler, D.A. Tarr (2003). ''Inorganic Chemistry'' (3. izdaja). Prentice Hall. ISBN 0-13-035471-6.&lt;/ref&gt; 

==== Protoni in kisline ====
Oksidacija vodika odstrani njegov elektron in tvori kation {{chem|H||+}}, ki je v bistvu gol proton. Ravno zato se ga pogosto imenuje kar proton in je bistven sestavni del kislin. Po [[Brønsted-Lowryjeva teorija kislin in baz|Brønsted-Lowryjevi teoriji kislin in baz]] so kisline donorji protonov, medtem ko so baze njihovi akceptorji.

Prost proton {{chem2|H+}} v raztopinah in ionskih kristalih ni obstojen zaradi njegove izjemne afinitete do drugih atomov ali molekul z elektroni. Izjema so izredno visoke temperature, povezane s [[Plazma (fizika)|plazmo]], vendar se protona ne da odstraniti iz elektronskega oblaka atomov ali molekul. Izraz proton se včasih uporablja tudi bolj ohlapno in metaforično za označevanje pozitivnega naboja ali kationskega vodika, ki je vezan na druge kemijske vrste in se kot tak zapiše s {{chem2|H+}}, čeprav v prostem stanju sploh ni obstojen.

Da bi se izognili implikaciji prostega solvatiranega protona v raztopini, se za kisle vodne raztopine včasih zapiše, da je vezan v tudi malo verjetnem hidronijevem ionu {{chem2|H3O+}}, čeprav so vodikovi kationi bolj verjetno vezani v skupino s približno formulo {{chem2|H9O4+}}.&lt;ref&gt;A.M. Okumura,  L.I. Yeh, J.F. Myers (1990). ''Infrared spectra of the solvated hydronium ion: vibrational predissociation spectroscopy of mass-selected H&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;•(H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O)&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;•(H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;m&lt;/sub&gt;''.  Journal of Physical Chemistry '''94''' (9): 3416–3427. doi: 10.1021/j100372a014.&lt;/ref&gt; Če je voda v kislih raztopinah z drugimi topili, so v njih prisotni drugi oksonijevi ioni.&lt;ref&gt;G. Perdoncin, G. Scorrano (1977). ''Protonation Equilibria in Water at Several Temperatures of Alcohols, Ethers, Acetone, Dimethyl Sulfide, and Dimethyl Sulfoxide''. Journal of the American Chemical Society '''99''' (21): 6983–6986. doi: 10.1021/ja00463a035.&lt;/ref&gt; V nasprotju z Zemljo, na kateri je zelo redek, je v vesolju najbolj pogost ion {{chem2|H3+}}, znan tudi kot protonirani molekularni vodik ali trivodikov kation.&lt;ref&gt;A. Carrington, R.I. McNab (1989). ''The infrared predissociation spectrum of triatomic hydrogen cation {{chem2|H3+}}''. Accounts of Chemical Research '''22''' (6): 218–222. doi: 10.1021/ar00162a004.&lt;/ref&gt;

== Izotopi ==
{{Več slik
 | align     = rigt
 | direction = vertical
 | width     = 250
 | image1    = Hydrogen discharge tube.jpg
 | alt1      = Vodik v plazmatskem stanju
 | caption1  = Škrlaten sij vodika v [[Plazma (fizika)|plazmatskem]] stanju.
 | image2    = Hydrogen Spectra.jpg
 | alt2      = Spekter vodika
 | caption2  = Spekter vodika.
 | image3    = Deuterium discharge tube.jpg
 | alt3      = Devterij v plazmatskem stanju 
 | caption3  = Škrlaten sij devterija v plazmatskem stanju.
}}
[[Slika:Protium.svg|upright|left|thumb|Najbolj pogost izotop vodika je protij z enim protonom in enim elektronom. Med vsemi stabilnimi izotopi je izjema, ker nima nobenega nevtrona.]]

Vodik ima 7 [[Izotop|izotopov]]. V naravi so obstojni {{chem2|^{1}H}}, {{chem2|^{2}H}} in {{chem2|^{3}H}}. Izotopi od {{chem2|^{4}H}} do {{chem2|^{7}H}} imajo zelo nestabilna jedra in so jih pridobili samo v laboratoriju.&lt;ref&gt;Y.B. Gurov, D.V.  Aleshkin, M.N. Behr, S.V. Lapushkin, P.V. Morokhov,  V. A. Pechkurov,  N. O. Poroshin, V. G. Sandukovsky, M. V. Tel'kushev, B. A. Chernyshev, T. D Tschurenkova (2004). ''Spectroscopy of superheavy hydrogen isotopes in stopped-pion absorption by nuclei''. Physics of Atomic Nuclei '''68''' (3): 491–497. Bibcode: 2005PAN....68..491G.doi: 10.1134/1.1891200.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;A. Korsheninnikov, E. Nikolskii, E. Kuzmin, A. Ozawa, K. Morimoto, F.  Tokanai, R. Kanungo, I. Tanihata in drugi (2003). ''Experimental Evidence for the Existence of  &lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;H and for a Specific Structure of &lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt;He''. Physical Review Letters 90 (8): 082501. Bibcode: 2003PhRvL..90h2501K. doi: 10.1103/PhysRevLett.90.082501.&lt;/ref&gt; 

'''{{chem2|^{1}H}}''' je z več kot 99,985 % deležem najpogostejši izotop vodika. Sestavljen je  iz enega samega protona, zato se včasih, vendar zelo redko, imenuje tudi protij.&lt;ref&gt;H.C. Urey, F. G. Brickwedde, G. M. Murphy (1933). ''Names for the Hydrogen Isotopes''. Science '''78''' (2035): 602–603. Bibcode: 1933Sci....78..602U. doi:  10.1126/science.78.2035.602. PMID 17797765.&lt;/ref&gt;

'''{{chem2|^{2}H}}''' ali '''D''' (devterij) je izotop vodika, ki ima v jedru poleg protona tudi nevtron. Ves devterij v vesolju je nastal med [[Veliki pok|velikim pokom]]. Na Zemlji ga je samo 0,015 %. Devterij ni radioaktiven. Verjetnost zastrupitve z njim je majhna. Voda, obogatena z molekulami, ki namesto vodika vsebujejo devterij, se imenuje [[težka voda]]. Devterij in njegove spojine  se uporabljajo kot neradioaktiven sledilec v kemijskih poskusih in topilih za {{chem2|^{1}H}} jedrsko magnetno resonančno spektroskopijo.&lt;ref&gt;Y. Oda, H. Nakamura, T. Yamazaki, K. Nagayama, M. Yoshida, S. Kanaya, M.  Ikehara (1992). &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;H NMR studies of deuterated ribonuclease HI selectively labeled with protonated amino acids. Journal of Biomolecular NMR '''2''' (2): 137–147. doi: 10.1007/BF01875525. PMID 1330130.&lt;/ref&gt; Težka voda se uporablja kot moderator nevtronov in hladilno sredstvo v [[Atomski reaktor|atomskih reaktorjih]].  Devterij je potencialno gorivo za komercialno jedrsko fuzijo.&lt;ref&gt;W.J. Broad (11.  november 1991). [http://www.nytimes.com/1991/11/11/us/breakthrough-in-nuclear-fusion-offers-hope-for-power-of-future.html ''Breakthrough in Nuclear Fusion Offers Hope for Power of Future'']. The New York Times. Pridobljeno 12. februarja 2008.&lt;/ref&gt;

'''{{chem2|^{3}H}}''' ali '''T''' (tricij) vsebuje proton in dva nevtrona. Na Zemlji ga v naravi ni. Je [[Radioaktivnost|radioaktiven]] in razpada na {{chem2|^{3}He}} in β sevanje. Njegov razpolovni čas je 12,32 let.&lt;ref name=Miessler/&gt; Tricij je tako slabo radioaktiven, da se uporablja za svetleča barvila, na primer v urah, v katerih je že steklo dovolj močan filter, da zadrži sevanje.&lt;ref&gt;T. Gray (2009). ''The Elements''. Black Dog &amp; Leventhal Publishers Inc.&lt;/ref&gt; Majhne količine tricija nastajajo v naravi zaradi interakcij kozmičnih žarkov z atmosferskimi plini. Nastaja tudi v eksplozijah [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. &lt;ref&gt;Staff (15. november 2007). [http://www.epa.gov/rpdweb00/radionuclides/tritium.html  ''Tritium''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080102171148/http://www.epa.gov/rpdweb00/radionuclides/tritium.html |date=2008-01-02 }}. U.S. Environmental Protection Agency. Pridobljeno 12. februarja 2008.&lt;/ref&gt; Uporablja se v fuzijskih jedrskih reaktorjih,&lt;ref&gt;C. R. Nave (2006). [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/nucene/fusion.html ''Deuterium-Tritium Fusion'']. HyperPhysics. Georgia State University. Pridobljeno 8. marca 2008.&lt;/ref&gt; kot označevalec v izotopski geokemiji,&lt;ref&gt;C.E. Kendall (1998). [http://wwwrcamnl.wr.usgs.gov/isoig/isopubs/itchch2.html#2.5.1 ''Fundamentals of Isotope Geochemistry''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080314192517/http://wwwrcamnl.wr.usgs.gov/isoig/isopubs/itchch2.html#2.5.1 |date=2008-03-14 }}. US Geological Survey. Pridobljeno 8. marca 2008.&lt;/ref&gt;  v samostojno napajajočih se svetilih&lt;ref&gt;[http://www.rsmas.miami.edu/groups/tritium/ ''The Tritium Laboratory''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080228061358/http://www.rsmas.miami.edu/groups/tritium/ |date=2008-02-28 }}. University of Miami. 2008. Pridobljeno 8. marca 2008.&lt;/ref&gt; in kemični in biološki radioaktivni sledilec.&lt;ref name=Holte&gt;A.E. Holte, M.A. Houck, N.L. Collie (2004). ''Potential Role of Parasitism in the Evolution of Mutualism in Astigmatid Mites''. Experimental and Applied Acarology (Lubbock: Texas Tech University) '''25''' (2): 97–107. doi: 10.1023/A:1010655610575.&lt;/ref&gt;

'''{{chem2|^{4}H}}''',  '''{{chem2|^{5}H}}''', '''{{chem2|^{6}H}}''' in '''{{chem2|^{7}H}}''' so umetno proizvedeni izotopi, ki imajo v jedru poleg protona še tri do šest nevtronov. Vsi so radioaktivni z [[Razpolovni čas|razpolovnimi časi]] 139, 910, 300 oziroma 23 let. Produkt radioaktivnega razpada je tricij.
[[Slika:Emissions Spectra.webm|sličica|Preskus vodikovega spektra]]
Vodik je edini element, katerega izotopi imajo svoja imena. V začetnem obdobju preučevanja radioaktivnosti so imeli posebna imena tudi izotopi drugih elementov. Takšno prakso so zaradi boljše preglednosti kmalu opustili. Devterij in tricij se včasih označujeta tudi z D oziroma T, simbola za protij (P) pa se ne sme uporabiti, ker je rezerviran za [[fosfor]].&lt;ref&gt;P. van der Krogt (5. maj 2005). [http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=H ''Hydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100123001440/http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=H |date=2010-01-23 }}. Elementymology &amp; Elements Multidict. Pridobljeno 20.  decembra 2010.&lt;/ref&gt; Smernice [[IUPAC]] za poimenovanje kemikalij dopuščajo uporabo simbolov D in T, vendar priporočajo simbola {{chem2|^{2}H}} in {{chem2|^{3}H}}.&lt;ref&gt;§ IR-3.3.2. Provisional Recommendations. Nomenclature of Inorganic Chemistry. Chemical Nomenclature and Structure Representation Division, IUPAC. Pridobljeno 3. oktobra 2007.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Odkritje in uporaba ===
Leta 1671 je [[Robert Boyle]] odkril in opisal reakcijo med železovimi opilki in razredčenimi kislinami, v kateri se sprošča vodik.&lt;ref&gt;R. Boyle (1672). ''Tracts written by the Honourable Robert Boyle containing new experiments, touching the relation betwixt flame and air''. London.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;M. Winter (2007). [http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html ''Hydrogen: historical information''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410102154/http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html |date=2008-04-10 }}. WebElements Ltd. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; Leta 1766 je [[Henry Cavendish]] prvi prepoznal vodikov plin kot diskretno snov. Imenoval jo je »vnetljivi zrak« in domneval, da je istoveten s hipotetično snovjo, imenovano »flogiston«.&lt;ref&gt;''Why did oxygen supplant phlogiston?'' Research programmes in the Chemical Revolution. Cambridge Books Online. Cambridge University Press. Pridobljeno 22. oktobra 2011.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Just the Facts—Inventions &amp; Discoveries''. School Specialty Publishing. 2005.&lt;/ref&gt; Plin je še naprej raziskoval in leta 1781 odkril, da med njegovim zgorevanjem nastaja voda. Zaradi teh odkritij se prav njemu pripisuje odkritje vodika.&lt;ref name=&quot;Hydrogen&quot;&gt;''Hydrogen''. Van Nostrand's Encyclopedia of Chemistry. Wylie-Interscience. 2005. str. 797–799. ISBN 0-471-61525-0.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Emsley&quot;&gt;J. Emsley (2001). ''Nature's Building Blocks''. Oxford: Oxford University Press. str. 183–191. ISBN 0-19-850341-5.&lt;/ref&gt; Ko je [[Pierre-Simon Laplace]] s poskusi potrdil Cavendishovo odkritje, da med zgorevanjem vodika nastaja voda,&lt;ref name=Emsley/&gt; je [[Antoine Lavoisier]] leta 1783 element imenoval ''hidrogen'' (iz [[Grščina|grškega]] {{jezik-el2|ὑδρο}} [hydro] – ''voda'' in  {{jezik-el2|γενής}} [genes] – ''tvorec'', dobesedno ''roditelj'').&lt;ref name=&quot;Stwertka&quot;/&gt;

[[Slika:Antoine-Laurent Lavoisier (by Louis Jean Desire Delaistre)RENEW.jpg|thumb|upright|left|Antoine-Laurent de Lavoisier]]

Lavoisier je vodik za svoje eksperimente proizvajal s prepihavanjem vodne pare skozi razžarjeno železno cev. Med anaerobno oksidacijo železa s protoni vode pri visoki temperaturi potekajo naslednje kemijske reakcije:
:{{chem2|Fe_{(s)} + H2O_{(g)} → FeO_{(s)} + H2_{(g)}|}}
:{{chem2|2 Fe_{(s)} + 3 H2O_{(g)} → Fe2O3_{(s)} + 3 H2_{(g)}|}}
:{{chem2|3 Fe_{(s)} + 4 H2O_{(g)} → Fe3O4_{(s)} + 4 H2_{(g)}|}}

Podobno reagira tudi mnogo drugih elementov, na primer [[cirkonij]].

Vodik je prvi utekočinil [[James Dewar]] leta 1898 s cikličnim komprimiranjem, ohlajanjem in ekspandiranjem vodika in s pomočjo [[Dewarjeva posoda|vakuumske posode]], ki jo je sam izumil.&lt;ref name=Emsley/&gt; Naslednje leto je proizvedel tudi trdni vodik.&lt;ref name=Emsley/&gt; 

[[Devterij]] je decembra 1931 odkril [[Harold Clayton Urey]], tricij pa leta 1934 [[Ernest Rutherford]], [[Mark Oliphant]] in [[Paul Harteck]].&lt;ref name=Hydrogen/&gt; [[Težka voda|Težko vodo]], v kateri je namesto vodika vezan devterij, je odkrila Ureyeva skupina znanstvenikov leta 1932.&lt;ref name=Emsley/&gt;  [[François Isaac de Rivaz]] je leta 1807 patentiral de Rivazov motor z notranjim zgorevanjem, ki ga je poganjala zmes vodika in zraka. Leta 1819 je [[Edward Daniel Clarke]] izumil vodikov pihalnik, leta 1823 pa so izumili še tako imenovano [[Johann Wolfgang Döbereiner|Döbereinerjevo]] svetilko in Drumondov (apneni) reflektor.&lt;ref name=Emsley/&gt;

Prvi z vodikom napolnjen balon je izdelal Jacques Charles leta 1783.&lt;ref name=Emsley/&gt; Po letu 1852 so z vodikom napolnjene zračne ladje, ki jih je zasnoval Henri Giffard,&lt;ref name=Emsley/&gt; postale prvo zanesljivo prevozno sredstvo za potovanje po zraku. Potovanje s trdno grajenimi zračnimi ladjami s pogonom je še posebej promoviral nemški grof [[Ferdinand von Zeppelin]]. Prvi cepelin je poletel leta 1900,&lt;ref name=Emsley/&gt; prve redne proge pa so odprli leta 1910. Do avgusta 1914, ko je polete prekinila prva svetovna vojna, so cepelini brez večjih težav prepeljali 35.000 potnikov. Cepelini so se med vojno uporabljali tudi kot opazovalnice in sredstvo za bombardiranje nasprotnika. 

Prvo neprekinjeno potovanje preko Atlantika je opravila britanska zračna ladja R34 leta 1919. Odkritje rezerv nevnetljivega [[helij]]a v Združenih državah Amerike v 1920. letih bi lahko znatno izboljšalo varnost poletov, vendar je ameriška vlada prepovedala njegovo prodajo nemškemu nacističnemu režimu. Vodik se je zato še naprej uporabljal, tudi v zračni ladji [[Hindenburg (cepelin)|LZ 129 Hindenburg]], ki se je 6. maja 1937 vnela po pristanku v New Jerseyju.&lt;ref name=Emsley/&gt; Nesrečo so v živo prenašale radijske postaje in so jo posneli na filmski trak.  Kasnejše raziskave so pokazale, da je vžig iztekajočega vodika povzročila statična elektrika, ki je vžgala z [[Aluminij|aluminijem]] prevlečeno tkanino plašča zračne ladje. Po nesreči so z vodikom polnjene zračne ladje odšle v zgodovino.

Leta 1937 so v Dayton Power &amp; Light Co. v Daytonu, Ohio, izumili prvi z vodikom hlajen turbogenerator.&lt;ref&gt;[http://www.archive.org/stream/chronologicalhis00natirich/chronologicalhis00natirich_djvu.txt ''A chronological history of electrical development from 600 B.C.'']. Archive.org. Pridobljeno 6. aprila 2009.&lt;/ref&gt; Zaradi velike toplotne prevodnosti vodika so tovrstni generatorji še vedno najbolj pogosta vrsta generatorjev. 

Leta 1977 so v navigacijskem satelitu ameriškega vojnega ladjevja NTS-2 prvič uporabili [[nikelj-vodikova baterija|nikelj-vodikovo baterijo]].&lt;ref&gt;[http://www.aiaa.org/  NTS-2 ''Nickel-Hydrogen Battery Performance 31'']. Aiaa.org.  Pridobljeno 6. aprila 2009.&lt;/ref&gt; S takšnimi baterijami so kasneje opremili tudi [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]]&lt;ref&gt;A.G. Jannette, J.S. Hojnicki, D.B. McKissock,  J. Fincannon, T.W. Kerslake, C.D.  Rodriguez (2004 (2002)). ''Validation of international space station electrical performance model via on-orbit telemetry''. IECEC '02. 2002 37th Intersociety Energy Conversion Engineering Conference, 2002. str. 45–50.  doi: 10.1109/IECEC.2002.1391972. ISBN 0-7803-7296-4. Pridobljeno 11. novembra 2011.&lt;/ref&gt; ter vesoljski sondi Mars Odyssey&lt;ref&gt;P.M. Anderson, J.W.  Coyne, (2002). ''A lightweight, high reliability, single battery power system for interplanetary spacecraft'' '''5'''. str. 5–2433.  doi: 10.1109/AERO.2002.1035418. ISBN 0-7803-7231-X.&lt;/ref&gt; in Mars Global Surveyor.&lt;ref&gt;[http://www.astronautix.com/craft/marveyor.htm ''Mars Global Surveyor'']. Astronautix.com. Pridobljeno 6. aprila 2009.&lt;/ref&gt; V temnem delu svoje orbite se z nikelj-vodikovimi baterijami napaja tudi [[vesoljski teleskop Hubble]]. Baterije na njem so prvič zamenjali maja 2009,&lt;ref&gt;[http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/SM4/main/SM4_Essentials.html ''Hubble servicing mission 4 essentials''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110603010531/http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/SM4/main/SM4_Essentials.html |date=2011-06-03 }}.&lt;/ref&gt; se pravi več kot 19 let po njihovi vgradnji in 13 let po izteku njihove pričakovane življenjske dobe.&lt;ref&gt;[http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/series/battery_story.html ''Extending Hubble's mission life with new batteries''].&lt;/ref&gt; 

==== Vloga vodika v kvantni teoriji ====
[[Slika:Emission spectrum-H.svg|500px|thumb|Štiri črte vodikovega emisijskega spektra iz Balmerjeve serije v vidnem delu spektra.]]

Vodikov atom H je bil zaradi svoje relativno enostavne atomske zgradbe, sestavljene iz enega samega protona in elektrona, ter enostavnega emisijskega in absorpcijskega spektra osnova razvoja teorije atomske zgradbe.&lt;ref&gt;B. Crepeau (1. januar 2006). ''Niels Bohr: The Atomic Model''. Great Scientific Minds (Great Neck Publishing). ISBN 1-4298-0723-7.&lt;/ref&gt; Poleg tega je zaradi enostavnosti vodikove molekule H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; in pripadajočega kationa {{chem|H||2+}} omogočil popolnejše razumevanje lastnosti [[Kemijska vez|kemijske vezi]].

Prve kvantne pojave, ki jih takrat še niso znali razložiti, je opazil [[James Clerk Maxwell]] pol stoletja pred nastankom kvantno mehanske teorije. Maxwell je ugotovil, da se [[specifična toplota]] vodika {{chem2|H2}} pri temperaturah pod sobno temperaturo nerazložljivo razlikuje od specifične toplote dvoatomnega plina in postaja pri kriogenih temperaturah vedno bolj podobna specifični toploti enoatomnega plina. Po kvantni teoriji je takšno obnašanje posledica razmika med kvantiziranimi rotacijskimi energijskimi nivoji, ki so pri vodiku zaradi njegove majhne mase še posebej veliki. Ti široki razmiki med nivoji pri nizkih temperaturah zahtevajo veliko toplote za rotacijsko gibanje. Dvoatomne molekule s težjimi atomi nimajo tako razmaknjenih energijskih nivojev, zato ta pojav ni tako izrazit.&lt;ref&gt; R. Berman,  A. H. Cooke, R. W. Hill (1956). ''Cryogenics''. Annual Review of Physical Chemistry '''7''': 1–20.  Bibcode: 1956ARPC....7....1B. doi: 10.1146/annurev.pc.07.100156.000245.&lt;/ref&gt;

== Nahajališča ==
[[Slika:Nursery of New Stars - GPN-2000-000972.jpg|left|thumb|NGC 604 je ogromno področje ioniziranega vodika v ozvezdju Trikotnik.]]

Enoatomni vodik H je najbolj pogost kemijski element v vesolju, saj tvori 75 % njegove mase in 90 % števila njegovih atomov. Večine mase vesolja seveda ne tvorijo kemijski elementi, ampak še neodkrite oblike mase, kot sta [[temna snov]] in [[temna energija]].&lt;ref&gt;S. Gagnon. [http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html ''Hydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410102154/http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html |date=2008-04-10 }}. Jefferson Lab. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; Elementarni vodik je v velikih količinah prisoten v [[Zvezda|zvezdah]] in plinskih velikanih. Oblaki molekularnega vodika H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; so povezani z nastajanjem zvezd. Kot udeleženec v reakcijah proton-proton in ciklu ogljik-dušik-kisik (CNO) jedrskega zlivanja ima ključno vlogo tudi kot pogonsko gorivo zvezd.&lt;ref&gt;H. Haubold, A. M.  Mathai  (15. november 2007). ''Solar Thermonuclear Energy Generation''.  Columbia University. Pridobljeno 12, februarja 2008.&lt;/ref&gt; 

Večina vodika v vesolju je v enoatomni in plazmatski obliki, ki imata zelo drugačne lastnosti kot molekularni vodik. Ker v plazmi vodikov proton in elektron nista povezana, ima plazma zelo dobro električno prevodnost in emisivnost ter proizvaja svetlobo Sonca in drugih zvezd. Nabiti delci močno vplivajo na magnetno in električno polje. Sončni veter v stiku z Zemljino magnetosfero na primer povzroči Birkelandove tokove in [[polarni sij]]. Vodik v nevtralnem enoatomnem stanju se nahaja v medzvezdni snovi.&lt;ref&gt;L.J. Storrie-Lombardi, A.M. Wolfe (2000). ''Surveys for z&gt;3 Damped Lyman-alpha Absorption Systems: the Evolution of Neutral Gas''. Astrophysical Journal '''543''' (2): 552–576. arXiv:astro-ph/0006044. Bibcode: 2000ApJ...543..552S.  doi: 10.1086/317138.&lt;/ref&gt;

Elementarni vodik na Zemlji je pri normalnih pogojih v obliki dvoatomnih molekul H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;. V Zemljinem ozračju ga je zelo malo (1 ppm volumna), ker zaradi majhne gostote mnogo laže uide Zemljini [[Gravitacija|gravitaciji]] kot gostejši plini. Vodik je kljub temu tretji najpogostejši element na Zemljini površini.&lt;ref&gt;M. Dresselhaus in drugi  (15. maj 2003). ''Basic Research Needs for the Hydrogen Economy''. Argonne National Laboratory, U.S. Department of Energy, Office of Science Laboratory. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; Največ ga je vezanega v [[Voda|vodi]] in [[Ogljikovodik|ogljikovodikih]].&lt;ref name=Miessler/&gt; V plinastem stanju ga proizvajajo nekatere [[Alge|alge]] in [[Bakterije|bakterije]]. &lt;ref&gt;W.H. Berger (15. november 2007). ''The Future of Methane''. University of California, San Diego. Pridobljeno 12. februarja 2008.&lt;/ref&gt; 

Molekularna oblika vodika, imenovana protonirani molekularni vodik {{chem|H|3|+}}, se nahaja v [[Medzvezdna snov|medzvezdni snovi]], kjer nastaja z ionizacijo molekularnega vodika s kozmičnimi žarki, in gornjih delih atmosfere planeta Jupitra. Ion je pri teh pogojih relativno stabilen zaradi nizke temperature okolja in majhne gostote. {{chem|H|3|+}} je eden od najbolj pogostih ionov v Vesolju in igra pomembno vlogo v kemiji medzvezdne snovi.&lt;ref&gt;McCall Group, Oka Group (22. april 2005). [http://h3plus.uiuc.edu/ ''{{chem|H||3+}} Resource Center''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011211244/http://h3plus.uiuc.edu/ |date=2007-10-11 }}. Universities of Illinois and Chicago. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; Nevtralni triatomni vodik H&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; obstaja samo v vzbujenem stanju in je nestabilen.&lt;ref&gt;H. Helm in drugi. [http://frhewww.physik.uni-freiburg.de/H3/guber4.pdf ''Coupling of Bound States to Continuum States in Neutral Triatomic Hydrogen'']. Department of Molecular and Optical Physics, University of Freiburg, Germany. Pridobljeno 25. novembra 2008.&lt;/ref&gt; V nasprotju s pozitivnim vodikovim molekularnim ionom {{chem|H|2|+}} je v Vesolju redek. 

== Proizvodnja ==
=== Laboratorijske metode ===
V laboratorijih se vodik običajno pripravlja z reakcijami razredčenih neoksidativnih [[Kislina|kislin]] z nekaterimi [[Kovina|kovinami]], na primer [[Cink|cinkom]], v [[Kippov aparat|Kippovem aparatu]]: 
:{{chem2|Zn + 2H+ → Zn(2+) + H2}}
Vodik nastaja tudi med raztapljanjem [[Aluminij|aluminija]] v [[baza (kemija)|baza]]h:
:{{chem2|2Al + 6H2O + 2OH(-) → 2Al(OH)4(-) + 3H2}}
Enostavna metoda za pridobivanje vodika je [[elektroliza]] vode, v kateri se na anodi sprošča kisik, na katodi pa vodik. Katoda je običajno iz [[Platina|platine]] ali kakšne druge inertne kovine. Anodni in katodni prostor morata biti ločena, da se plina ne mešata. Teoretični izkoristek elektrolize je 80-90 %:&lt;ref&gt;B. Kruse, S. Grinna,C. Buch (2002). ''Hydrogen Status og Muligheter''. Bellona. Pridobljeno 12 februar 2008.&lt;/ref&gt;
:{{chem2|2H2O → 2H2 + O2}}
Leta 2007 so odkrili, da se za generator vodika lahko uporabi [[zlitina]] aluminija in [[Galij|galija]] v peletah, ki se ji doda voda: 
:{{chem2|2Al + 3H2O → Al2O3 + 3H2}}
Iz aluminija nastaja neuporabna glinica, dragoceni galij, ki preprečuje nastajanje pasivnega sloja na površini pelet, pa se lahko ponovno uporabi.&lt;ref&gt;E. Venere (15. maj 2007). ''New process generates hydrogen from aluminum alloy to run engines, fuel cells''. Purdue University. Pridobljeno 5.  februarja  2008.&lt;/ref&gt; 

=== Parni reforming ===
Vodik se v industrijskem merilu proizvaja po več postopkih, večinoma z odcepljanjem vodika iz ogljikovodikov. Najpomembnejši je [[parni reforming]] [[Metan|metana]] v naravnem plinu.&lt;ref name=&quot;Oxtoby&quot;&gt;D. W. Oxtoby (2002). ''Principles of Modern Chemistry'' (5. izdaja ). Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-03-035373-4.&lt;/ref&gt; Pri visokih temperaturah (1000–1400 K, 700–1100 °C) vodna para reagira z metanom, pri čemer nastajata vodik in ogljikov monoksid ({{chem2|CO}}): 
:{{chem2|CH4 + H2O → CO + 3H2}}
Reakcija bi bolje potekala pri nizkih tlakih, vendar se izvaja pri visokih tlakih (2 Mpa, 20 atm), ker je visokotlačni {{chem2|H2}} tržno bolj zanimiv in ker sistemi za ločevanje  nastalih plinov bolje delujejo pri višjih tlakih. Zmes plinov se imenuje sintetski plin, ker se pogosto uporablja kot tak  za proizvodnjo metanola in sorodnih spojin. Namesto metana se lahko uporabijo tudi drugi ogljikovodiki. Ena od mnogih težav, ki spremljajo to visoko dodelano tehnologijo, je nastajanje ogljika oziroma koksa: 
:{{chem2|CH4 → C + 2H2}}
V parnem reformingu se zato običajno uporablja prebitek vode. Dodatni vodik se proizvede iz prebitne vodne pare z [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]], predvsem na [[katalizator]]ju iz železovega oksida. Reakcija je uporabna tudi za industrijsko proizvodnjo [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ({{chem2|CO2}}):
:{{chem2|CO + H2O → CO2 + H2}}

=== Delna oksidacija ogljikovodikov in premoga ===
Naslednja pomembna postopka pridobivanje vodika sta delna [[Redoks reakcija|oksidacija]] ogljikovodikov:&lt;ref&gt;''Hydrogen Properties, Uses, Applications''. Universal Industrial Gases, Inc. 2007. Pridobljeno 11. marca 2008.&lt;/ref&gt;
:{{chem2|2CH4 + O2 → 2CO + 4H2}}
in [[Premog|premoga]]:&lt;ref name=Oxtoby/&gt;
:{{chem2|C + H2O → CO + H2}}
Vodik se pogosto industrijsko proizvaja na mestu njegove porabe brez predhodnega ločevanja nastalih plinov. Takšen primer je [[Haber-Boschov postopek]] za sintezo [[amonijak]]a, v katerem se vodik pridobiva iz naravnega plina.&lt;ref&gt;E. Funderburg  (2008). ''Why Are Nitrogen Prices So High?''. The Samuel Roberts Noble Foundation. Pridobljeno 11. marca 2008.&lt;/ref&gt;

=== Elektroliza slanice ===
Vodik je stranski proizvod pri proizvodnji [[klor]]a z elektrolizo raztopine [[Kuhinjska sol|kuhinjske soli]]:&lt;ref&gt;A. Lees (2007). ''Chemicals from salt''. BBC, 26. oktober 2007. Pridobljeno 11. marca 2008.&lt;/ref&gt;

:{{chem2|2NaCl + 2H2O → Cl2 + H2 + 2NaOH}}

=== Termokemični postopki ===
Znanih je več kot dvesto termokemičnih cikličnih procesov, uporabnih za razgrajevanje vode. Nekaj več kot deset procesov, ki za pridobivanje vodika namesto električne energije uporabljajo toploto, se še raziskuje in preskuša.&lt;ref&gt;[http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/review05/pd28_weimer.pdf ''Development of solar-powered thermochemical production of hydrogen from water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121027080909/http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/review05/pd28_weimer.pdf |date=2012-10-27 }}.&lt;/ref&gt; Med slednje spadajo cikli železovega oksida, cerovega(IV)-cerovega(III) oksida, cinka-cinkovega oksida, žvepla-joda, bakra-joda in hibridni žveplov cikel. Številni laboratoriji v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Japonski, ZDA in drugod razvijajo termokemične metode za proizvodnjo vodika iz sončne energije in vode.&lt;ref&gt;R. Perret,  [http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/progress07/ii_f_1_perret.pdf ''Development of Solar-Powered Thermochemical Production of Hydrogen from Water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121027080922/http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/progress07/ii_f_1_perret.pdf |date=2012-10-27 }}. DOE Hydrogen Program.  2007 Pridobljeno 17. maja 2008.&lt;/ref&gt;

=== Anaerobna korozija ===
V anaerobnih pogojih se železo in jeklo počasi oksidirata s protoni iz vode in jo hkrati reducirata v molekularni vodik {{chem2|H2}}. Med anaerobno korozijo železa nastane najprej železov(II) hidroksid (zelena rja):
:{{chem2|Fe + 2 H2O → Fe(OH)2 + H2}}
V nadaljevanju procesa se {{chem2|Fe(OH)2}} pod anaerobnimi pogoji lahko oksidira s protoni iz vode in tvori [[magnetit]] in molekularni vodik (Schikorrjeva reakcija): 
:{{chem2|3 Fe(OH)2 → Fe3O4 + 2 H2O + H2}}

Dobro kristaliziran magnetit ({{chem2|Fe3O4}}) je termodinamsko bolj stabilen od železovega(II) hidroksida ({{chem2|Fe(OH)2}}).

Proces anaerobne korozije železa in jekla poteka v podtalnici, ki ne vsebuje kisika, in v reducirajočih zemljah pod vodno gladino.

=== Geološka najdišča: serpentinizacija ===
Globoko v Zemljini skorji brez prisotnosti atmosferskega kisika nastaja vodik v procesu serpentinizacije z anaerobno oksidacijo železovega(II) silikata, prisotnega v kristalni rešetki [[Fajalit|fajalita]], s protoni iz vode. V reakciji nastajajo magnetit ({{chem2|Fe3O4}}), [[kremen]] ({{chem2|SiO2}}) in vodik ({{chem2|H2}}):

:{{chem2|3Fe2SiO4 + 2 H2O → 2 Fe3O4 + 3 SiO2 + 3 H2}}

Reakcija je zelo podobna Schikorrjevi reakciji pri anaerobni oksidaciji železovega(II) oksida v stiku z vodo.

=== Električni transformatorji ===
Med plini, ki nastajajo v slabo izoliranih [[transformator]]jih, je najpogostejši vodik, ki nastaja v najbolj slabo izoliranih transformatorjih in je zato prvi indikator njihove iztrošenosti.&lt;ref&gt;M.M. Hirschler (2000). [http://books.google.si/books?id=bmxcV_TlsV8C&amp;pg=PA89&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false Electrical Insulating Materials: International Issues]. ASTM International. str. 89–. ISBN 978-0-8031-2613-8. Pridobljeno 13. julija 2012.&lt;/ref&gt;

=== Ksiloza ===
Leta 2014 so odkrili, da lahko [[encim]]i pri 50 °C in atmosferskem tlaku razgradijo [[ksiloza|ksilozo]] v vodik. Izkoristek je skoraj 100 %. V proces je vključenih 13 encimov vključno s sicer neobičajno polifosfatno ksilulokinazo (XK).&lt;ref&gt;[http://www.greencarcongress.com/2013/04/vt-20130403.html  ''Virginia Tech team develops process for high-yield production of hydrogen from xylose under mild conditions'']. Green Car Congress. 3. april 2013. doi: 10.1002/anie.201300766. Pridobljeno 22. januarja 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;J.S. Martín Del Campo, J. Rollin, S. Myung,  Y. Chun, S. Chandrayan, R. Patiño, M. W. Adams, Y. -H. P. Zhang  (2013). ''High-Yield Production of Dihydrogen from Xylose by Using a Synthetic Enzyme Cascade in a Cell-Free System''. Angewandte Chemie International Edition 52 (17): 4587. doi: 10.1002/anie.201300766.&lt;/ref&gt;

== Uporaba ==
=== Kemijski in fizikalni procesi ===
[[Slika:Fertiliser application to Oil Seed Rape - geograph.org.uk - 1218472.jpg|thumb|right|250px|Vodik se v veliki meri porabi za proizvodnjo amonijaka, ki se nadalje porabi za proizvodnjo [[NPK|umetnih gnojil]].]]
Velike količine vodika porabita petrokemijska in kemijska industrija, predvsem za obdelavo fosilnih goriv in proizvodnjo amonijaka. Med procese v petrokemijski industriji spadajo hidrodealkilacija, hidrodesulfurizacija in hidrokrekiranje.  Vodik se uporablja tudi za hidrogeniranje nenasičenih spojin, na primer nenasičenih [[Maščobe|maščob]] in [[Olje|olj]] za proizvodnjo [[Margarina|margarine]], sintezo [[Metanol|metanola]] in [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] in redukcijo kovinskih rud.&lt;ref&gt;[http://periodic.lanl.gov/1.shtml ''Hydrogen Chemistry Operations'' (15. december 2003)]. Los Alamos National Laboratory. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; 

Vodik je zelo dobro topen v mnogih [[Lantanoidi|lantanoidih]] in [[Prehodne kovine|prehodnih kovinah]]&lt;ref&gt;T. Takeshita, Wallace, R.S. Craig (1974). ''Hydrogen solubility in 1:5 compounds between yttrium or thorium and nickel or cobalt''. Inorganic Chemistry '''13''' (9): 2282–2283. doi: 10.1021/ic50139a050.&lt;/ref&gt; in topen v nanokristaliničnih in amorfnih kovinah.&lt;ref&gt;R. Kirchheim, T. Mutschele, W. Kieninger, H. Gleiter,  R. Birringer, T. Koble (1988). ''Hydrogen in amorphous and nanocrystalline metals''. Materials Science and Engineering '''99''': 457–462. doi: 10.1016/0025-5416(88)90377-1.&lt;/ref&gt; Na njegovo topnost vplivajo nepravilnosti in nečistoče v kristalni strukturi.&lt;ref&gt;R. Kirchheim (1988). ''Hydrogen solubility and diffusivity in defective and amorphous metals''. Progress in Materials Science '''32''' (4): 262–325. doi:10.1016/0079-6425(88)90010-2.&lt;/ref&gt; Te lastnosti so uporabne na primer za odstranjevanje sledov vodika s prepihovanjem preko vročih paladijevih diskov, v [[Metalurgija|metalurgiji]] pa so nezaželene, ker povzročajo krhkost mnogo kovin&lt;ref name=&quot;Rogers&quot;&gt;H.C. Rogers  (1999). ''Hydrogen Embrittlement of Metals''. Science '''159'''(3819): 1057–1064. Bibcode: 1968Sci...159.1057R. doi: 10.1126/science.159.3819.1057. PMID 17775040.&lt;/ref&gt; in zakomplicirajo načrtovanje cevovodov in rezervoarjev.&lt;ref name=Christensen&gt;C.H. Christensen, J.K. Nørskov, T.  Johannessen (9. julij 2005). ''Making society independent of fossil fuels — Danish researchers reveal new technology''. Technical University of Denmark. Pridobljeno 28. marca 2008.&lt;/ref&gt;

Vodik se na veliko uporablja tudi v [[Fizika|fiziki]] in inženirstvu, na primer kot zaščitni plin pri atomskem vodikovem varjenju.&lt;ref&gt;A. Durgutlu (2003). ''Experimental investigation of the effect of hydrogen in argon as a shielding gas on TIG welding of austenitic stainless steel''. Materials &amp; Design '''25''' (1): 19–23. doi:10.1016/j.matdes.2003.07.004.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20110716114441/http://www.specialwelds.com/underwater-welding/atomic-hydrogen-welding.htm ''Atomic Hydrogen Welding'']. Specialty Welds. 2007. Pridobljeno 16. julija 2011&lt;/ref&gt; Tekoči vodik se uporablja v kriogenih raziskavah, vključno z raziskavami [[Superprevodnost|superprevodnosti]].&lt;ref&gt;W,N. Hardy (2003). ''From H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; to cryogenic H masers to HiTc superconductors: An unlikely but rewarding path''. Physica C: Superconductivity. 388–389: 1–6. Bibcode: 2003PhyC..388....1H. doi: 10.1016/S0921-4534(02)02591-1.&lt;/ref&gt; Zaradi majhne gostote (1⁄14 gostote zraka) se uporablja za polnjenje balonov in zračnih ladij.&lt;ref&gt;M. Barnes (2004). [http://www.ciderpresspottery.com/ZLA/greatzeps/german/Hindenburg.html ''LZ-129, Hindenburg''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121227000121/http://www.ciderpresspottery.com/ZLA/greatzeps/german/Hindenburg.html |date=2012-12-27 }}. The Great Zeppelins. Pridobljeno 18. marca 2008&lt;/ref&gt;

V več nedavno vpeljanih aplikacijah se čisti vodik ali v zmesi z dušikom uporablja za ugotavljanje tesnosti. Metoda je uporabna v avtomobilski in kemični industriji, energetiki ter v letalski in telekomunikacijski industriji.&lt;ref&gt;M. Block (3. september 2004). [http://www.ndt.net/abstract/wcndt2004/523.htm  ''Hydrogen as Tracer Gas for Leak Detection''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181121042020/https://www.ndt.net/abstract/wcndt2004/523.htm |date=2018-11-21 }}. 16th WCNDT 2004. Montreal, Canada: Sensistor Technologies. Pridobljeno 25. marca 2008.&lt;/ref&gt; 

Vodik je zaradi svojih antioksidacijskih lastnosti odobren aditiv (E 949) za preskušanje tesnosti embalaže v prehrambni industriji.&lt;ref&gt; [http://ec.europa.eu/food/fs/sfp/addit_flavor/flav15_en.pdf  ''Report from the Commission on Dietary Food Additive Intake''] (PDF). Evropska skupnost. Pridobljeno 5. februarja 2008&lt;/ref&gt;  

Specifično uporabnost imajo tudi vodikovi izotopi. Devterij se uporablja v [[CANDU]] reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov in reakcijah [[Zlivanje jeder|zlivanja jeder]].&lt;ref name=Emsley/&gt; Devterijeve spojine se uporabljajo v kemiji in biologiji za preučevanje izotopskega efekta v kemijskih reakcijah.&lt;ref&gt;J. Reinsch, A. Katz, J. Wean, G. Aprahamian,  J.T. MacFarland (1980). ''The deuterium isotope effect upon the reaction of fatty acyl-CoA dehydrogenase and butyryl-CoA''.  J. Biol. Chem. '''255''' (19): 9093–97. PMID 7410413.&lt;/ref&gt; Tricij, ki nastaja v jedrskih reaktorjih, se uporablja za izdelavo [[Vodikova bomba|vodikovih bomb]],&lt;ref&gt;K.D. Bergeron (2004). ''The Death of no-dual-use''. Bulletin of the Atomic Scientists (Educational Foundation for Nuclear Science, Inc.) '''60''' (1): 15. doi: 10.2968/060001004.&lt;/ref&gt; kot izotopski sledilec v bioloških znanostih&lt;ref name=Holte/&gt; in vir sevanja v svetlečih premazih.&lt;ref&gt;C.T. Quigg (marec 1984). ''Tritium Warning''. Bulletin of the Atomic Scientists '''40''' (3): 56–57.&lt;/ref&gt;

Temperatura [[Trojna točka|trojne točke]] vodikovega ravnotežja je na mednarodni temperaturni skali (ITS 1990) definirana kot 13,8033 kelvina.&lt;ref&gt;''International Temperature Scale of 1990'' (PDF). Procès-Verbaux du Comité International des Poids et Mesures. 1989. str. T23–T42. Pridobljeno 25. marca 2008.&lt;/ref&gt;

=== Hladilno sredstvo ===
Vodik se zaradi majhne [[Gostota|gostote]] in [[Viskoznost|viskoznosti]] in najvišje [[Specifična toplota|specifične toplote]] in [[Toplotna prevodnost|toplotne prevodnosti]] med vsemi plini uporablja kot hladilno sredstvo za [[Generator|generatorje]] v električnih centralah.

=== Energent ===
Vodik se ne uporablja kot energent, ker se za njegovo pridobivanje  porabi več energije, kot se je pri zgorevanju sprosti.&lt;ref name=McCarthy&gt;J. McCarthy (31. december 1995). [http://www-formal.stanford.edu/jmc/progress/hydrogen.html ''Hydrogen''].  Stanford University. Pridobljeno 14. marca 2008.&lt;/ref&gt; Uporablja se samo v [[Gorivna celica|gorivnih celicah]]. Devterij in tricij bi lahko bila uporabna v hipotetičnih komercialnih fuzijskih jedrskih centralah, ki so še daleč od realnosti.&lt;ref&gt;[http://www.world-nuclear.org/info/Current-and-Future-Generation/Nuclear-Fusion-Power/ ''Nuclear Fusion Power''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126091802/http://www.world-nuclear.org/info/current-and-future-generation/nuclear-fusion-power/ |date=2016-01-26 }}. World Nuclear Association. Maj 2007. Pridobljeno 16. marca 2008.&lt;/ref&gt;  Procese zlivanja vodika, ki dajejo energijo Soncu, je na Zemlji težko doseči in obvladovati.&lt;ref&gt;[http://www.energyquest.ca.gov/story/chapter13.html ''Chapter 13: Nuclear Energy — Fission and Fusion. Energy Story''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130321214434/http://energyquest.ca.gov/story/chapter13.html |date=2013-03-21 }}. California Energy Commission. 2006. Pridobljeno 14. marca 2008.&lt;/ref&gt; Vodik bi se lahko pridobival iz fosilnih virov, na primer metana, vendar so ti viri nevzdržni.&lt;ref name=McCarthy/&gt;

Gostota energije na enoto volumna tako tekočega kot komprimiranega vodika pri vseh uporabnih tlakih je znatno manjša od gostote energije tradicionalnih goriv, čeprav je gostota energije na enoto mase večja.&lt;ref name=McCarthy/&gt;  Elementarni vodik se kljub temu obravnava kot eden od možnih bodočih energentov.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20110929012459/http://www.hydrogen.energy.gov/news_transition.html ''DOE Seeks Applicants for Solicitation on the Employment Effects of a Transition to a Hydrogen Economy'']. Hydrogen Program. US Department of Energy. 22. marec 2006. Pridobljeno 16. marca 2008.&lt;/ref&gt; Vodik zgoreva relativno čisto. Pri tem sicer nastaja nekaj dušikovih oksidov (NO&lt;sub&gt;x&lt;/sub&gt;), vendar nobenega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;).&lt;ref name=CCS&gt;''Carbon Capture Strategy Could Lead to Emission-Free Cars''. Georgia Tech. 11. februar 2008. Pridobljeno 16. marca 2008.&lt;/ref&gt; Ključno vlogo za njegovo uporabnost imajo stroški pridobivanja.&lt;ref&gt;J.J. Romm (2004). ''The Hype About Hydrogen: Fact And Fiction In The Race To Save The Climate''. 1. izdaja. Island Press. ISBN 1-55963-703-X.&lt;/ref&gt;

=== Industrija polprevodnikov ===
V industriji [[Polprevodnik|polprevodnikov]] se vodik uporablja za nasičevanje prekinjenih (visečih) vezi amorfnega [[Silicij|silicija]] in amorfnega [[Ogljik|ogljika]], ki izboljša stabilnost lastnosti materialov.&lt;ref&gt;P. G. Le Comber,  D. I. Jones, W. E. Spear (1977). ''Hall effect and impurity conduction in substitutionally doped amorphous silicon''. Philosophical Magazine '''35''' (5): 1173–1187. Bibcode: 1977PMag...35.1173C.  doi: 10.1080/14786437708232943.&lt;/ref&gt; Vodik je tudi potencialni donor elektronov v različnih oksidih, na primer v {{chem2|ZnO|link=Cinkov oksid}},&lt;ref&gt;C.G. Van de Walle (2000). ''Hydrogen as a cause of doping in zinc oxide''. Physical Review Letters '''85''' (5): 1012–1015. Bibcode: 2000PhRvL..85.1012V. doi: 10.1103/PhysRevLett.85.1012. PMID 10991462.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;A. Janotti, C.G. Van De Walle (2007). ''Hydrogen multicentre bonds''. Nature Materials '''6''' (1): 44–47.  Bibcode: 2007NatMa...6...44J. doi: 10.1038/nmat1795. PMID 17143265.&lt;/ref&gt; SnO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;, CdO, [[Magnezijev oksid|MgO]],&lt;ref&gt;C. Kilic, A.  Zunger (2002). ''n-type doping of oxides by hydrogen''. Applied Physics Letters '''81''' (1): 73–75. Bibcode: 2002ApPhL..81...73K. doi: 10.1063/1.1482783.&lt;/ref&gt; {{chem2|ZrO2}}, {{chem2|HfO2}}, {{chem2|La2O3}}, {{chem2|Y2O3}}, {{chem2|TiO2}}, {{chem2|SrTiO2}}, {{chem2|LaAlO3}}, {{chem2|SiO2|link=Silicijev dioksid}}, {{chem2|Al2O3}}, {{chem2|ZrSiO4}}, {{chem2|HfSiO4}} in {{chem2|SrZrO3}}.&lt;ref&gt;P. W. Peacock, J. Robertson (2003). ''Behavior of hydrogen in high dielectric constant oxide gate insulators''. Applied Physics Letters '''83''' (10): 2025–2027. Bibcode: 2003ApPhL..83.2025P. doi: 10.1063/1.1609245.&lt;/ref&gt;

== Biološke reakcije ==
Vodik je produkt nekaterih anaerobnih [[Metabolizem|metabolizmov]]. Proizvaja ga več mikroorganizmov, običajno v reakcijah, ki jih katalizirajo železo ali nikelj vsebujoči [[Encim|encimi]], imenovani hidrogenaze.  Encimi katalizirajo reverzibilno [[Redoks reakcija|redoks reakcijo]] med {{chem2|H2}} in njegovima dvema protonoma in dvema elektronoma. Plinasti vodik nastaja pri prenosu reducirajočih ekvivalentov, ki nastajajo med fermentacijo pirovinske kisline ({{chem2|CH3COCOOH}}) v vodo.&lt;ref&gt;R. Cammack, R.L. Robson (2001). ''Hydrogen as a Fuel: Learning from Nature''. Taylor &amp; Francis Ltd. str. 202–203. ISBN 0-415-24242-8.&lt;/ref&gt;

Razcepljanje vode, v katerem se voda razgradi v protone, elektrone in kisik, se pojavlja v reakcijah s svetlobo v vseh organizmih, v katerih poteka [[fotosinteza]]. Nekateri takšni mikroorganizmi, vključno z algo ''Chlamydomonas reinhardtii'' in [[Cianobakterije|cianobakterijami]], so razvili drugi korak v temotnih reakcijah, v katerih protone in elektrone reducirajo v plinasti vodik specializirane hidrogenaze v [[Kloroplast|kloroplastu]].&lt;ref&gt;O. Kruse, J. Rupprecht,  K.-P. Bader, S. Thomas-Hall,  P. M. S.; Schenk,  G. Finazzi, B. Hankamer (2005). ''Improved photobiological H2 production in engineered green algal cells''. The Journal of Biological Chemistry '''280''' (40): 34170–7.  doi: 10.1074/jbc.M503840200. PMID 16100118.&lt;/ref&gt; V zadnjem času se poskuša gensko modificirati cianobakterijske hidrogenaze, da bi učinkovito sintetizirale vodik tudi v prisotnosti kisika.&lt;ref&gt;H.O. Smith, Q. Xu (2005). ''IV.E.6 Hydrogen from Water in a Novel Recombinant Oxygen-Tolerant Cyanobacteria System'' (PDF). FY2005 Progress Report. United States Department of Energy. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; Poskusi potekajo tudi z gensko modificiranimi algami v bioreaktorju.&lt;ref&gt;C. Williams (24. februar 2006). [http://www.theregister.co.uk/2006/02/24/pond_scum_breakthrough/ ''Pond life: the future of energy'']. Science (The Register). Pridobljeno 24. marca 2008.&lt;/ref&gt;

== Varnost ==
{{Chembox
| container_only = yes
|Section7={{Chembox Hazards
| ExternalSDS =
| GHSPictograms = {{GHS02}}
| GHSSignalWord = Danger
| HPhrases = {{H-phrases|220}}
| PPhrases = {{P-phrases|202|210|271|403|377|381}}&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://isolab.ess.washington.edu/isolab/images/documents/msds_sds/hydrogen.pdf | title=MyChem: Chemical | access-date=1 October 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181001070437/http://isolab.ess.washington.edu/isolab/images/documents/msds_sds/hydrogen.pdf | archive-date=1 October 2018 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| NFPA-H = 0
| NFPA-F = 4
| NFPA-R = 0
| NFPA-S =
| NFPA_ref =
 }}
}}
Vodik ima številne nevarne lastnosti, od [[Eksplozivnost|eksplozivnosti]] in vnetljivosti v mešanicah z zrakom, do dušljivosti v odsotnosti kisika.&lt;ref name=Brown2&gt;W. J. Brown in drugi (1997). [http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf ''Safety Standard for Hydrogen and Hydrogen Systems (PDF)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130216150526/http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf |date=2013-02-16 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt; Tekoč vodik je v kombinaciji z zelo hladnimi tekočinami kriogen in lahko povzroči ozebline.&lt;ref&gt;[http://www.hydrogenandfuelcellsafety.info/resources/mdss/Praxair-LH2.pdf ''Liquid Hydrogen MSDS (PDF)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527233910/http://www.hydrogenandfuelcellsafety.info/resources/mdss/Praxair-LH2.pdf |date=2008-05-27 }}. Praxair, Inc. September 2004. Pridobljeno 16. aprila 2008.&lt;/ref&gt; Topen je v mnogih kovinah in povzroča vodikovo krhkost kovin,&lt;ref&gt;''Bugs and hydrogen embrittlement''. Science News (Washington, D.C.) '''128''' (3): 41. 20. julij 1985. doi: 10.2307/3970088. JSTOR 3970088.&lt;/ref&gt; ki ima za posledico razpoke v cevovodih in rezervoarjih, iztekanje ter požare in eksplozije.&lt;ref&gt;B. Hayes. ''Union Oil Amine Absorber Tower''. TWI. Pridobljeno 29. januarja 2010.&lt;/ref&gt; Iztekajoči vodik se v zraku lahko spontano vžge. Plamen je izredno vroč in skoraj neviden, zato ga je s prostim očesom težko opaziti.&lt;ref&gt;[http://www.schatzlab.org/education/h2safety.html ''Hydrogen Safety''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110326001949/http://www.schatzlab.org/education/h2safety.html |date=2011-03-26 }}. Humboldt State University. Pridobljeno 14. aprila 2010.&lt;/ref&gt;

Interpretiranje podatkov o vodiku, vključno s podatki v [[varnostni list|varnostnih listih]], motijo številni pojavi. Veliko fizikalnih in kemijskih lastnosti je namreč odvisnih od razmerja med para in orto vodikom. Vzpostavljanje ravnotežja med obema oblikama, za katero veljajo podatki v varnostnih listih, lahko pri dani temperaturi traja tudi več dni ali tednov. Podatki o njegovi eksplozivnosti, na primer kritični eksplozijski tlak in temperatura, so zelo odvisni tudi od geometrije rezervoarjev.&lt;ref&gt;W.J. Brown (1997). [http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf ''Safety Standard for Hydrogen and Hydrogen Systems''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130216150526/http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf |date=2013-02-16 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Devterij]]
* [[Antivodik]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|vodik|Vodik}}
{{Zbirka|Hydrogen|vodik}}
* [http://www.physics.drexel.edu/~tim/open/hydrofin/ Osnovni kvantno mehanski izračuni za vodik]
* [http://militzer.berkeley.edu/diss/node5.html Vodikov fazni diagram] 
* [http://www.periodicvideos.com/videos/001.htm Vodik (video)], University of Nottingham
* [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/quantum/hydwf.html#c3 Vodikova valovna funkcija]
{{Navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:1766 v znanosti]]
[[Kategorija:Vodik| ]]
[[Kategorija:Reaktivne nekovine]]
[[Kategorija:Diatomične nekovine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rsiidg8wcv4lqn517apf60xmbar2mlr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1954</title>
    <ns>0</ns>
    <id>735</id>
    <revision>
      <id>6771831</id>
      <parentid>6525262</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:09:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rojstva */ [[Dušan Repovš (matematik)]]</comment>
      <origin>6771831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9333" sha1="853wqi4fvkt5jxdu17j5c5mbq136jj8" xml:space="preserve">{{leto|1950|20}}
'''1954''' ('''[[Rimske številke|MCMLIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
=== Januar – junij ===
[[Slika:Castle Bravo Blast.jpg|thumb|Eksplozija vodikove bombe nad atolom Bikini]]
* [[17. januar]] - [[Milovan Đilas]], ena ključnih osebnosti v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]], je izključen iz vlade [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].
* [[21. januar]] - splovljena je [[USS Nautilus (SSN-571)|USS ''Nautilus'']], prva [[jedrska podmornica]] na svetu.
* [[23. februar]] - v [[Združene države Amerike|ameriškem]] [[Pittsburgh]]u se prične prvo množično [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] otrok proti [[Otroška ohromelost|otroški ohromelosti]].
* [[25. februar]] - [[Gamal Abdel Naser]] postane ministrski predsednik [[Egipt]]a.
* [[1. marec]] - operacija [[Castle Bravo]]: ZDA na [[atol Bikini|atolu Bikini]] v [[Mikronezija|Mikroneziji]] prvič preizkusijo [[vodikova bomba|vodikovo bombo]] s trdnim eksplozivom.
* [[13. marec]] - [[vojna v Indokini]]: prične se [[bitka za Dien Bien Phu]].
* [[30. marec]] - v [[Toronto|Torontu]] odprejo prvo linijo [[podzemna železnica|podzemne železnice]] v [[Kanada|Kanadi]].
* [[4. april]] - italijanski dirigent [[Arturo Toscanini]] doživi izgubo spomina med koncertom in po tistem ne dirigira več v javnosti.
* [[26. april]] - v [[Ženeva|Ženevi]] se prične mednarodna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o politični situaciji v [[Koreja|Koreji]] in [[Indokina|Indokini]].
* [[4. maj]] - [[Alfredo Stroessner]] pride z [[državni udar|državnim udarom]] na oblast v [[Paragvaj]]u.
* [[6. maj]] - Anglež [[Roger Bannister]] postane prvi človek, ki je pretekel [[milja|miljo]] v manj kot štirih minutah.
* [[15. junij]] - v [[Basel|Baslu]] je ustanovljeno [[Združenje evropskih nogometnih zvez]] (UEFA).
* [[16. junij]] – [[4. julij]] - v [[Švica|Švici]] se odvija [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|svetovno prvenstvo v nogometu]].
* [[27. junij]]:
** v državnem udaru pod vodstvom ameriške obveščevalne agencije [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] je strmoglavljen predsednik [[Gvatemala|Gvatemale]] [[Jacobo Árbenz Guzmán]] in na čelo države nastavljen [[Carlos Castillo Armas]].
** v ruskem [[Obninsk]]u odprejo prvo [[jedrska elektrarna|jedrsko elektrarno]] na svetu.

=== Julij – december ===
[[slika:Toya-Maru Disaster.JPG|thumb|Prevrnjeni trajekt Toja Maru]]
* [[31. julij]] - italijanska alpinista [[Achille Compagnoni]] in [[Lino Lacedelli]] kot prva osvojita [[Himalaja|himalajski]] vrh [[K2]].
* [[9. september]] - v [[potres]]u v mestu Orléansville (danes [[Chlef]]) v [[Alžirija|Alžiriji]] umre več kot 1500 ljudi.
* [[26. september]] - pred obalo [[Hokaido|Hokaida]] na [[Japonska|Japonskem]] umre 1153 ljudi, ko zaradi [[tajfun]]a potone železniški trajekt [[Toja Maru]].
* [[5. oktober]] - s podpisom [[Londonski memorandum|londonskega memoranduma]] je začasno urejeno vprašanje meje v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] in okolici [[Trst]]a med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]].
* [[11. oktober]] - [[Viet Minh]] prevzame oblast v [[Severni Vietnam|Severnem Vietnamu]].
* [[23. oktober]]:
** [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] postane članica zveze [[NATO]].
** na osnovi sporazuma iz Bruslja (1948) je ustanovljena [[Zahodnoevropska unija]].
* [[31. oktober]] - Nacionalna fronta za osvoboditev prične [[Alžirska osamosvojitvena vojna|boj proti francoski oblasti]] v Alžiriji.
* [[3. november]] - premiera prvega filma z ''[[Godzilla|Godzillo]]'' na [[Japonska|Japonskem]].
* [[14. november]] - Gamal Abdel Naser odstavi [[Mohamed Nagib|Mohameda Nagiba]] in prevzame položaj [[Predsednik Egipta|predsednika Egipta]].
* [[23. november]] - borzni indeks [[Dow Jones Industrial Average]] prvič preseže vrednost tik pred [[Zlom newyorške borze 1929|zlomom newyorške borze leta 1929]], ki mu je sledila [[velika gospodarska kriza]].
* [[23. december]] - ameriška zdravnika [[J. Hartwell Harrison]] in [[Joseph Murray]] opravita prvo uspešno [[presaditev]] [[ledvica|ledvice]] na svetu.
* [[24. december]] - [[Laos]] postane neodvisna država.

== Rojstva  ==
[[Slika:Marko I. Rupnik.jpg|sličica|150x150_pik|[[Marko Ivan Rupnik]]]]
[[Slika:Angela Merkel (2008).jpg|thumb|150px|Angela Merkel]]
[[Slika:Emir Kusturica at Guadalajara film festival 2009.jpg|thumb|150px|Emir Kusturica]]
* [[5. januar]] - [[László Krasznahorkai]], madžarski pisatelj, nobelovec
* [[12. januar]] - [[Howard Stern]], ameriški radijski voditelj
* [[29. januar]] - [[Oprah Winfrey]], ameriška televizijska voditeljica, producentka in založnica
* [[7. februar]] - [[Dieter Bohlen]], nemški glasbenik
* [[15. februar]] - [[Matt Groening]], ameriški animator
* [[18. februar]] - [[John Travolta]], ameriški filmski igralec
* [[23. februar]] - [[Viktor Juščenko]], ukrajinski politik
* [[9. marec]] - [[Bobby Sands]], irski upornik († [[1981]])
* [[7. april]] - [[Jackie Chan]], hongkonški igralec in mojster borilnih veščin
* [[23. april]] - [[Michael Moore]], ameriški filmski režiser in pisatelj
* [[13. maj]] - [[Johnny Logan]], irski glasbenik
* [[31. maj]] - [[Brina Švigelj-Mérat]], slovenska pisateljica in novinarka
* [[6. junij]] - [[Tim O'Reilly]], ameriški založnik irskega rodu
* [[21. junij]] - [[Augustus Pablo]], jamajški pevec reggaeja, klaviaturist († [[1999]])
* [[17. julij]] - [[Angela Merkel]], nemška političarka
* [[28. julij]] - [[Hugo Chávez]], venezuelski politik
* [[16. avgust]] - [[Jamer Cameron]], kanadski filmski režiser
* [[22. avgust]] - [[Metod Dragonja]], slovenski gospodarstvenik in politik
* [[25. avgust]] - [[Elvis Costello]], britanski glasbenik
* [[26. avgust]] - [[Tomo Križnar]], slovenski popotnik
* [[30. avgust]] - [[Aleksander Lukašenko]], beloruski politik
* [[18. september]] - [[Dennis Wayne Johnson]], ameriški košarkar
* [[1. oktober]] - [[Martin Strel]], slovenski plavalec
* [[3. oktober]] - [[Stevie Ray Vaughan]], ameriški kitarist († [[1990]])
* [[30. oktober]] - [[Jože Bohorč]], slovenski harmonikar in skladatelj († [[2021]])
* [[14. november]] - [[Condoleezza Rice]], ameriška političarka
* [[15. november]] - [[Aleksander Kwaśniewski]], poljski politik
* [[18. november]] - [[Adrian Mihalčišin]], slovenski šahist ukrajinskega rodu
* [[24. november]] - [[Emir Kusturica]], bosanskohercegovski režiser
* [[28. november]] - 
** [[Slavko Ivančić]], slovenski pevec, pianist in glasbeni pedagog
** [[Marko Ivan Rupnik]], slovenski jezuit, duhovnik, teolog in mozaičar
* [[30. november]] - [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]], slovenski matematik
*[[9. december]] - [[Jean-Claude Juncker]], luksemburški politik in [[predsednik Evropske komisije]]
* [[25. december]] - [[Annie Lennox]], britanska pevka
* [[28. december]] - [[Denzel Washington]], ameriški filmski igralec

== Smrti ==
[[Slika:Portrait of Henri Matisse 1933 May 20.jpg|thumb|150px|Henri Matisse]]
[[Slika:Enrico Fermi 1943-49.jpg|thumb|150px|Enrico Fermi]]
* [[11. januar]] - [[Oscar Straus]], avstrijski skladatelj in dirigent (* [[1870]])
* [[25. januar]] - [[Manabendra Nath Roy]], indijski filozof, marksist (* [[1887]])
* [[7. marec]] - [[Otto Diels]], nemški kemik, nobelovec (* [[1876]])
* [[22. marec]] - [[Josip Tominšek]], slovenski jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar in planinec (* [[1872]])
* [[30. marec]] - [[Fritz London]], nemško-ameriški fizik (* [[1900]])
* [[10. april]] - [[Brata Lumière|Auguste Lumière]], francoski pionir filma (* [[1862]])
* [[28. april]] - 
** [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], kranjski plemič in izumitelj (* [[1875]])
** [[Léon Jouhaux]], francoski sindikalist, nobelovec (* [[1879]])
* [[14. maj]] - [[Heinz Guderian]], nemški general in teoretik vojne (* [[1888]])
* [[19. maj]] - [[Charles Ives]], ameriški skladatelj (* [[1874]])
* [[31. maj]] - [[Fran Jeran]], slovenski matematik (* [[1881]])
* [[7. junij]] - [[Alan Turing]], angleški matematik, računalnikar (* [[1912]])
* [[1. julij]] - [[Thea von Harbou]], nemška igralka (* [[1888]])
* [[13. julij]] - [[Frida Kahlo]], mehiška slikarka (* [[1907]])
* [[24. avgust]] - [[Getúlio Vargas]], brazilski politik (* [[1882]])
* [[3. november]] - [[Henri Matisse]], francoski umetnik (* [[1869]])
* [[28. november]] - [[Enrico Fermi]], italijansko-ameriški fizik, nobelovec (* [[1901]])
* [[30. november]] - [[Wilhelm Furtwängler]], nemški dirigent in skladatelj (* [[1886]])
* [[30. december]] - [[Nadvojvoda Evgen Avstrijski]], avstrijski nadvojvoda in princ Madžarske ter Bohemije (* [[1863]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Max Born]], [[Walther Bothe]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Linus Carl Pauling]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[John Franklin Enders]], [[Thomas Huckle Weller]], [[Frederick Chapman Robbins]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Ernest Hemingway]]
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - Pisarna [[Združeni narodi|Združenih narodov]] za begunce

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1954|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>853wqi4fvkt5jxdu17j5c5mbq136jj8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1043</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1941</id>
    <revision>
      <id>6771756</id>
      <parentid>6164606</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:02:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bizantinsko cesarstvo */ sedanjik -&gt; preteklik</comment>
      <origin>6771756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3133" sha1="3us9lvcw0pog6b3tbwchkk6nmzdg69v" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1043''' ('''[[rimske številke|MXLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].
== Dogodki ==
===Bizantinsko cesarstvo===
[[Slika:Greekfire-madridskylitzes1.jpg|thumb|right|300px|Grški ogenj]]
* [[Rusko-bizantinska vojna (1043)]] - ali bolje - plenilski pohod. Kijevski veliki knez [[Jaroslav Modri|Jaroslav]] je ob asistenci sina [[Vladimir Novgorodski|Vladimirja]] neuspešno oblegal [[Konstantinopel]]. Po oslepitvah od 800 od 6000 zajetih kijevskih piratov je bil med kijevskimi Rusi in Bizantinci dosežen sporazum.
* Bizantinski upornik in samozvani cesar [[Jurij Manijak]] je nadaljeval pohod na bizantinski prestol skozi Makedonijo. V bitki pri Solunu je umrl v boju.
* Za konstantinopelskega patriarha je bil izvoljen [[Mihael I. (patriarh)|Mihael I.]]. Skupaj s papežem [[Papež Leon IX.|Leonom IX.]] je leta [[1054]] odigral ključno vlogo v ti. [[Velika shizma|veliki shizmi]].
* Sadove uspešnega protibizantinskega langobardskega upora v južni Italiji so poželi Normani, ki so si razdelili fevde. V naslednjih desetletjih so si podredili celotno južno Italijo.

===Ostalo===
* Ovodovela grofica [[Sveta Ema Krška|Ema Krška]] je po izgubi še dveh sinov v [[Krka, Avstrija (kraj)|Krki]] na severnem Koroškem&lt;ref&gt;nem. Gurk&lt;/ref&gt; ustanovila samostan benediktink in začela z gradnjo pripadajoče samostanske [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka|Cerkve Marijinega vnebovzetja]]. Nekaj let po njeni smrti je bil samostan ukinjen, na njegovem mestu pa ustanovljena [[Krška škofija]], ki danes pokriva območje avstrijske zvezne dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]].
* Danski in norveški kralj [[Magnus Dobri|Magnus I.]] porazi Slovane (nem. Wenden) v [[Jutlandija|Jutlandiji]].
* [[Edvard Spoznavalec]] je v [[Katedrala v Winchestru|Winchestrski katedrali]] kronan za kralja Anglije.
* Nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] s poroko z [[Neža Poitoujska|Nežo Poitoujsko]], hčerko akvitanskega vojvode, utrdi veze med zahodnimi fevdalci.
* Seldžuki zavzamejo perzijsko kraljestvo [[Zejaridi|Zejaridov]] ob Kaspijskem jezeru.
* V kitajski [[dinastija Song|dinastiji Song]] državnika [[Fan Zhongyan]] in [[Ouyang Xiu]] začneta z izvrševanjem poltičnih rerform, ki bi utrdile upravljanje severnih provinc meječih na bojevita sosedska imperija [[Zahodna Xia|Zahodne Xie]] in [[dinastija Liao|dinastije Liao]], ki sta pogosto vpadali v ta območja. Konzervativna reakcija prepriča cesarja, da zavrne reforme.
* '''Prva omemba današnjega danskega glavnega mesta [[København]].'''

== Rojstva ==
* [[Al-Bagavi]], perzijski učenjak in pravnik († [[1122]])
* [[El Cid]], kastilski vojskovodja, protagonist istoimenskega epa († [[1099]])
* [[Fulk IV. Anžujski|Fulk IV.]], grof [[Anjou (grofija)|Anjouja]] († [[1109]])
* [[Hugo VI. Lusignanski]], grof, križar († [[1110]])
* [[Knut IV. Danski|Knut IV.]], danski kralj († [[1086]])

== Smrti ==
* [[Domenico Flabanico]], 29. beneški dož
* [[Jurij Manijak]], bizantinski general in uzurpator

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1043|*]]</text>
      <sha1>3us9lvcw0pog6b3tbwchkk6nmzdg69v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771757</id>
      <parentid>6771756</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:03:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ostalo */ sedanjik -&gt; preteklik</comment>
      <origin>6771757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3152" sha1="6n62enurho494bmn3egykflxpbwww23" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1043''' ('''[[rimske številke|MXLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].
== Dogodki ==
===Bizantinsko cesarstvo===
[[Slika:Greekfire-madridskylitzes1.jpg|thumb|right|300px|Grški ogenj]]
* [[Rusko-bizantinska vojna (1043)]] - ali bolje - plenilski pohod. Kijevski veliki knez [[Jaroslav Modri|Jaroslav]] je ob asistenci sina [[Vladimir Novgorodski|Vladimirja]] neuspešno oblegal [[Konstantinopel]]. Po oslepitvah od 800 od 6000 zajetih kijevskih piratov je bil med kijevskimi Rusi in Bizantinci dosežen sporazum.
* Bizantinski upornik in samozvani cesar [[Jurij Manijak]] je nadaljeval pohod na bizantinski prestol skozi Makedonijo. V bitki pri Solunu je umrl v boju.
* Za konstantinopelskega patriarha je bil izvoljen [[Mihael I. (patriarh)|Mihael I.]]. Skupaj s papežem [[Papež Leon IX.|Leonom IX.]] je leta [[1054]] odigral ključno vlogo v ti. [[Velika shizma|veliki shizmi]].
* Sadove uspešnega protibizantinskega langobardskega upora v južni Italiji so poželi Normani, ki so si razdelili fevde. V naslednjih desetletjih so si podredili celotno južno Italijo.

===Ostalo===
* Ovodovela grofica [[Sveta Ema Krška|Ema Krška]] je po izgubi še dveh sinov v [[Krka, Avstrija (kraj)|Krki]] na severnem Koroškem&lt;ref&gt;nem. Gurk&lt;/ref&gt; ustanovila samostan benediktink in začela z gradnjo pripadajoče samostanske [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka|Cerkve Marijinega vnebovzetja]]. Nekaj let po njeni smrti je bil samostan ukinjen, na njegovem mestu pa ustanovljena [[Krška škofija]], ki danes pokriva območje avstrijske zvezne dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]].
* Danski in norveški kralj [[Magnus Dobri|Magnus I.]] je porazil Slovane (nem. Wenden) v [[Jutlandija|Jutlandiji]].
* [[Edvard Spoznavalec]] je bil v [[Katedrala v Winchestru|Winchestrski katedrali]] kronan za kralja Anglije.
* Nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] je s poroko z [[Neža Poitoujska|Nežo Poitoujsko]], hčerko akvitanskega vojvode, utrdil veze med zahodnimi fevdalci.
* Seldžuki so zavzeli perzijsko kraljestvo [[Zejaridi|Zejaridov]] ob Kaspijskem jezeru.
* V kitajski [[dinastija Song|dinastiji Song]] sta državnika [[Fan Zhongyan]] in [[Ouyang Xiu]] začela z izvrševanjem poltičnih rerform, ki bi utrdile upravljanje severnih provinc meječih na bojevita sosedska imperija [[Zahodna Xia|Zahodne Xie]] in [[dinastija Liao|dinastije Liao]], ki sta pogosto vpadali v ta območja. Konzervativna reakcija je prepričala cesarja, da je zavrnil reforme.
* Prva omemba današnjega danskega glavnega mesta [[København]].

== Rojstva ==
* [[Al-Bagavi]], perzijski učenjak in pravnik († [[1122]])
* [[El Cid]], kastilski vojskovodja, protagonist istoimenskega epa († [[1099]])
* [[Fulk IV. Anžujski|Fulk IV.]], grof [[Anjou (grofija)|Anjouja]] († [[1109]])
* [[Hugo VI. Lusignanski]], grof, križar († [[1110]])
* [[Knut IV. Danski|Knut IV.]], danski kralj († [[1086]])

== Smrti ==
* [[Domenico Flabanico]], 29. beneški dož
* [[Jurij Manijak]], bizantinski general in uzurpator

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1043|*]]</text>
      <sha1>6n62enurho494bmn3egykflxpbwww23</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Simetrija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4356</id>
    <revision>
      <id>6771837</id>
      <parentid>6172170</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:56:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Graph Pixel</username>
        <id>268071</id>
      </contributor>
      <comment>PNG to SVG</comment>
      <origin>6771837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10252" sha1="jmfzcyntrqjlmouum0k3t3jp7t5gyzu" xml:space="preserve">{{drugi pomeni|Simetrija (biologija)}}
'''Simetríja''' ({{jezik-el2|συμμετρία|translit=symmetría|translation=somernost, pravilno razmerje, skladnost, mera}}) je lastnost [[geometrija|geometrijskih]] [[geometrijski lik|likov]], [[geometrijsko telo|teles]], [[enačba|enačb]] in drugih takšnih predmetov. Rečemo, da je takšen predmet ''simetričen'' glede na dano [[matematična operacija|operacijo]], če ga le ta pri delovanju nanj ne spremeni.

[[Slika:Sphere symmetry group o.svg|thumb|200px|Grupa simetrij O ali 432 na krogli (oktaedrska vrtilna simetrija).]] 
[[Slika:Symmetry.svg|thumb|200px|Simetrični liki in njihove [[simetrala|simetrale]].]]

Najpomembnejše tri simetrične operacije so zrcaljenje (refleksija), vrtenje (rotacija) in vzporedni premik (translacija). [[Zrcaljenje]] predmet »obrne« preko premice in ga pretvori v zrcalno obliko. [[Vrtenje]] predmet suče okoli nepomične točke kot središča. [[Vzporedni premik]] predmet [[vektor (matematika)|vektorsko]] »prestavi« iz ene lege v drugo. Bolj zapletene operacije geometrijskih predmetov, kot sta skrčenje ali zvijanje, lahko prevedemo na vzporedni premik vseh njihovih notranjih točk. Simetrija se pojavlja v [[geometrija|geometriji]], [[matematika|matematiki]], [[fizika|fiziki]], [[biologija|biologiji]], [[umetnost]]i, [[književnost]]i ([[palindrom]]i) itd.

Čeprav dva zelo podobna predmeta izgledata enako, morata logično biti različna. Če na primer zavrtimo [[enakostranični trikotnik]] okoli njegovega središča za 120°, bo za opazovalca izgledal enako kot pred vrtenjem. V teoretični [[evklidska geometrija|evklidski geometriji]] takšnega vrtenja ne moremo prepoznati od prejšnje oblike. V resničnosti vsak ogel poljubnega enakostraničnega trikotnika, ki vsebuje [[snov]], mora vsebovati ločene [[molekula|molekule]] v različnih položajih. Zaradi tega o simetriji govorimo kot o podobnosti in ne kot o istosti. Težave razumskega mišljenja pri ločevanju na videz natančne podobnosti včasih pri opazovanju zapletenih simetričnih vzorcev povzroče blaga [[spremenjeno stanje zavesti|spremenjena stanja zavesti]].

== Simetrija v geometriji ==
[[Slika:Yin yang.svg|thumb|200px|[[Simbol]] [[jin jang]]]]
{{Splošna geometrija}}
Objekt, ki premore največ simetrije, je prazen prostor, saj se lahko vsak njegov del zavrti, zrcali ali vzporedno premakne brez navidezne spremembe.

Najbolj znan in običajno priučen tip simetrije je levo-desna ali zrcalna simetrija, ki se kaže na primer pri črki T: ko črko zrcalimo preko njene navpične osi, izgleda enako. Enakostranični [[trikotnik]] ima takšno simetrijo vzdolž treh osi in poleg tega kaže tudi simetrijo glede na vrtenje: če ga zasučemo za 120 ali 240°, bo ostal nespremenjen. Zgled za lik, ki kaže le simetrijo glede na vrtenje in ne zrcalne simetrije, je [[svastika]].

[[Felix Christian Klein|Klein]] je s svojim [[Erlangenski program|Erlangenskim programom]] iz leta [[1872]] predložil pogled na simetrijo kot združujoče in urejevalno geometrijsko načelo. To je bolj široko kot pa globoko načelo. V začetku je načelo vodilo k pomenu [[grupa (matematika)|grup]], povezanih z geometrijo in krilatici [[transformacijska geometrija]] (kot pojava [[nova matematika|nove matematike]], ki je v sodobni matematični rabi komaj še sporna). Do sedaj so ga uporabili v številnih oblikah kot vrsto standardnih postopkov pri reševanju problemov.

[[Fraktal]], pojem, ki ga je uvedel [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot]] kaže simetrijo, ki vsebuje merilo. Enakostranični trikotnik lahko na primer skrčimo tako, da je vsaka njegova stranica dolga tretjino izvirne. Te majhne trikotnike lahko vrtimo in vzporedno premikamo dokler niso sosednji in v središču vsake črte večjega trikotnika. Postopek lahko nadaljujemo pri še manjših trikotnikih in s tem ob njihovih stranicah nastajajo še manjši trikotniki. Z večratno uporabo teh simetričnih operacij z merilom lahko proizvedemo privlačne zapletene zgradbe.

Glej tudi [[tlakovanje ravnine]].

== Simetrija v aritmetiki in algebri ==

Zgled za matematični izraz, ki vsebuje simetrijo je enačba ''a''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;''c'' + 3''ab'' + ''b''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;''c''. Če zamenjamo ''a'' in ''b'', izraz ostaja nespremenjen zaradi [[komutativnost]]i [[seštevanje|seštevanja]] in [[množenje|množenja]].

V matematiki se proučuje simetrija danega objekta z zbirom vseh operacij, ki ga ne spremenijo . Te operacije tvorijo grupo. Za geometrijski predmet je to [[grupa simetrij]], za algebrski objekt pa se uporablja izraz [[avtomorfizem grupe]]. Celotno področje [[Galoisova teorija|Galoisove teorije]] se ukvarja z dobro skritimi simetrijami [[obseg (algebra)|obseg]]ov.

== Posplošitev simetrije ==

Če imamo [[množica|množico]] predmetov z neko zgradbo, potem lahko simetrija pretvori edino en predmet v drugega, namesto da bi delovala na vse možne predmete istočasno. To zahteva posplošitev zamisli grupe simetrije s pojmom [[grupoid]]a.

== Simetrija v biologiji ==
{{glavni|Simetrija (biologija)}}

== Simetrija v umetnostih in obrteh ==
; [[Arhitektura]]
&lt;gallery&gt;
Slika:Lightmatter pisa.jpg|[[Poševni stolp v Pisi]]
Slika:Thomas Jefferson's Monticello Estate.jpg|Posestvo [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] v [[Monticello|Monticellu]] 
&lt;/gallery&gt;

; [[Lončarstvo]]
&lt;gallery&gt;
Slika:Cup lustre Louvre OA8179.jpg|Skleda
Slika:Faience Plate Traditional.jpg|Krožnik
&lt;/gallery&gt;

; [[prešita odeja|Prešite odeje]]
&lt;gallery&gt;
Slika:Quilt03.jpg
Slika:Quilt 001.jpg
&lt;/gallery&gt;

; [[preproga|Preproge]], [[volnena odeja|volnene odeje]]
&lt;gallery&gt;
Slika:Tapestry.jpg|Stenska preproga
&lt;/gallery&gt;

; Druge [[umetnost]]i in [[rokodelstvo|rokodelstva]]
&lt;gallery&gt;
Slika:Thonet Bugholzstuhl.jpg|Stoli
&lt;/gallery&gt;

; [[Estetika]]

== Simetrija v družbeni ureditvi ==

Simetrija je eden izmed temeljev izenačevanja in enakopravnosti. Kazen naj ustreza kaznivem dejanju. Enakost pravic in dolžnosti pri obeh strankah v sporu, da je lahko pravičen sodnik. Oko za oko. Omejitev vpliva premožnejših pri zakonodaji, da bi bila volilna pravica za vse enakovredna. Običajni izrazi za simetrijo so: vzajemnost, dialog, recipročnost, pravičnost. Simetrija v družbeni ureditvi ni vedno racionalna, politična ekonomija se nenehno ukvarja z racionalnosti posameznih simetrij v družbenem tkivu. Neracionalnost simetrije se najbolje vidi pri teorijah iger.

Ker je jezik bistveno orodje človeške družbe, se vlaga veliko tudi v simetrijo jezika. Kot primer štejemo: Cepec, PericarežeracireP. Takšnim simetričnim besedam rečemo palindromi.

== Simetrija v naravi ==
[[slika:Studio del Corpo Umano - Leonardo da Vinci.png|right|thumb|upright=0.9|[[Leonardo da Vinci]]:[[Vitruvijanski človek]] (1487) je pogosto uporabljen izraz simetrije človeškega telesa in tako tudi humanizma]]

Veliko živih bitij je simetričih, najbolj preprosto je to prikazano na Da Vincijevi sliki človeških proporcev. Klasičen primer proporcionalnega bitja je konj.

== Glej tudi ==

* [[dvostranska simetrija]]
* [[radialna simetrija]]
* [[petomernost]] (pentamerizem)
* [[Maurits Cornelis Escher]], [[tapetna grupa]], [[teselacija]] (tlakovanje, pokritje)

== Viri ==
- {{ikona en}}
* [http://www.usask.ca/education/coursework/skaalid/theory/theory.htm Skaalid: Teorija oblikovanja (Design Theory)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090904224955/http://www.usask.ca/education/coursework/skaalid/theory/theory.htm |date=2009-09-04 }}
* [http://www.uh.edu/hti/curriculum_units/1999/v05/07.htm Williams: Simetrija, oblikovanje in vzroci (Symmetry, Design and Patterns)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031221205212/http://www.uh.edu/hti/curriculum_units/1999/v05/07.htm |date=2003-12-21 }}
* [http://mathforum.org/library/topics/sym_tess/ Mathforum: Simetrija/Pokritja (Symmetry/Tesselations)]
* [http://www.teachersnetwork.org/teachnet/westchester/symmetry.htm Calotta: Svet simetrije (A World of Symmetry)]
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/2DPTGRP.HTM Dutch: Simetrija okoli točke v ravnini (Symmetry Around a Point in the Plane)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040102035006/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/2DPTGRP.HTM |date=2004-01-02 }}
* [http://www.punahou.edu/acad/sanders/MathArt/MACch2sym.html Sanders: Transformacije in simetrija (Transformations and Symmetry)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060911202646/http://www.punahou.edu/acad/sanders/MathArt/MACch2sym.html |date=2006-09-11 }}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Symmetry|simetrija}}
- {{ikona en}}
* [http://members.tripod.com/vismath/kim/ Williams: Simetrija v arhitekturi]
* [http://www.math.nus.edu.sg/aslaksen/teaching/math-art-arch.shtml Aslaksen: Matematika v umetnosti in arhitekturi]
* [http://www.chinavoc.com/arts/handicraft/bronze.htm Chinavoc: Umetnost kitajskih bronov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031211185121/http://chinavoc.com/arts/handicraft/bronze.htm |date=2003-12-11 }}
* [http://www-oi.uchicago.edu/OI/MUS/VOL/NN_SUM94/NN_Sum94.html Grant: Iransko lončarstvo v Orientalskem inštitutu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040301235323/http://www-oi.uchicago.edu/OI/MUS/VOL/NN_SUM94/NN_Sum94.html |date=2004-03-01 }}
* [http://www.metmuseum.org/collections/department.asp?dep=14 Metropolitanski muzej umetnosti - islamska umetnost]
* [http://its.guilford.k12.nc.us/webquests/quilts/quilts.htm Quate: Raziskovanje geometrije skozi prešite odeje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031231031119/http://its.guilford.k12.nc.us/webquests/quilts/quilts.htm |date=2003-12-31 }}
* [http://www.marlamallett.com/default.htm Mallet: Plemenske vzhodnjaške volnene odeje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20000303030520/http://www.marlamallett.com/default.htm |date=2000-03-03 }}
* [http://navajocentral.org/rugs.htm Dilucchio: Navajske volnene odeje]
** [http://daphne.palomar.edu/design/conclude.html Saw: Oblikovalski zapiski] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713220911/http://daphne.palomar.edu/design/conclude.html |date=2009-07-13 }}
* [http://home.earthlink.net/~jdc24/symmetry.htm Chapman: Estetika simetrije]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Geometrija]]
[[Kategorija:Simetrija|*]]</text>
      <sha1>jmfzcyntrqjlmouum0k3t3jp7t5gyzu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ukrajina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4824</id>
    <revision>
      <id>6771572</id>
      <parentid>6759518</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:12:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="152255" sha1="ku1f3geldxllpxihc9zzfgs9c690feb" xml:space="preserve">{{zapomen|nekdanjo državo na območju Ukrajine|Ukrajinska država}}
{{Infopolje Država
| native_name            = {{jezik|uk|Україна}}
| conventional_long_name = Ukrajina
| common_name            = Ukrajina
| common_name2           = Ukrajine
| image_flag             = Flag of Ukraine.svg
| image_coat             = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg
| national_anthem        = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]&lt;br /&gt;{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')&lt;br /&gt;(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}&lt;br/&gt;[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]]
| image_map              = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png
| map_caption            = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)&lt;br/&gt;(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]])
| official_languages     = [[ukrajinščina]]
| ethnic_groups          = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]&lt;br /&gt;17,3 % [[Rusi|Rusov]]&lt;br /&gt;{{spaces|1}} 4,9 % drugih&lt;ref name=&quot;popis2001&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| ethnic_groups_year     = 2001
| religion               = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |87,3 % [[krščanstvo]]|11,0 % [[ateizem]]|0,8 % ostalo}}
| religion_year          = 2018
| religion_ref           = &lt;ref&gt;{{citation |url=http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |script-title=uk:Особливості Релігійного І Церковно-Релігійного Самовизначення Українських Громадян: Тенденції 2010–2018 |trans-title=Features of Religious and Church – Religious Self-Determination of Ukrainian Citizens: Trends 2010–2018 |date=22 April 2018 |publisher=[[Razumkov Center]] in collaboration with the All-Ukrainian Council of Churches |pages=12, 13, 16, 31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426194313/http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |archive-date=26 April 2018 &lt;!-- Archive date guessed from URL --&gt; |url-status=live |language=uk |place=Kyiv}}&lt;br /&gt;Sample of 2,018 respondents aged 18 years and over, interviewed 23–28 March 2018 in all regions of Ukraine except Crimea and the occupied territories of the Donetsk and Luhansk regions.&lt;/ref&gt;
| demonym                = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]]
| capital                = [[Kijev]]
| latd                   = 50
| latm                   = 27
| latNS                  = N
| longd                  = 30
| longm                  = 30
| longEW                 = E
| largest_city           = capital
| government_type        = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]]
| leader_title1          = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]]
| leader_name1           = [[Volodimir Zelenski]]
| leader_title2          = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]]
| leader_name2           = [[Sergij Korecki]]
| leader_title3          = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]]
| leader_name3           = [[Ruslan Stefančuk]]
| legislature            = [[Vrhovna rada]]
| sovereignty_type       = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]]
| sovereignty_note       = 
| established_event1     = [[Kijevska Rusija]]
| established_date1      = 882
| established_event2     = [[Gališko-volinska kneževina]]
| established_date2      = 1199
| established_event3     = [[Kozaški hetmanat]]
| established_date3      = 18. avgust 1649
| established_event4     = [[Ukrajinska ljudska republika]]
| established_date4      = 17. marec 1917
| established_event5     = [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]]
| established_date5      = 1. november 1918
| established_event6     = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]]
| established_date6      = 30. december 1922
| established_event7     = Članstvo [[OZN]]
| established_date7      = 24. oktober 1945
| established_event8     = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]
| established_date8      = 24. avgust 1991
| established_event9     = Trenutna ustava
| established_date9      = 28. junij 1996
| area_rank              = 44.
| area_km2               = 603.550
| percent_water          = 7 %
| population_estimate    = 41.588.354
| population_estimate_year = 2021&lt;ref name=&quot;ukrstat2021&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}&lt;/ref&gt;{{smallsup|1}}
| population_estimate_rank = 33.
| population_census      = 48.457.102
| population_census_year = 2001&lt;ref name=&quot;popis2001&quot;/&gt;
| population_density_km2 = 73,8
| population_density_rank = 115.
| GDP_year               = 2023
| GDP_ref                = {{smallsup|1}}
| GDP_nominal            = 173,41 mrd. $
| GDP_nominal_rank       = 58.
| GDP_PPP                = 474,77 mrd. $
| GDP_PPP_rank           = 49.
| GDP_nominal_per_capita = 5225 $
| GDP_nominal_per_capita_rank = 114.
| GDP_PPP_per_capita     = 14.303 $
| GDP_PPP_per_capita_rank = 104.
| Gini                   = 25,6
| Gini_year              = 2020
| Gini_change            = 
| Gini_rank              = 
| Gini_ref               = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}&lt;/ref&gt;{{smallsup|3}}
| HDI                    = 0,773
| HDI_year               = 2021
| HDI_change             = 
| HDI_rank               = 77.
| HDI_ref                = &lt;ref name=&quot;HDI&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}&lt;/ref&gt;{{smallsup|3}}
| currency               = [[Ukrajinska grivna|grivna]]
| currency_code          = UAH
| time_zone              = [[Vzhodnoevropski čas|EET]]
| utc_offset             = +2
| time_zone_DST          = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]
| utc_offset_DST         = +3
| drives_on              = 
| cctld                  = [[.ua]]
| calling_code           = 380
| footnotes              = {{smallsup|1}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola.
}}
'''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}&lt;/ref&gt; s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}&lt;/ref&gt;{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]].

Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}&lt;/ref&gt; Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]].

Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. 

[[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti absorbiralo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]], umetno ustvarjene lakote, umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze.

Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]&lt;ref name=&quot;gska2.rada.gov.ua&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}&lt;/ref&gt; in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 s še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].

Je [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna]] članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Research Guides: UN Membership: UN Founding Members|url=https://research.un.org/en/unmembers/founders|website=research.un.org|accessdate=2025-12-29|language=English|first=Dag Hammarskjöld|last=Library}}&lt;/ref&gt; članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]] ter v [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|procesu vstopa v EU]].

== Poimenovanje ==
Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією| url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=Kijev|page=104}}&lt;/ref&gt; Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala ''Rus'&lt;nowiki/&gt;'' in Rdeča ''Rus'.'' V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'&lt;nowiki/&gt;'' , katerega si je hkrati prisvojila Rusija, in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Rus' in Rutenija ===
[[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot &quot;Rusija&quot;, [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot &quot;Moskovia&quot;.]]
Najstarejša omemba imena ''Rus'&lt;nowiki/&gt;'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'&lt;nowiki/&gt;''  enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}&lt;/ref&gt;) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli Kijeva.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}&lt;/ref&gt; V prihodnosti se je ime ''Rus'&lt;nowiki/&gt;'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja ''Rus'&lt;nowiki/&gt;''«).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}&lt;/ref&gt; medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&amp;pg=PA73&amp;redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}&lt;/ref&gt; Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'&lt;nowiki/&gt;''  uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}&lt;/ref&gt; Med 1398 in 1569 se je ''Rus'&lt;nowiki/&gt;'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}&lt;/ref&gt; in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}&lt;/ref&gt; V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'&lt;nowiki/&gt;'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=РОСІЯ| url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}&lt;/ref&gt; Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...| url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}&lt;/ref&gt; kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів|url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125201341/https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}&lt;/ref&gt;

=== Ukrajina ===
[[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]]

Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,&lt;ref name=&quot;Україна&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}&lt;/ref&gt; kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,&lt;ref name=&quot;Україна&quot; /&gt; kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.&lt;ref name=&quot;franco&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}&lt;/ref&gt; 

Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].&lt;ref name=&quot;franco&quot; /&gt; V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9|access-date=2024-09-20|archive-date=2024-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105202415/https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&amp;ui=embed&amp;wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}&lt;/ref&gt; Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala ''Rus'''«.&lt;ref name=&quot;franco&quot; /&gt; V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.&lt;ref name=&quot;Пономарёв&quot;&gt;Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.&lt;/ref&gt;{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]].

Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}&lt;/ref&gt; V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge| isbn=9781317473787| page=365}}&lt;/ref&gt; mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.| url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}&lt;/ref&gt; Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,&lt;ref&gt;Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін &quot;Україна&quot;, &quot;Вкраїна&quot; має передусім значення &quot;край&quot;, &quot;країна&quot;, а не &quot;окраїна&quot;: том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.&lt;/ref&gt; »ozemlje okoli« (središča)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Shkandrij|first=Myroslav| url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}&lt;/ref&gt; ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.&lt;ref&gt;[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&amp;nbsp;М.&amp;nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&amp;nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&amp;nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
{{Glavni|Zgodovina Ukrajine}}

=== Prazgodovina ===
[[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}&lt;/ref&gt;]]
V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti [[človečnjaki|človečnjakov]] v Evropi - pred 1,4 milijona leti.&lt;ref name=&quot;Garba2024&quot;&gt;{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}&lt;/ref&gt; [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr. n. št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].&lt;ref name=&quot;orig&quot;&gt;{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bbc&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}&lt;/ref&gt; Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=Routledge|title=Shaping World History|page=43}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;cbc.ca&quot;&gt;{{navedi novice|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}&lt;/ref&gt; [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}&lt;/ref&gt; Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland| first4=Nadin|last5=Mallick| first5=Swapan|last6=Llamas| first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836 |pmc=5048219|pmid=25731166}}&lt;/ref&gt; Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=Encyclopædia Britannica}}&lt;/ref&gt; Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Od 6. stoletja pr. n. št. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Khazar &amp;#124; Origin, History, Religion, &amp; Facts| url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}&lt;/ref&gt;

V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&amp;q=antes+avar&amp;pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=University of Toronto Press|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}&lt;/ref&gt;

=== Zlata doba Kijeva ===&lt;!-- 800–1349 --&gt;
{{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}}
[[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg Kijevske Rusije (1054-1132)]]
Podrobnosti o ustanovitvi Kijevske Rusije so zamegljene in negotove.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}&lt;/ref&gt; Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in del zahodnega dela evropske Rusije.&lt;ref name=&quot;Columbia&quot;&gt;{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}&lt;/ref&gt; Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnimi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].&lt;ref&gt;''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69&lt;/ref&gt; Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel Kijev [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Kubicek|first=Paul|date=2008| title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&amp;dq=kievan+rus+dir+882&amp;pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}&lt;/ref&gt; Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.&lt;ref name=&quot;martin&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Martin|first=Janet| url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&amp;pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley &amp; Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}&lt;/ref&gt; Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.&lt;ref name=&quot;Columbia&quot; /&gt; Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.&lt;ref&gt;''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118&lt;/ref&gt;

Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.&lt;ref name=&quot;cia2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]|archive-date=2021-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214235424/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.&lt;ref name=&quot;Columbia&quot; /&gt; Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.&lt;ref&gt;''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196&lt;/ref&gt; V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].&lt;ref&gt;Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}&lt;/ref&gt;

[[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so Mongoli mesto uničili.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}&lt;/ref&gt; Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}&lt;/ref&gt; [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del jugozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega kralja [[Rutenija|Rutenije]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&amp;dq=1253+daniel+ruthenia&amp;pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}&lt;/ref&gt;

=== Tuja dominacija ===
{{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}}
[[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]]

Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].&lt;ref name=&quot;rowell266&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=Cambridge University Press| series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}&lt;/ref&gt; Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}&lt;/ref&gt; Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&amp;dq=podolia+1430&amp;pg=PT87|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=9780465050918}}&lt;/ref&gt; Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.&lt;ref&gt;Subtelny, pp. 92–93&lt;/ref&gt;

=== Kozaški hetmanat ===
{{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}}

Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].&lt;ref name=&quot;zaporizhia&quot;&gt;{{navedi splet|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}&lt;/ref&gt; Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],&lt;ref name=&quot;britcos&quot;&gt;{{navedi splet|title=Ukraine – The Cossacks| url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}&lt;/ref&gt; občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Matsuki|first=Eizo| year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=Hitotsubashi University (Mediterranean Studies Group)}}&lt;/ref&gt; Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.&lt;ref name=&quot;britcos&quot; /&gt; Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)}}&lt;/ref&gt;

Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.&lt;ref&gt;Subtelny, pp. 123–124&lt;/ref&gt; Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky| url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine|date=1989|volume=2}}&lt;/ref&gt; Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu.
[[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]]

Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano ''[[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]]'' (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),&lt;ref name=&quot;Magocsi&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&amp;dq=mazepa+poltava&amp;pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}&lt;/ref&gt; vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).&lt;ref name=&quot;Magocsi&quot; /&gt;

Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med letoma 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&amp;dq=massacre+uman+1768&amp;pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}&lt;/ref&gt; Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}&lt;/ref&gt; Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.&lt;ref name=&quot;censor&quot;&gt;{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}&lt;/ref&gt; Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]].

=== 19. in zgodnje 20. stoletje ===
{{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}}
[[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]]

V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}&lt;/ref&gt; Pod [[Habsburžani]] so bili pogoji v Galiciji v Avstrijskem cesarstvu za narodno gibanje relativno ugodni,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}&lt;/ref&gt; v delu pod ruskim nadzorom pa so bile ukrajinske narodno-kulturne dejavnosti močno omejene. Zlasti [[Emski ukaz]] iz leta 1876 je prepovedal oziroma strogo omejil tiskanje in uvoz ukrajinskih publikacij ter javno uporabo ukrajinščine v gledališču in pri javnih branjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ems Ukase |url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CE%5CM%5CEmsUkase.htm |access-date=2026-09-06 |website=www.encyclopediaofukraine.com}}&lt;/ref&gt;

Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts| url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}&lt;/ref&gt; V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je Kijev in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}&lt;/ref&gt; V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Satzewich| first=Vic| url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=Routledge|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}&lt;/ref&gt; Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first1=Rainer| last1=Münz| first2=Rainer| last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1,6 milijona Ukrajincev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Subtelny|first=Orest|author-link=|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=University of Toronto Press|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}&lt;/ref&gt; Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&amp;pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=Rowman &amp; Littlefield|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=Google Books}}&lt;/ref&gt;

Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=University of Toronto Press|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}&lt;/ref&gt; Po razpadu Ruskega imperija, se je prva svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. 

[[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&amp;dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&amp;pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]]

Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne frakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}&lt;/ref&gt; Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=Encyclopedia of Ukraine}}&lt;/ref&gt;

=== Medvojno obdobje ===
{{See also|Gladomor}}
[[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]&lt;!-- 1922–1939 --&gt;

V medvojnem obdobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.&lt;ref&gt;Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162&lt;/ref&gt; Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;&gt;{{navedi splet|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&amp;q=ukrainophobia+poland|publisher=Svoboda Press|via=Google Books}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&amp;q=ukrainophobia+poland&amp;pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali.

Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 1920-ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].&lt;ref&gt;Subtelny, p. 380&lt;/ref&gt; Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jezikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah.

Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.&lt;ref name=&quot;Service&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}&lt;/ref&gt; NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.&lt;ref&gt;Christopher Gilley, 'The &quot;Change of Signposts&quot; in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74&lt;/ref&gt;

To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo.

Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) ''Gladomor'' priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=BBC News|date=24 November 2007}}&lt;/ref&gt;

V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s prvo svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je bilo poimenovano [[usmrčena renesansa]].&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=Australian Journal of Politics and History|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in Ebsco. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, &quot;The 1932 Harvest and the Famine of 1933&quot; ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; R. W. Davies, Mark B. Tauger, S. G. Wheatcroft, &quot;Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933&quot;, ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. &quot;Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited&quot;, ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.&lt;/ref&gt;

=== Druga svetovna vojna ===&lt;!-- 1939–1945 --&gt;
{{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}}
[[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954]]

Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna Galicija in Volinija, kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.&lt;ref&gt;Wilson, p. 17&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Subtelny, p. 487&lt;/ref&gt; Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], severno Bukovino in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947| url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}&lt;/ref&gt;

Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.&lt;ref&gt;Roberts, p. 102&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Boshyk, p. 89&lt;/ref&gt; Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.&lt;ref name=&quot;ww2&quot;&gt;{{navedi splet|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}&lt;/ref&gt; Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot t.i. ''Ostarbeiterje'' in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.&lt;ref name=&quot;ww2&quot; /&gt; Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author-link=|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=Harvard University Press| date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}&lt;/ref&gt;

Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.&lt;ref name=&quot;worldwars&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}&lt;/ref&gt; V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&amp;pg=PA106|page=410| publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=Google Books}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vedeneyev&quot;&gt;{{navedi splet|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}&lt;/ref&gt; Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Snyder| first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=The New York Review of Books| language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;IPNconf&quot;&gt;{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=|editor2-link=| url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.&lt;ref&gt;{{cite journal| last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past &amp; Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}&lt;/ref&gt; Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.&lt;ref&gt;Piotrowski pp. 352–354&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Weiner pp. 127–237&lt;/ref&gt; V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.&lt;ref name=&quot;Kalb2015&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&amp;pg=PT105}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]]

V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5&lt;ref name=&quot;worldwars&quot; /&gt; in 7 milijonov Ukrajincev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.&lt;ref&gt;Subtelny, p. 476&lt;/ref&gt; UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.&lt;ref&gt;Magocsi, p. 635&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}&lt;/ref&gt;

Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].&lt;ref&gt;Weinberg, p. 264&lt;/ref&gt; Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''Einsatzgruppen'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}&lt;/ref&gt; Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,&lt;ref name=&quot;peremoga7&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Overy, p. 518&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Krivosheev&quot;&gt;Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}&lt;/ref&gt; je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.&lt;ref name=&quot;peremoga7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Krivosheev&quot; /&gt;{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Povojna sovjetska Ukrajina ===
{{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}}
[[File:Українськомовні1959—2001.gif|thumb|300px|right|Med sovjetsko okupacijo je bilo ukrajinsko prebivalstvo podvrženo rusifikaciji, v državo pa je bilo naseljenih na milijone Rusov. Med letoma 1959 in 1989 se je zato delež prebivalstva, ki primarno uporablja ukrajinščino, v južnih in vzhodnih regijah znatno zmanjšal, Donbasu pa je celo začela prevladovati ruščina.&lt;ref&gt;[https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/57398032/%D0%95%D1%82%D0%BD%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B0_%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BC%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D1%96_-libre.pdf?1537213469=&amp;response-content-disposition=inline%3B+filename%3DEthnocultural_dynamics_and_regional_iden.pdf&amp;Expires=1759683476&amp;Signature=Y1x9ohJAr6Anb30U-L27iI1NCoz~Yxcx3dIKGmsDPl7LLlt38vDBivW14bjZV5aZVmpFmMegcX9020~QyKi7-Ttp-WKHRjA2IG1VXBm5SSVGLLnfK32OuiFGc3mXAbuW5SXxHjFgtNGpBkk-CIMd1lVpQggAQYfkJ~r-qWpr~yO7d6QiN0ZeLr9vbvxyo7z3BcJBSA5NNDupEnMlK0PdnVcjcRq9VYCvAp3hD4f3Qdrf1958x4T1ROcElmk6ODk627Wm3~F-RRKkc6IYcBUxOVk4zBSy1IQO0NpQcKMdDsfv6ZqQYnqTv6JrFNboxbcwfqZug6OLHGII3Bsh7xsvAg__&amp;Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA Етнокультурна динаміка та регіональні ідентичності Півдня та Сходу України в 1991—2013 рр.]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |title=Динамика численности этнических украинцев в УССР: на основе итогов Всесоюзных переписей населения 1959 г., 1970 г. и 1979 г. |access-date=2024-10-02 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629092655/https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;]]
Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.&lt;ref name=&quot;dt-kul-dem-los&quot;&gt;{{navedi splet |title=Демографічні втрати України в хх столітті |url=https://dt.ua/SOCIUM/demografichni_vtrati_ukrayini_v_hh_stolitti.html |author=Stanislav Kulčitski |publisher=Dzerkalo tižnja |date=2004-10-01 |place=Kijev |access-date=2021-01-20 |language=uk}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]&lt;ref name=&quot;un ukssr&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt; in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}&lt;/ref&gt; Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.&lt;ref name=&quot;Malynovska&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}&lt;/ref&gt;

Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025255/http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&amp;q=shcherbytsky+russification&amp;pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony| date=2001| publisher=Taylor &amp; Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}&lt;/ref&gt;

Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji&lt;ref&gt;Magocsi, p. 644&lt;/ref&gt; in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.&lt;ref&gt;Magocsi, 1996, p. 704&lt;/ref&gt; Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=UN Chronicle}}&lt;/ref&gt;

=== Neodvisnost ===
{{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}&lt;!-- 1990-2022 --&gt;

[[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}&lt;/ref&gt; 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}&lt;/ref&gt; Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}&lt;/ref&gt; Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.&lt;ref name=&quot;Nohlen_Stöver&quot;&gt;Nohlen &amp; Stöver, p1985&lt;/ref&gt; Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union| url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=RadioFreeEurope|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}&lt;/ref&gt; Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title=&quot;Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури&quot;|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}&lt;/ref&gt; S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|Predsednik Ukrajine [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]]]]

Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.&lt;ref name=&quot;Notstronk&quot;&gt;{{navedi splet|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Shen, p. 41&lt;/ref&gt; Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP&lt;ref name=&quot;IMF&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&amp;ey=2008&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=926&amp;s=PPPGDP&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr1.x=41&amp;pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=International Monetary Fund (IMF)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=World Bank}}&lt;/ref&gt; in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=International Monetary Fund}}&lt;/ref&gt; Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804062644/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].&lt;ref name=&quot;Notstronk&quot; /&gt; Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007–2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,&lt;ref name=&quot;Notstronk&quot; /&gt; ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}&lt;/ref&gt; Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}&lt;/ref&gt; V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=Foreign Policy|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}&lt;/ref&gt; Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,&lt;ref&gt;{{Cite journal| last=Mykhnenko| first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}&lt;/ref&gt; boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=Acta Paediatrica|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;

Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}&lt;/ref&gt; Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}&lt;/ref&gt; Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju EU. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v Rusijo, parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2014-04-25|title=&quot;Хунта&quot; и &quot;террористы&quot;: война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=Al Jazeera}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Partido da imprensa Golpista&quot;&gt;{{navedi splet|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013]]

Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=Eurasian Geography and Economics|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}&lt;/ref&gt; Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z rednimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}&lt;/ref&gt; Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=Problems of Post-Communism|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}&lt;/ref&gt; ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt; Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=The Hill|language=en-US}}&lt;/ref&gt; vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17 % Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]]

Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060354/https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.&lt;ref name=&quot;BBC News&quot;&gt;{{navedi novice|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}&lt;/ref&gt; V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News| url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]]
{{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}}

S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]].

Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]].

Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; zemeljski plin,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}&lt;/ref&gt; [[kaolinit]],&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; les&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in obilo obdelovalnih površin.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}&lt;/ref&gt; Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]]
Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.&lt;ref name=&quot;faoclimate&quot;&gt;{{Navedi splet| url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.&lt;ref name=&quot;ebclimate&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}&lt;/ref&gt; Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.&lt;ref name=&quot;ebclimate&quot; /&gt; Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.&lt;ref name=&quot;ebclimate&quot; /&gt; Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.&lt;ref name=&quot;ebclimate&quot; /&gt;

Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii| last2=Krysanova|first2=Valentina| last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}&lt;/ref&gt; Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Biotska raznovrstnost ===
Ukrajina je razdeljena na šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].&lt;ref name=&quot;DinersteinOlson2017&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi| first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri| first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant| last10=Noss|first10=Reed| last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.&lt;ref name=&quot;ShvidenkoBukshaKrakovska2017&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly| last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability| volume=9|issue=7|page=1152| doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}&lt;/ref&gt; Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.&lt;ref name=&quot;ShvidenkoBukshaKrakovska2017&quot; /&gt; Obstaja 45.000 živalskih vrst,&lt;ref name=&quot;Conference2001&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&amp;pg=PA78}}&lt;/ref&gt; od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].&lt;ref name=&quot;State&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;wetland&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ramsar&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
[[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]]
Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].&lt;ref name=&quot;Choudhry 2018 p16.&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}&lt;/ref&gt;

=== Ustava Ukrajine ===
{{Glavni članek|Ustava Ukrajine}}

[[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.&lt;ref name=&quot;UNIANCD28616&quot;&gt;[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)&lt;/ref&gt; Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).&lt;ref name=&quot;UNIANCD28616&quot; /&gt; Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.&lt;ref&gt;[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&amp;tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;UW29121996&quot;&gt;[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)&lt;/ref&gt;

=== Predsednik, parlament in vlada ===
{{Glavni članek|Predsednik Ukrajine|Vrhovna rada}}

{{Multiple image
| total_width = 280
| image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg
| caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}&lt;br/&gt;[[Volodimir Zelenski]]
| link1 = Volodimir Zelenski
| image2 = Корецький Сергій.webp
| caption2 = {{small|[[Predsednik vlade Ukrajine|Premier]]}}&lt;br/&gt;[[Sergij Korecki]]
| link2 = Sergij Korecki
}}
[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet| url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&amp;cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}&lt;/ref&gt; Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}&lt;/ref&gt; Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}&lt;/ref&gt; Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&amp;pg=PA24}}&lt;/ref&gt;

[[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.&lt;ref name=&quot;House2004&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman &amp; Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&amp;pg=PA639}}&lt;/ref&gt;

=== Oborožene sile ===
{{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}}

[[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]]
Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.&lt;ref name=&quot;milgov&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&amp;part=history&amp;sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}&lt;/ref&gt; Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.&lt;ref name=&quot;milgov&quot; /&gt;

Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.&lt;ref name=&quot;wbook06&quot;&gt;{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}&lt;/ref&gt; Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}}

[[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]]
Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). 

Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 1em auto; min-width:80%;&quot;
|-
!colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]]
|-
| colspan=2 style=&quot;vertical-align:top;&quot;|{{colbegin|colwidth=10em}}
* [[Čerkaška oblast|Čerkaška]]
* [[Černigovska oblast|Černigovska]]
* [[Črnoviška oblast|Črnoviška]]
* [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]]
* [[Donecka oblast|Donecka]]
* [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]]
* [[Harkovska oblast|Harkovska]]
* [[Hersonska oblast|Hersonska]]
* [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]]
* [[Kijevska oblast|Kijevska]]
* [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]]
* [[Luganska oblast|Luganska]]
* [[Lvovska oblast|Lvovska]]
* [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]]
* [[Odeška oblast|Odeška]]
* [[Poltavska oblast|Poltavska]]
* [[Rivenska oblast|Rivenska]]
* [[Sumska oblast|Sumska]]
* [[Ternopilska oblast|Ternopilska]]
* [[Viniška oblast|Viniška]]
* [[Volinska oblast|Volinska]]
* [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]]
* [[Zaporoška oblast|Zaporoška]]
* [[Žitomirska oblast|Žitomirska]]
{{colend}}
|-
![[Avtonomna republika]]
![[Mesta s posebnim statusom]]
|-
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
* [[Avtonomna republika Krim]]
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
* [[Kijev|Mesto Kijev]]
* [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]]
|}
Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&amp;DS=A/RES/ES-11/4&amp;Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
{{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}}

Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi &lt;ref name=&quot;poor&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}&lt;/ref&gt; in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2019&amp;ey=2026&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund| website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}&lt;/ref&gt; Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&amp;nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}&lt;/ref&gt; (okoli 465&amp;nbsp;€).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}&lt;/ref&gt; Približno 1&amp;nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}&lt;/ref&gt; Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}&lt;/ref&gt; Leta 2019 je bilo 5–15&amp;nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}&lt;/ref&gt; Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&amp;nbsp;% njenega nominalnega BDP.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417135816/https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&amp;Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&amp;Lang=E|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project|archive-date=2021-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118091625/https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt;

Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)&lt;/ref&gt; Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.&lt;ref&gt;[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015&lt;/ref&gt;

[[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem po internetu.

=== Kmetijstvo ===
Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot &quot;krušno košaro Evrope&quot;. V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}&lt;/ref&gt; Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;

=== Transport ===
{{Glavni članek|Promet v Ukrajini}}
[[Slika:Скоростной_поезд_&quot;Хендай&quot;.jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]]

Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}&lt;/ref&gt; Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}&lt;/ref&gt; Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija Donbas.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &amp;#124; Britannica|website=www.britannica.com}}&lt;/ref&gt; Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}&lt;/ref&gt;

[[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]&lt;ref&gt;&quot;[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230524235455/https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines |date=2023-05-24 }}.&quot;&lt;/ref&gt; s sedežem v Kijevu&lt;ref&gt;&quot;[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}.&quot; Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. &quot;ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine&quot;&lt;/ref&gt; in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}&lt;/ref&gt; Kanado, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}&lt;/ref&gt; in Azijo.

=== Energija ===
[[Slika:Electricity production by source, Ukraine, OWID.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]]
Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}&lt;/ref&gt; Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries &amp; Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20230329170826/https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|archive-date=2023-03-29|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract| url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}&lt;/ref&gt;

Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}&lt;/ref&gt; kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en|archive-date=2022-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227121612/https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&amp;page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.&lt;ref name=&quot;cbsnews-ukraine-grid&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Informacijska tehnologija ===
Internet v državi je robusten, ker je raznolik.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}&lt;/ref&gt; Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}&lt;/ref&gt;, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]]
[[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}}

Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|url=https://archive.org/details/priceoffreedom0000lyse|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=[https://archive.org/details/priceoffreedom0000lyse/page/4 4]}}&lt;/ref&gt; Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]].

Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}&lt;/ref&gt; Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli.

Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt; Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}&lt;/ref&gt;

Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine.

Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk |archive-url=https://web.archive.org/web/20250125114610/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/z0020-18 |archive-date=2025-01-25 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}&lt;/ref&gt;

=== Območja svetovne dediščine ===
{{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}}
*[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]]  — 1990, 2005, 2021
*[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008
*[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011
*[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013
*[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki)
*[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023
*[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013
*[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Україна|Ukrajina}}
* [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade]

{{wikislovar}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Skupnost neodvisnih držav}}


[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ukrajina|*]]
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ku1f3geldxllpxihc9zzfgs9c690feb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Egipt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5001</id>
    <revision>
      <id>6771689</id>
      <parentid>6736499</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:42:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nik gazvoda</username>
        <id>268053</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>posodobitev prebivalstva</comment>
      <origin>6771689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="82277" sha1="rhdmvjp7yy3mbda020d4vgm0oebjgih" xml:space="preserve">{{Infobox Country
|name =
 {{collapsible list
 |titlestyle=background:transparent;font-size:9pt;
 |title={{resize|11.5pt|{{lang|ar|جمهورية مصر العربية}}}}
 |{{Infopolje |subbox=yes |bodystyle=font-size:9pt;font-weight:normal;
 |rowclass1=mergedrow |label1=[[arabščina|Arabsko]]: |data1={{lang|ar|Jumhūrīyat Miṣr al-ʿArabīyah}}
 |rowclass2 =mergedrow |label2=[[Egipčanska arabščina|Egipčansko]]: |data2={{lang|arz|Gomhoreyet Maṣr El ʿArabeya}}
}}
}}
|conventional_long_name   = Arabska republika Egipt
|common_name              = Egipt
|common_name2              = Egipta
|image_flag               = Flag of Egypt.svg
|image_coat               = Coat of arms of Egypt.svg
|image_map                = EGY orthographic.svg
|national_anthem          = ''[[Bilady, Bilady, Bilady]]''&lt;br/&gt;&lt;center&gt;[[File:Bilady, Bilady, Bilady.ogg]]&lt;/center&gt;
|official_languages       = [[arabščina|moderna standardna arabščina]]{{ref label|offlang|a|}}
|ethnic_groups            = 99 % [[Egipčani|Egipčanov]], 0,9 % [[Nubijci|Nubijcev]], 0,1 % [[Grki|Grkov]]
|capital                  = [[Kairo]]
|latd=30 |latm=2 |latNS=N |longd=31 |longm=13 |longEW=E
|largest_city             = capital
|government_type          = {{nowrap|[[Unitarna država|unitarna]] [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]]&lt;br/&gt;[[republika]]}}
|leader_title1            = [[predsednik Egipta|predsednik]]
|leader_name1             =  [[Abdel Fatah al Sisi]]
|leader_title2            = 
|leader_name2             = 
|leader_title3            = [[Predsednik vlade Egipta|predsednik vlade]]
|leader_name3             = [[Moustafa Madbouly]]
|sovereignty_type         = Ustanovitev
|established_event1       = [[prva egipčanska dinastija|prva dinastija]]
|established_date1        = okoli 3150 pr. n. št.
|established_event2       = neodvisnost izpod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]
|established_date2        = 28. februar 1922
|established_event3       = razglašena republika
|established_date3        = 18. junij 1953
|established_event4    = državni praznik
|established_date4     =23. julij (obletnica 23. julija 1952)
|area_rank                = 29.
|area_magnitude           = 1 E12
|area_km2                 = 1.010.407,87 &lt;!-- &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |title=Total area km2, pg.15 |publisher=Capmas.Gov – Arab Republic of Egypt |accessdate=8 May 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150321110107/http://capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |archivedate=21 March 2015 |df= }}&lt;/ref&gt; --&gt;
|percent_water            = 0,632
|population_estimate = 95.950.500&lt;ref name=&quot;popclock&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.capmas.gov.eg/?lang=2 |title=Population Clock |date=27 April 2013 |publisher=Central Agency for Public Mobilization and Statistics |accessdate=27 April 2013 |archive-date=2013-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117121826/http://capmas.gov.eg/?lang=2 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2017
|population_estimate_rank = 13.
|population_census = 94.798.827&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=الجهاز المركزي للتعبئة العامة والإحصاء|url=http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20/Admin/Pages%20Files/2017109143840cns.pdf|website=www.capmas.gov.eg|accessdate=13 October 2017|archive-date=2017-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171013224804/http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20%2FAdmin%2FPages%20Files%2F2017109143840cns.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2017
|population_density_km2   = 96
|population_density_rank  = 118.
|demonym                  = Egipčan
|GDP_PPP_year             = 2017
|GDP_PPP                  = {{nowrap|$1,173 bilijona&lt;ref name=imf2&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&amp;pr.y=19&amp;sy=2014&amp;ey=2021&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=469&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a= |title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;!--end nowrap:--&gt;}}
|GDP_PPP_rank             = 21.
|GDP_PPP_per_capita       = 12.560 USD&lt;ref name=imf2/&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 100.
|GDP_nominal              = {{nowrap|$330,765 milijarde&lt;ref name=imf3&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=58&amp;pr.y=9&amp;sy=2015&amp;ey=2015&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=469&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a=|title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;!--end nowrap:--&gt;}}
|GDP_nominal_rank         = 34.
|GDP_nominal_year         = 2015
|GDP_nominal_per_capita   = 3.740 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 115.
|HDI_year = 2014&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
|HDI_change = increase&lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
|HDI = 0,690 &lt;!--number only--&gt;
|HDI_ref = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr_2015_statistical_annex.pdf |title=2015 Human Development Report |date=2015 |accessdate=14 December 2015 |publisher=United Nations Development Programme}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank = 108.
|Gini                     = 30,8
|Gini_year                = 2008
|Gini_category            = &lt;span style=&quot;color:#fc0;&quot;&gt;srednji&lt;/span&gt;
|currency                 = [[egiptovski funt]]
|currency_code            = EGP
|time_zone                = EET
|utc_offset               = +2
|time_zone_DST            = EEST
|utc_offset_DST           = +3
|cctld                    = [[.eg]]
|calling_code             = +20
|footnote_a = {{note|offlang}} Uradni jezik je [[moderna standardna arabščina|književna arabščina]].&lt;ref name=&quot;Provisional Constitution&quot;/&gt; [[Egipčanska arabščina]] je pogovorni  jezik. Drugi dialekti in jeziki manjšin pa se govorijo regionalno.
}}

'''Egipt''' ([[arabščina|arabsko]] Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika [[država]] v severovzhodni [[Afrika|Afriki]], vključuje pa tudi polotok [[Sinaj]], ki ga imamo lahko za del [[Azija|Azije]]. Glavno območje poselitve je okoli [[reka|reke]] [[Nil|Nik]]. Velik del površja dežele zavzema [[puščava]] [[Sahara]] z zelo redko poselitvijo. [[Glavno mesto]] je [[Kairo]]. Egipt na severu meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Libija|Libijo]], na jugu na [[Sudan]], na severovzhodu na [[Izrael]] in [[Gaza|Gazo]] ter na vzhodu na [[Rdeče morje]]. Egipt nadzira [[Sueški prekop]] med Sredozemskim in Rdečim morjem.

Egipt je medcelinska država, ki velja za eno največjih sil v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], Sredozemlju, na afriški celini, v [[porečje|porečju]] Nila, islamskem svetu in ob Rdečem morju.&lt;ref&gt;Andrew F. Cooper, Agata Antkiewicz and Timothy M. Shaw, 'Lessons from/for BRICSAM about South-North Relations at the Start of the 21st Century: Economic Size Trumps All Else?', ''International Studies Review,'' Vol. 9, No. 4 (Winter, 2007), pp. 675, 687.&lt;/ref&gt; Pokriva območje 997.739 kvadratnih kilometrov. Egipt je ena najbolj naseljenih držav v Afriki in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], pri čemer velika večina njenih 120,835,662 milijona prebivalcev[22:39/28.10.2026] živi v bližini reke Nil, na območju, velikem le 40.000 kvadratnih kilometrov, ki je tudi edini kraj, primeren za [[poljedelstvo]]. Velika območja puščave [[Sahara|Sahare]] so redko poseljena. Okoli polovica Egipčanov živi v urbanih območjih, od tega velika večina v gosto poseljenih območjih, kot so [[Kairo]], [[Aleksandrija]] in druga večja mesta ob [[Delta Nila|delti Nila]].

Egipt je znan zaradi svoje antične civilizacije in zaradi nekaterih svetovno znanih spomenikov, kot sta [[Piramide pri Gizi|kompleks piramid pri Gizi]] in [[velika sfinga]]. V južnem mestu [[Luksor]] so številni starodavni spomeniki, kot sta [[Karnak]] in [[Dolina kraljev]]. Egipt na splošno velja za pomemben politični in kulturni narod na Bližnjem vzhodu.

Egipt ima eno najbolj razvitih gospodarstev s področji, kot so [[turizem]], [[poljedelstvo]], [[industrija]] in [[storitve]], ki so državnega pomena. Zato se egiptovsko gospodarstvo hitro razvija, deloma tudi zaradi zakonodaje, katere cilj je z notranjo in politično stabilnostjo, trgovino ter stabilizacijo trga privabiti dobre tuje investitorje. S 1. januarjem 2024 je država tudi članica mednarodnega gospodarskega združenja [[BRICS]].

== Ime ==
Beseda Egipt izhaja iz starogrške besede ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος'') prek srednjefrancoske besede ''egypte'' in latinske ''aegyptus''. To se kaže na zgodnjegrških tablicah v [[Linearna pisava B|linearni pisavi B]] kot ''a-ku-pi-ti-yo''. [[Pridevnik]] ''aigýpti''-, ''aigýptios'' je sposojen iz koptskega ''gyptios'' in od tam v arabščino kot ''qubṭī'', nazaj preoblikovano v قبط - ''qubṭ'', od koder je angleško ''copt''. Grško obliko so si sposodili iz poznoegipčanskega (''amarna'') ''Hikuptah'' »Memphis«, kar je napačna razlaga prejšnjega egiptovskega imena ''Hwt-ka-Ptah'' (⟨ḥwt-k-ptḥ⟩) v pomenu »dom [[Ka (mitologija)|ka]] (duša) od Ptah«, ime tempeljskega boga [[Pta]] v Memfisu.&lt;ref&gt;{{cite journal|last= Hoffmeier|first =James K| author-link =| title =Rameses of the Exodus narratives is the 13th B.C. Royal Ramesside Residence| journal =[[Trinity Journal (theology)|Trinity Journal]]| page = 1| date = 1 October 2007|url=http://www.galaxie.com/article/13430}}&lt;/ref&gt; [[Strabon]] je pripisal besedo ljudski etimologiji, po kateri ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος''), ki se razvije kot skovanka iz ''aigaiou huptiōs'' (''Aἰγαίου ὑπτίως''), pomeni »pod Egejskim morjem«.

''Misr'' (v arabščini: مصر) je klasična koranska [[arabščina]] in sodobno uradno ime Egipta, medtem ko je ''Maṣr'' (egipčanska arabščina: مصر) lokalna izgovarjava v egiptovski arabščini. Ime je semitskega izvora, neposredno sorodno z drugimi semitskimi besedami za Egipt kot v hebrejščini ''מִצְרַיִם '' (''Mitzráyim'').&lt;ref&gt;These are the names: Studies in Jewish Onomastics'', Vol. 3 (Ramat Gan, 2002), pp. 11-20), Avi Hurvitz (''A Concise Lexicon of Late Biblical Hebrew: Linguistic Innovations in the Writings of the Second Temple Period'' (Brill, 2014), [http://books.google.com/books?id=p1AMBAAAQBAJ&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA128 p. 128]) and Nadav Na’aman (&quot;Shaaraim – The Gateway to the Kingdom of Judah&quot; in ''The Journal of Hebrew Scriptures'', Vol. 8 (2008), article [http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf no. 24] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141017233422/http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf |date=2014-10-17 }}, pp. 2-3).&lt;/ref&gt; Beseda je prvotno pomenila »metropola« ali »civilizacija« in pomeni »država« ali »mejna dežela«.

Egipčansko ime države pomeni ''črna podlaga'' ali ''črna zemlja'' in se nanaša na rodovitno črno prst na poplavnih ravnicah Nila, ločenih od ''dešreta'' (⟨dšṛt⟩) oziroma »rdeče zemlje« puščave. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Rosalie, David |title=Pyramid Builders of Ancient Egypt: A Modern Investigation of Pharaoh's Workforce |publisher=Routledge |year=1997 |page=18}}&lt;/ref&gt; To ime se pogosto sliši kot ''kemet'' ali se verjetno izgovarja [kuːmat] v egipčanščini.  V koptski fazi egiptovskega jezika se pojavi kot ''kēme'' in ''kēmə'', v zgodnjem grškem kot ''xημία'' (''khēmía'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.chm.bris.ac.uk/webprojects2002/crabb/history.html|title=A Brief History of Alchemy|publisher=UNIVERSITY OF BRISTOL SCHOOL OF CHEMISTRY|accessdate=21 August 2008}}&lt;/ref&gt; Drugo ime je bilo ⟨tꜣ-mry⟩ »dežela na bregu«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Ancient Records of Egypt |last=Breasted |first=James Henry |author2=Peter A. Piccione |year=2001 |publisher=University of Illinois Press|isbn=978-0-252-06975-8 |pages=76;40|url=http://books.google.com/?id=bT0q7nt1-gUC }}&lt;/ref&gt;  Imeni za [[Gornji Egipt|Gornji]] in [[Spodnji Egipt]] sta bili ''Ta-Sheme'aw'' − »ostra dežela« in ''Ta-Mehew'' − »severna dežela«.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Egipta}}

=== Prazgodovina in Stari Egipt ===
{{glavni|Prazgodovina Egipta| Stari Egipt}}
Obstajajo dokazi o skalnih rezbarijah vzdolž teras ob Nilu in v puščavskih oazah. V 10. tisočletju pred našim štetjem je kulturo lovcev, nabiralcev in ribičev nadomestila kultura poljedelcev. Podnebne spremembe ali čezmerna paša okoli 8000 pred našim štetjem so začele v Egiptu sušiti pašna zemljišča in ustvarile Saharo. Zgodnji plemenski narodi so se selili ob reki Nil, kjer so razvili ustaljeno kmetijsko gospodarstvo in bolj centralizirano družbo.&lt;ref&gt;Midant-Reynes, Béatrix. ''The Prehistory of Egypt: From the First Egyptians to the First Kings''. Oxford: Blackwell Publishers.&lt;/ref&gt;

Okoli 6000 pr. n. št. so bile v dolini Nila že zakoreninjene [[Neolitik|neolitske]] kulture. V neolitiku se je v Zgornjem in Spodnjem Egiptu neodvisno razvilo več preddinastičnih kultur. [[Badarska kultura|Badarsko kulturo]] in nato [[Nakada|nakadsko]] običajno obravnavajo kot predhodnici dinastičnega Egipta. Merimda, najzgodnejše znano mesto Spodnjega Egipta, je nastalo okoli sedemsto let pred badarskim obdobjem. Sočasno so spodnje  egipčanske skupnosti sobivale s svojimi južnimi sosedi več kot dva tisoč let, kulturno različne, vendar so ohranjale pogoste trgovinske stike. Najzgodnejši znani dokaz egiptovskih [[hieroglif]]skih napisov se je pojavil v preddinastičnem obdobju na lončeni posodi Nakada III, datirani okoli 3200 pred našim štetjem. &lt;ref&gt;Bard, Kathryn A. Ian Shaw, ed. ''The Oxford Illustrated History of Ancient Egypt''. Oxford: Oxford University Press, 2000. p. 69.&lt;/ref&gt;
[[File:Giza Necropolis.jpg|thumbnail|left|Nekropola v Gizi je najstarejše starodavno &quot;čudo sveta&quot;  in edino, ki še obstaja]]

Združeno kraljestvo je ustanovil kralj [[Menes]] okoli 3150 pr. n. št., kar je vodilo do vrste dinastij, ki so vladale v Egiptu prihodnja tri tisočletja. Egipčanska kultura je cvetela v tem dolgem obdobju in ostala izrazito samosvoja v svoji veri, umetnosti, jeziku in običajih. Prvi dve vladajoči dinastiji sta združeni Egipt obvladovali v obdobju Starega kraljestva, okoli 2700–2200 pr. n. št., zgradili sta veliko piramid, od katerih so znani zlasti [[Džoserjeva piramida]] tretje in [[Nekropola v Gizi|kompleks piramid v Gizi]] četrte dinastije.

Prvo vmesno obdobje je trajalo v obdobju političnega preobrata približno 150 let. Močne poplave Nila in stabilizacija vlade so prinesle novo obdobje blaginje v državi v Srednjem kraljestvu, okoli 2040 pred našim štetjem, z vrhuncem v času vladavine faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] Drugo obdobje neenotnosti je napovedalo prihod prve tuje vladajoče dinastije v Egiptu, semitskih [[Hiksi|Hiksov]]. Zavojevalski Hiksi so zasedli velik del Spodnjega Egipta okoli 1650 pred našim štetjem in ustanovili novo glavno mesto [[Avaris]]. Izrinili so zgornje egiptovske sile [[Ahmos I.|Ahmosa I.]], ki je ustanovil osemnajsto dinastijo in preselil prestolnico iz [[Memfis, Egipt|Memfis]]a v [[Tebe, Egipt |Tebe]].

Novo kraljestvo v letih okoli 1550–1070 pr. n. št. se je začelo z osemnajsto dinastijo. V tem obdobju je prišlo do vzpona Egipta kot mednarodne sile, imperij je v obdobju svojega največjega obsega segal proti jugu vse do Tombosa v [[Nubija|Nubiji]] in vključeval dele [[Levant|Levanta]] na vzhodu. To obdobje zaznamujejo nekateri najbolj znani faraoni, kot so faraonka [[Hačepsut]], [[Tutmozis III.]], [[Akenaten]] in njegova žena [[Nefretete]], [[Tutankamon]] in [[Ramzes II.]] Prav tako v to obdobje, v čas [[Ehnaton|Ehnatonove]] vladavine, datira prvi zgodovinsko potrjen izraz [[Monoteizem|monoteizma]]. Pogosti stiki z drugimi narodi so prinesli nove ideje. Državo so kasneje napadli in osvojili Libijci, Nubijci in Asirci, vendar so jih avtohtoni Egipčani na koncu premagali in ponovno pridobili nadzor nad ozemljem.

Trideseta dinastija je bila zadnja domača vladajoča dinastija v faraonski dobi. Leta 343 pred našim štetjem je bil zadnji domači faraon kralj Nektanebo II., ki je bil poražen in je padel v bitki s [[Perzijci]]. Enaintrideseto, perzijsko, dinastijo je že nekaj desetletij kasneje porazil [[Aleksander Veliki]], nakar je Egiptu zavladal njegov grški general, [[Ptolemaj I. Soter]].

=== Ptolemajski in Rimski Egipt ===
{{glavni|Ptolemajsko kraljestvo|Egipt (rimska provinca)}}
[[File:Denderah3 Cleopatra Cesarion.jpg|thumb|Ptolemajska kraljica Kleopatra VII. in njen sin z Julijem Cezarjem Cezarion v templju Dendera]]
[[Ptolemajsko kraljestvo]] je bila močna [[Helenizem |helenistična]] država, ki se je raztezala od južne [[Sirija|Sirije]] na vzhodu do Kirene na zahodu in na jugu do meje z Nubijo. [[Aleksandrija]] je postala glavno mesto in središče grške kulture in trgovine. Da bi pridobili priznanje avtohtonega egiptovskega prebivalstva, so se razglasili za naslednike faraonov. Poznejši Ptolemajci so prevzeli egiptovsko tradicijo, se upodabljali na javnih spomenikih v egipčanskem slogu in oblačilih ter sodelovali pri egiptovskem verskem življenju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Bowman | first = Alan K | title= Egypt after the Pharaohs 332 BC – AD 642 | publisher=University of California Press | location=Berkeley | year=1996 | edition=2. | pages=25–26 | isbn=0-520-20531-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Stanwick | first = Paul Edmond | title= Portraits of the Ptolemies: Greek kings as Egyptian pharaohs | publisher=University of Texas Press | location=Austin | year=2003 | isbn=0-292-77772-8}}&lt;/ref&gt; 

Zadnji vladar ptolemajske veje je bila [[Kleopatra VII.]], ki je storila samomor po pogrebu svojega ljubimca Marka Antonija, ki ji je umrl v naročju, potem ko je Oktavijan zajel Aleksandrijo in so njeni plačanci pobegnili. Ptolemajce so ogrožali upori avtohtonih Egipčanov, bili so vključeni v tuje in državljanske vojne, kar je pripeljalo do padca kraljestva in njegovo priključitev Rimu. Kljub temu je helenistična kultura v Egiptu še naprej uspevala tudi po muslimanskih osvajanjih.

Krščanstvo je prišlo v Egipt s [[Sveti Marko|svetim Markom Evangelistom]] v 1. stoletju.&lt;ref name=&quot;georgetown1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |title=Egypt |publisher=Berkley Center for Religion, Peace, and World Affairs |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2011-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111220145046/http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |url-status=dead }} See drop-down essay on &quot;Islamic Conquest and the Ottoman Empire&quot;&lt;/ref&gt; [[Dioklecijan]]ova vladavina je v Egiptu zaznamovala prehod iz rimskega v bizantinsko obdobje, ko so bili preganjani številni egiptovski kristjani. ''[[Nova zaveza]]'' je bila do takrat prevedena v egiptovski jezik. Po [[Kalcedonski koncil |kalcedonskem koncilu]] leta 451 je bila egiptovska [[koptska cerkev]] ločena. &lt;ref&gt;Kamil, Jill. ''Coptic Egypt: History and Guide''. Cairo: American University in Cairo, 1997. p. 39&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
Bizantinci so ponovno pridobili nadzor nad državo po kratkem perzijskem vdoru zgodaj v 7. stoletju, 639 do 642, ko je Egipt napadel in osvojil islamski imperij z muslimanskimi [[Arabci]]. Ko so premagali bizantinsko vojsko v Egiptu, so Arabci v državo prinesli [[sunitski islam]]. Kmalu v tem obdobju so Egipčani začeli z mešanico svoje nove vere z avtohtonimi prepričanji in praksami, kar je dalo različna [[Sufizem |sufistična]] pravila. Ti obredi so preživeli obdobje koptskega krščanstva.

=== Mohamedova doba ===
Islamski prerok Mohamed je imel prvi stik z ljudmi iz Egipta med ekspedicijo Zaida ibn Haritha v Hismo. Poslal je Hatiba bin Abija Baltaeha s pismom kralju Egipta, imenovanem Mukavkis. &lt;ref name=&quot;The Sealed Nectar&quot;&gt;Safiur-Rahman Mubarakpuri, [http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;pg=PA222 The Sealed Nectar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141028080936/http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;pg=PA222 |date=2014-10-28 }}, p. 222&lt;/ref&gt;&lt;ref name=history&gt;Akbar Shāh Ḵẖān Najībābādī, [http://books.google.co.uk/books?ei=L8VHVM-lPNT77Aaiw4CICw&amp;id=Pi5tAAAAMAAJ&amp;dq=kalbi History of Islam, Volume 1], p. 194. Quote: &quot;Again, the Holy Prophet «P sent Dihyah bin Khalifa Kalbi to the Byzantine king Heraclius, Hatib bin Abi Baltaeh to the king of Egypt and Alexandria; Allabn Al-Hazermi to Munzer bin Sawa the king of Bahrain; Amer bin Aas to the king of Oman. Salit bin Amri to Hozah bin Ali— the king of Yamama; Shiya bin Wahab to Haris bin Ghasanni to the king of Damascus&quot;&lt;/ref&gt; V dopisu je Mohamed dejal: &quot;Vabim vas, da sprejmete islam, Alah je vzvišen, in vas nagradi dvakrat.  Ampak če nočete, nič zato, saj boste nosili breme zločinstva vseh Koptov.&quot; Med ekspedicijo je bil eden odposlancev Mohameda Dihjah bin kalif Kalbi napaden in Mohamed je poslal Zaida Ibna Haritha, da bi mu pomagal. Dihja prosi pleme Banu Dubajba, ki je sprejelo islam, za pomoč. Ko je novica dosegla Mohameda, je takoj odposlal Zaida ibn Haritha s 500 možmi, da jih kaznuje. Muslimanska vojska se je borila z Banujem Judhamom, ubitih je bilo več ljudi, vključno z njihovim vodjo, Al-Hunaidom ibn Aridom in njegovim sinom, ujeli so 1000 kamel, 5000 govedi in 100 žensk in dečkov. Novi vodja Banu Judham, ki je sprejel islam, se je pritožil Mohamedu in Mohamed jih je oprostil. &lt;ref name=mubarakpuri &gt;{{citation|title=The Sealed Nectar|url=http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;printsec=frontcover|first=Saifur Rahman Al|last=Mubarakpuri|year=2005|publisher=Darussalam Publications|page=226}} ([http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html  online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829083127/http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html |date=2011-08-29 }})&lt;/ref&gt;&lt;ref name=wattmim &gt;{{navedi knjigo|last=Watt |first=William M. |title=Muhammad at Medina|url=http://books.google.co.uk/books?id=GfAGAQAAIAAJ|publisher=Oxford University Press|year=1956|isbn=978-0-19-577307-1|page=108|quote=Dihyah b. Khalifah al-Kalbi, who had gone to Syria on an errand for Muhammad, was returning to Medina with gifts, when he was robbed by a man of Judham called al-Hunayd. Another clan of Judham, however, or some men from anothertribe, forced al-Hunayd to give the things back. Meanwhile a leader of Judham, Rifa'ah b. Zayd, had been in Medina, had brought back to the tribe Muhammad's terms for an alliance, and the tribe had accepted. Muhammad had not been informed of this decision, however, and sent out Zayd b. Harithah to avenge the insult to his messenger. There was a skirmish in which the Muslims killed al-Hunayd and captured a number of women and animals. }} ([http://www.archive.org/details/muhammadatmedina029655mbp free online])&lt;/ref&gt; 

=== Islamsko obdobje ===
Muslimanski vladarji Islamskega [[kalifat]]a so imeli nadzor nad Egiptom naslednjih šest stoletij s Kairom kot sedežem kalifata pod [[Fatimidski kalifat|Fatimidi]]. S koncem kurdske dinastije [[Ajubidi |Ajubidov]] so [[Mameluki]], turško-čerkeška vojaška kasta, leta 1250 prevzeli nadzor. Do poznega 13. stoletja je bil Egipt povezan prek Rdečega morja z Indijo, Malezijo in Vzhodno Indijo. Sredi 14. stoletja je [[črna smrt]] pomorila okoli 40 % prebivalcev države. Hatib bin Abi Baltaeh, kralj Egipta, je pozval Al-Mukavkisa, da sprejme islam.

=== Egipčanski ejalet ===
[[File:Louis-François Baron Lejeune 001.jpg|thumb|Napoleon porazi mameluško vojsko v bitki pri piramidah 21. julija 1798, slika Louisa-Françoisa barona Lejeune]]
[[File:Cedid Atlas (Egypt) 1803.jpg|thumb|left|1803 ''Atlas-ı Cedid'' kaže Otomanski Egipt]]
Egipt so osvojili Turki leta 1517, nakar je postal provinca Osmanskega cesarstva. Obrambna militarizacija je uničila civilno družbo in gospodarske institucije. Slabitev ekonomskega sistema v kombinaciji z učinki kuge so povzročile, da je bil Egipt dovzeten za tuje vdore. Portugalski trgovci so prevzeli njihovo trgovino. Med letoma 1687 in 1731 je Egipt doživel šest let lakote. Množična lakota je do leta 1784 zahtevala približno šestino prebivalstva. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sciencedaily.com/releases/2006/11/061121232204.htm |title=Icelandic Volcano Caused Historic Famine In Egypt, Study Shows |publisher=ScienceDaily |date=22 November 2006 |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt;

Egipt je bil vedno problematična provinca za osmanski nadzor, deloma tudi zaradi stalne moči in vpliva Mamelukov, egiptovske vojaške kaste, ki je vladala v državi že več stoletij. Kot tak je Egipt ostal na pol avtonomen, dokler ga niso napadle francoske sile [[Napoleon I.|Napoleona I.]] leta 1798. Potem ko so Francoze izgnali, je moč leta 1805 pridobil Mohamed Ali Paša, albanski vojaški poveljnik otomanske vojske v Egiptu.

Egipt pod dinastijo Mohameda Alija je ostal otomanska provinca. Leta 1867 mu je bil dodeljen status avtonomne vazalne države ali Kedivata. Isma'il in Tewfik Paša vladata Egiptu kot kvazi neodvisni državi pod otomansko nadvlado do britanske zasedbe leta 1882. Kedivat Egipt (1867–1914) je ostal pravno otomanska provinca do 5. novembra 1914, ko je bil razglašen britanski [[protektorat]] kot odziv na odločbo mladih Turkov Otomanskega cesarstva, da se pridružijo svetovni vojni na strani centralnih sil.

=== Dinastija Mohameda Alija ===
[[File:ModernEgypt, Muhammad Ali by Auguste Couder, BAP 17996.jpg|left| thumb|Mohamed Ali Paša je ustanovitelj dinastije in prvi kediv Egipta in Sudana]]
Potem ko so Francozi porazili Britance, je v Egiptu nastal vakuum moči, sledili so trije načini boja za oblast med Turki, egiptovskimi Mameluki, ki so vladal Egiptu stoletja, in albanskimi plačanci v službi Turkov. Končalo se je z zmago Albancev, ki jih je vodil Mohamed Ali.

Medtem ko je nosil naslov podkralja Egipta, je bila njegova podrejenost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] zgolj simbolična. [[Mohamed Ali, Egipčanski|Mohamed Ali]] je ustanovil dinastijo, ki je vladala Egiptu do revolucije leta 1952. V kasnejših letih je dinastija postala britanska lutka. &lt;ref name=&quot;Nejla M. Abu Izzeddin 1973, p 2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Izzeddin|first=Nejla M. Abu|title=Nasser of the Arabs: an Arab assessment|year=1981|publisher=Third World Centre for Research and Publishing|isbn=978-0-86199-012-2|page=2}}&lt;/ref&gt;

[[File:Cairo-Demonstrations1919.jpg|thumb|upright|Ženske nacionalistke demonstrirajo v Kairu, 1919]]
Uvedba dolgo rezanega bombaža leta 1820 je preoblikovala kmetijstvo v monokulturno pred koncem stoletja s poudarkom na lastništvu zemljišč in preusmeritvi proizvodnje na mednarodne trge.

Mohamed Ali je zasedel severni Sudan (1820–1824), Sirijo (1833) in dele Arabije in Anatolije. Leta 1841 so ga evropske sile v strahu, da ne bi bilo osvojeno otomansko cesarstvo, prisilile, da vrne večino svojih osvojenih ozemelj Turkom. Njegova vojaška ambicija je narekovala posodobitev države: zgradil je industrijo, sistem kanalov za namakanje in promet, reformiral je javno upravo.
Mohamed Ali Paša je razvil veliko posodobljeno vojsko. Uvedel je nabor moških kmetov in s tem  ustvaril svojo veliko vojsko. Izobraževanje in usposabljanje novih vojakov ni bila opcija; novi koncepti so bili uveljavljeni z izolacijo. Zamera na vojaški način življenja je sčasoma zbledela in nova ideologija se je prijela kot nacionalizem in ponos.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Fahmy|first=Khaled|title=All the Pasha's Men: Mehmed Ali, his army and the making of modern Egypt|url=https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm|year=1997|pages=[https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm/page/119 119]–47}}&lt;/ref&gt;

Mohameda Alija je na kratko nasledil njegov sin Ibrahim (v septembru 1848), nato pa vnuk Abas I. (v novembru 1848), za njim Said (leta 1854) in Ismail (leta 1863).

Sueški prekop, zgrajen v partnerstvu s Francozi, je bil končan leta 1869. Njegova gradnja je povzročila velik dolg evropskim bankam in nezadovoljstvo prebivalstva zaradi velike obdavčitve. Leta 1875 je bil Ismail prisiljen prodati delež Egipta v kanalu  britanski vladi. Posledica je bila uvedba britanskih in francoskih kontrolorjev v naslednjih treh letih ter &quot;s finančno močjo lastnikov obveznic, ki so stali za njimi, resnična moč v vladi.&quot; &lt;ref&gt;Nejla M. Abu Izzeddin, ''Nasser of the Arabs'', p 2.&lt;/ref&gt;
[[File:1stAlameinBritDefense.jpg|thumb|left| Britanska pehota blizu El Alameina, 17. julija 1942]]
Lokalno nezadovoljstvo z Ismailom in evropskim vdorom je leta 1879 pripeljalo do nastanka prvih nacionalističnih skupin z Ahmadom Urabijem. V bojazni za zmanjšanje njihovega nadzora sta Velika Britanija in Francija vojaško obstreljevali Aleksandrijo in drobili egiptovsko vojsko v bitki pri Tel el Kebirju. Pod Ismailovim sinom Tevfikom je Egipt postal dejansko britanski protektorat. Leta 1906 je Dinshawayev incident spodbudil več nevtralnih Egipčanov, da so se pridružili nacionalističnemu gibanju.

Leta 1914 je protektorat postal uraden, naslov predsednika države je bil spremenjen v ''sultan'', da bi nakazoval zakrnelo nadvlado otomanskega sultana, ki je dobil centralno moč v prvi svetovni vojni. [[Abaz II.]] je bil odstavljen kot kediv, nadomestil ga je njegov stric, Husein Kamel kot sultan. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=111}}&lt;/ref&gt; 
Po prvi svetovni vojni sta Saad Zaghlul in partija Wafd vodila egiptovsko nacionalistično gibanje z večino v lokalni zakonodajni skupščini. Ko so Britanci izgnali Zaghlula in njegove sodelavce na Malto 8. marca 1919, je država nastala v svoji prvi moderni revoluciji. Upor je vodil vlado Združenega kraljestva, da je izdala enostransko razglasitev neodvisnosti Egipta 22. februarja 1922.

Nova vlada je leta 1923 pripravila in sprejela ustavo, ki je temeljila na parlamentarnem sistemu. Saad Zaghlul je bil izvoljen za predsednika vlade v Egiptu leta 1924. Leta 1936 je bila sklenjena anglo-egiptovska pogodba. Nadaljevanje nestabilnosti zaradi preostalega britanskega vpliva in povečanja politične udeležbe je pripeljalo do razpustitve parlamenta in vojaškega državnega udara, znanega kot revolucija 1952. Gibanje ''Free Officers'' (arabsko حركة الضباط الأحرار‎ Ḥarakat aḍ-Ḍubbāṭ al-ʾAḥrār) je prisililo kralja [[Faruk]]a, da abdicira v korist svojega sina Fuada. Britanska vojska je bila v Egiptu do leta 1954.

=== Republika ===
[[File:Egyptian Armor.jpg|thumb|Egiptovski tanki napredujejo v puščavi Sinaj v [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni 1973]]]]
Po revoluciji 1952 z gibanjem svobodnih častnikov je Egiptu vladala vojska. 18. junija 1953 je egiptovska republika določila generala Mohameda Naguiba za prvega predsednika republike.

==== Vladanje predsednika Naserja ====
Naguiba je leta 1954 prisilil k odstopu [[Gamal Abdel Naser]] – pravi arhitekt gibanja 1952 – in ga kasneje dal v hišni pripor. Naser je prevzel oblast kot predsednik v juniju 1956. Britanske sile so se umaknile iz cone zasedenega Sueškega prekopa 13. junija 1956, ko je nacionalizacija Sueškega prekopa 26. julija 1956 sprožila sueško krizo.

Leta 1958 sta Egipt in Sirija oblikovali suvereno unijo, znano kot Združena arabska republika. Zveza je bila kratkotrajna in se je končala leta 1961, ko se je Sirija odcepila. Med svojim obstojem je bila Združena arabska republika tudi v ohlapni konfederaciji s Severnim Jemnom (uradno Mutawakkilite kraljestvo Jemen), znano kot Združene arabske države. Leta 1959 je bila Palestina iz Gaze vključena v Združene arabske republike pod pretvezo Arabske unije in ni bila nikoli obnovljena.
[[File:Nasser in Mansoura, 1960.jpg|thumb|right|Egipčanski predsednik Gamal Abdel Naser v Mansouri, 1960]]
V začetku leta 1960 je bil Egipt v celoti vključen v severno jemensko državljansko vojno. Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser je podprl jemenske republikance s kar 70.000 egiptovskimi vojaki in kemičnim orožjem. Kljub več vojaškim potezam in mirovnim konferencam vojna ni napredovala. Egipčanska zaveza v Jemnu je bila kasneje močno ogrožena.

V sredini maja 1967 je Sovjetska zveza izdala opozorilo Naserju o bližnjem izraelskem napadu na Sirijo. Čeprav je načelnik Mohamed Favzi preveril informacijo kot &quot;neutemeljeno&quot;, je Naser 14. maja napotil svoje čete na Sinaj v bližino meje z Izraelom, 19. maja izgnal mirovnike ZN, nameščene na meji z Izraelom, in 23. maja zaprl ožino Tirane za izraelski ladijski promet. 26. maja je Naser izjavil, &quot;bitka bo splošna in naš osnovni cilj bo, da se uniči Izrael&quot;. Izrael je ponovno poudaril, da je bilo zaprtje ožine Tirane ''casus belli''. Leta 1967 je bila šestdnevna vojna, ko je Izrael napadel Egipt in zasedel Sinajski polotok in Gazo, ki jo je Egipt zasedal od leta 1948. Med vojno leta 1967 je bil sprejet zakon v sili in veljal do leta 2012, razen 18-mesečnega premora 1980–1981. V skladu s tem zakonom so bila policijska pooblastila razširjena, začasne ustavne pravice in cenzura pa legalizirana.
Ob padcu egiptovske monarhije v začetku leta 1950 je bilo manj kot pol milijona Egipčanov zgornji razred in bogatih, štiri milijone srednji razred in 17 milijonov nižji razred in revnih. Manj kot polovica vseh je bilo šoloobveznih otrok, večina od njih fantje. Naserjeva politika je to spremenila. Zemljiška reforma in distribucija, dramatična rast univerzitetno izobraženih in vladna podpora nacionalni industriji so močno izboljšale socialno mobilnost in stanje nasploh. Od študijskega leta 1953–1954 do 1965–1966 se je celotni javni šolski vpis več kot podvojil. Milijoni prej revnih Egipčanov so se z izobraževanjem in delovnimi mesti v javnem sektorju pridružili srednjemu razredu. Zdravniki, inženirji, učitelji, odvetniki, novinarji so bili glavnina srednjega razreda v Egiptu pod Naserjem.

==== Vladanje predsednika Sadata ====
Leta 1970 je predsednik Naser umrl in nasledil ga je [[Anvar Sadat]]. Sadat je potegnil Egipt v [[Hladna vojna|hladno vojno]] z izgonom sovjetskih svetovalcev leta 1972. Začel je politiko gospodarskih reform ''infitah'', medtem ko je zajezil versko in posvetno opozicijo. Leta 1973 je Egipt skupaj s Sirijo nenadno napadel del ozemlja Sinajskega polotoka, ki ga je Izrael zajel 6 let prej. Sadat je zmagal, a dovolil, da se kasneje Sinaj vrne v zameno za mir z Izraelom. &lt;ref&gt;{{navedi splet| title=The 1973 Arab-Israeli War: Arab Policies, Strategies, and Campaigns | url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1997/Jordan.htm | author=[[USMC]] Major Michael C. Jordan | publisher=GlobalSecurity.org | year=1997 | accessdate=20 April 2009}}&lt;/ref&gt; 
[[File:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|left|Praznovanje podpisa sporazuma v Camp Davidu: Menachem Begin, Jimmy Carter, Anwar Al Sadat]]
Leta 1975 je Sadat premaknil ekonomsko politiko Naserja in skušal uporabiti svojo priljubljenost za zmanjšanje vladnih uredb in spodbujanje tujih naložb s svojim programom ''infitah''. S politiko spodbud, kot so nižji davki in uvozne tarife, je pritegnil nekaj vlagateljev, vendar so bile naložbe usmerjene predvsem v nizko tveganje in donosne posle, kot sta turizem in gradbeništvo. Čeprav je bila Sadatova politika namenjena posodobitvi Egipta in pomoči srednjemu razredu, je v glavnem koristila višjemu razredu in zaradi odprave subvencij za osnovna živila pripeljala leta 1977 do nemirov.

Sadat je opravil zgodovinski obisk v Izraelu leta 1977, kar je pripeljalo leta 1979 do mirovne pogodbe v zameno za izraelski umik s Sinaja. Pobuda Sadata je sprožila veliko polemik v arabskem svetu in privedla do izgona Egipta iz [[Arabska liga |Arabske lige]], vendar pa je bila podprta z večino Egipčanov. Sadata so umorili islamski skrajneži.

==== Vladanje predsednika Mubaraka ====
[[Hosni Mubarak|Mohamed Hosni Sajid Mubarak]] (arabsko محمد حسني سيد مبارك, ) je prišel na oblast po [[atentat]]u na Sadata in referendumu, na katerem je bil edini kandidat.

Hosni Mubarak je ponovno potrdil odnos Egipta z Izraelom. Doma je imel Mubarak resne težave. Čeprav sta se kmetijstvo in industrijska proizvodnja razširila, gospodarstvo ni dohajalo booma prebivalstva. Revščina in brezposelnost podeželskih družin sta povzročala dotok v mesta, kot je Kairo, kjer so se znašli v prenatrpanih slumih in jim je komaj uspevalo preživeti.

Leta 1980, 1990 in 2000 so teroristični napadi v Egiptu postali del vsakdana, napadalci so začeli ciljati na krščanske Kopte, tuje turiste in vladne uradnike. Leta 1990 je islamska skupina Al-Gama'a al-Islamiyya izvajala kampanjo nasilja, umorov in poskusov umorov uglednih pisateljev in intelektualcev, turistov in tujcev. Huda škoda je bila povzročena največjemu sektorju egiptovskega gospodarstva, turizmu.

Med Mubarakovim vladanjem je na politični sceni prevladovala demokratska stranka, ki jo je ustanovil Sadat leta 1978. 
[[File:2011 Cairo 5339252807.jpg|thumb|Kairo je prerasel v metropolitansko območje, na katerem  živi več kot 20 milijonov ljudi]]
17. novembra 1997 so 62 ljudi, večinoma turistov, pobili blizu Luksorja. Konec februarja 2005 je Mubarak napovedal reformo predsedniških volitev, ki naj bi utrla pot na volitve več kandidatom, vendar pa je nov zakon postavil omejitve o kandidatih in omogočil Mubaraku, da je bil enostavno ponovno izvoljen. Volilna udeležba je bila manjša od 25 %. Opazovalci volitev so opazili tudi vladno vmešavanje v volitve.

Poročilo opazovalcev Human Rights iz leta 2006 kaže na resne kršitve človekovih pravic, vključno z rutinskim mučenjem, samovoljnimi pridržanji in poskusi pred vojaškimi in državnimi varnostnimi sodišči.&lt;ref name=&quot;HRW&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hrw.org/english/docs/2006/01/18/egypt12212.htm |title=Egypt: Overview of human rights issues in Egypt |publisher=Human Rights Watch |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je [[Amnesty International]] objavila poročilo, da je Egipt postal mednarodni center za mučenje, ko so drugi narodi poslali osumljence na zaslišanje, pogosto kot del vojne proti terorizmu. Egiptovsko zunanje ministrstvo je izpodbijalo to poročilo. 
Ustavne spremembe iz 19. marca 2007 so prepovedale osebam uporabo vere kot osnovo za politično dejavnost, omogočile pripravo nove protiteroristične zakonodaje, razširila obsežna policijska pooblastila za aretacije in nadzor in dale predsedniku moč, da razpusti parlament in konča sodno spremljanje volitev. Leta 2009 je dr. Ali El Deen Hilal Dessouki, medijski sekretar državne demokratske stranke, ki je opisal Egipt kot &quot;faraonski&quot; politični sistem in demokracijo kot &quot;dolgoročni cilj&quot;. Dessouki je tudi izjavil, da &quot;je pravi center moči v Egiptu vojska&quot;.&lt;ref name=&quot;09CAIRO1468&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.wikileaks.ch/cable/2009/07/09CAIRO1468.html|title=NDP Insider: Military will ensure transfer of power|date=30 July 2009|publisher=US Department of State}}&lt;/ref&gt;

=== Revolucija ===
[[File:Tahrir Square on February11.png|thumb|Praznovanje na Trgu Tahrir po izjavi Omarja Sulejmana o razglasitvi odstopa Hosnija Mubaraka]]
25. januarja 2011 so se razširili protesti proti vladi Mubaraka. 11. februarja 2011 je Mubarak odstopil in pobegnil iz Kaira. Na trgu Tahrir v Kairu so izbruhnile ovacije. Egiptovska vojska je prevzela oblast. Mohamed Hussein Tantawi, predsednik vrhovnega sveta oboroženih sil, je postal dejansko začasni vodja države. 13. februarja 2011 je vojska razpustila parlament in začasno ustavo. Mubaraka so privedli pred sodišče, obtožen je bil korupcije ter , kraje ter umorov protestnikov. Po dveh letih v priporu je bil izpuščen in nikoli ni prestajal kazni. Leta 2020 je umrl zaradi zdravstvenih težav. V času svojega predsedovanja si je protipravno prilastil več miljard dolarjev vredno premoženje, katerega je skrival na tujih bančnih računih.

Ustavni referendum je bil 19. marca 2011. 28. novembra 2011 so bile v Egiptu prve parlamentarne volitve. Volilna udeležba je bila visoka in ni bilo nobenih poročil o večjih nepravilnostih ali nasilju. 24. junija 2012 je bil za predsednika izvoljen [[Mohamed Morsi]]. Morsi , profesor strojništva ter bivši inženir pri NASI, je bil tudi aktiven član Muslimanske bratovščine, katera pa je bila uradno prepovedana v Egiptu zaradi svojih skrajnih prepričanj. 2. avgusta 2012 je egiptovski premier Hisham Qandil napovedal njegov 35-članski kabinet z 28 novinci, vključno štirimi iz [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].

Liberalne in posvetne skupine so izstopile iz ustavodajne skupščine zaradi poskusa uvedbe stroge islamske prakse, medtem ko je Muslimanska bratovščina podprla Morsija. 22. novembra 2012 je predsednik Morsi izdal odlok, da želi zaščititi delo ustavodajne skupščine.

Poteza je privedla do množičnih protestov in nasilnega ukrepanja celotnega Egipta. 5. decembra 2012 se je preko deset tisoč zagovornikov in nasprotnikov predsednika Morsija spopadlo, kar bi lahko imenovali največja nasilna bitka med islamisti in njihovimi sovražniki od revolucije v državi. Mohamed Morsi je ponudil &quot;nacionalni dialog&quot; z voditelji opozicije, vendar ga je zavrnila, da naj prekliče ustavni referendum iz decembra 2012.
[[File:TahrirSquareAgainstMorsi.jpg|thumb|Trg Tahrir proti Mohamedu Morsiju 27. novembra 2012]]
30. junija 2013 so bili organizirani množični protesti po vsem Egiptu proti pravilom Morsija, kar je vodilo do izrinjenja Morsija iz vojske 3. julija 2013, ko je bila državnem udaru določena začasna vlada.

4. julija 2013 je 68-letni egiptovski sodnik Adly Mansour prisegel kot vršilec dolžnosti predsednika v novi vladi po odstranitvi Morsija. Vojska je zatrla Muslimansko bratovščino in njene privržence, tisoče je bilo zaprtih in stotine ubitih uličnih protestnikov. Veliko voditeljev in aktivistov Muslimanske bratovščine so obsodili na smrt ali dosmrtni zapor.
18. januarja 2014 je začasna vlada po referendumu uvedla novo ustavo, ki jo je podprlo 98,1 % volivcev. Udeležba je bila nizka, le 38,6 % registriranih volivcev. 26. marca 2014 je Abdel Fatah al Sisi, vodja egiptovske vojske, ki je v tem času imel nadzor v državi, izstopil iz vojske in napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah 2014. Sisi je prisegel kot predsednik Egipta 8. junija 2014. Muslimanska bratovščina ter nekatere liberalne in posvetne aktivistične skupine so bojkotirale glasovanje. 

Pravni sistem danes temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti. Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah el Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024. Predsedniški mandat traja 6 let.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Egipta}}
[[File:Aswan Nile R09.jpg|thumb|250 px|Obala Nila blizu Asuana]]

Egipt leži predvsem med 22 ° in 32 ° N zemljepisne širine in 25 ° in 35 ° E zemljepisno dolžine. Z 997.739 kvadratnimi kilometri je 30. največja država na svetu. Kljub temu je zaradi ekstremnih sušnih obdobij naseljenost skoncentrirana po ozki dolini Nila in njegove delte, kar pomeni, da približno 99 % prebivalstva uporablja le približno 5,5 % celotne površine. 98 % Egipčanov živi na 3 % ozemlja.

Egipt meji na [[Libija|Libijo]] na zahodu, [[Sudan]] na jugu ter [[Gaza|Gazo]] in [[Izrael]] na vzhodu. Pomembna vloga Egipta v geopolitiki izhaja iz njegovega strateškega položaja: transkontinentalen narod zaseda ozemlje, ki je most med Afriko in Azijo. Sueško ožino, ki jo prečka plovna pot [[Sueški prekop]], povezuje Sredozemsko morje z Indijskim oceanom prek Rdečega morja.

Poleg doline Nila je večina egiptovske pokrajine [[puščava]] z nekaj oazami, raztresenimi naokoli. Vetrovi ustvarjajo številne peščene sipine, visoke do 30 m. Egipt ima dele Sahare in libijske puščave. Te puščave so ščitile kraljestvo [[faraon]]ov pred zahodnimi grožnjami in so jih v starem Egiptu imenovali &quot;rdeča zemlja&quot;.

Mesta so: [[Aleksandrija]], drugo največje mesto, [[Asuan]], Asjut, Kairo, sodobna egiptovska prestolnica in največje mesto, Mahala in Kubra, [[Giza]], mesto Kufujeve piramide, Hurgada, [[Luksor]], Kom Ombo, Safaga, [[Port Said]], [[Šarm el Šejk]], [[Suez]], kjer je južni konec Sueškega prekopa, Zagazig in Minja. Oaze so Baharija, Dahla, Farafra, Harga in [[oaza Siva|Siva]]. Zaščitena območja so Narodni park Ras Mohamed, zaščiteno območje Zaranik in Siva.

13. marca 2015 so bili predstavljeni načrti za novo glavno mesto Egipta. &lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Egypt to build new administrative and business capital|url=http://www.bbc.co.uk/news/business-31874886|work=BBC News|date=13 March 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[Slika: Egypt_sat.png|thumb|250 px|Egipt]]
V Egiptu je zelo malo padavin. Večina [[dež]]ja pade v zimskih mesecih. Južno od Kaira so povprečne padavine le okoli 2 do 5 mm na leto in v presledkih več let. Na zelo ozkem pasu severne obale je lahko količina padavin okoli 410 mm, v glavnem med oktobrom in marcem. Sneg pade na gore Sinaja in v nekaterih severnih obmorskih mestih, kot so Damijeta, Baltim, Sidi Barani itd. in le redko v Aleksandriji. Zelo majhna količina snega je padla v Kairu 13. decembra 2013, prvič po mnogih desetletjih. &lt;ref&gt;{{navedi novice |title= Biblical snowstorm: Rare flakes in Cairo, Jerusalem paralyzed by over a foot |first= Jason |last= Samenow |work= The Washington Post |date= 13 December 2013 |url= http://www.washingtonpost.com/blogs/capital-weather-gang/wp/2013/12/13/rare-snow-in-cairo-jerusalem-paralyzed-in-historic-snow/ }}&lt;/ref&gt; Zmrzal je znana tudi sredi Sinaja in sredi Egipta. Egipt je suha in sončna država, večina njenega zemeljskega površja je puščava.

Egipt ima nenavadno toplo, sončno in suho podnebje. Povprečne visoke temperature so visoko na severu, v preostalem delu države so izjemno visoke poleti. Hladnejši sredozemski vetrovi dosledno pihajo prek severne morske obale, kar pomaga, da so temperature primernejše, še posebej na vrhuncu poletja. [[Kamsin]] je vroč, suh veter, ki izvira iz prostrane puščave na jugu in v bistvu piha spomladi ali v začetku poletja, prenaša žgoč pesek in prašne delce in običajno prinaša dnevne temperature nad 40 °C, včasih nad 50 °C bolj v notranjosti, medtem ko sorazmerna vlažnost pade na 5 % ali celo manj. Absolutne najvišje temperature se pojavijo, ko piha kamsin. Vreme je vedno sončno in jasno, zlasti v mestih, kot so Asuan, Luksor, Sohag in Asjut. To je eno izmed manj oblačnih in najmanj deževnih območjih na Zemlji.

Pred gradnjo [[Asuanski jez|Asuanskega jezu]] je Nil letno poplavljal (pogovorno ''dar Nila'') in dopolnjeval egiptovsko zemljo in omogočal letino v stoletjih.

Morebitni dvig morske gladine zaradi globalnega segrevanja bi lahko ogrozil gosto naseljen obalni pas Egipta in imel hude posledice za gospodarstvo, kmetijstvo in industrijo v državi. V kombinaciji z naraščajočim demografskim pritiskom bi po mnenju nekaterih strokovnjakov za podnebje precejšen dvig morske gladine lahko do konca 21. stoletja spremenil milijone Egipčanov v okoljske begunce. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=77240 |title=Contingency planning for rising sea levels in Egypt &amp;#124; IRIN News, March 2008 |publisher=Irinnews.org |accessdate=25 August 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=EL DEEB and  KEATH|first=Sarah and Lee|title=Islamist claims victory in Egypt president vote|url=http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT&amp;CTIME=2012-06-17-23-11-03|work=Associated Press|accessdate=18 June 2012|archive-date=2012-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120620080939/http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT&amp;CTIME=2012-06-17-23-11-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Biotska pestrost ===
Egipt je podpisal [[Konvencijo o biološki raznovrstnosti]] (''Convention on Biological Diversity'' - CBD, Rio, 9. junij 1992) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/convention/parties/list/ |title=List of Parties |accessdate=8 December 2012}}&lt;/ref&gt; in je postal pogodbenica konvencije 2. junija 1994. Nato je pripravil nacionalni načrt za biotsko strategijo in delovanje, ki je bila sprejeta 31. julija 1998. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/doc/world/eg/eg-nbsap-01-en.pdf |title=Egypt: National Strategy and Action Plan for Biodiversity Conservation |accessdate=9 December 2012}}&lt;/ref&gt; Čeprav veliko nacionalnih strategij in akcijskih načrtov zanemarja biološka območja živali in rastlin, je načrt Egipta nenavaden pri zagotavljanju uravnotežene informacije o vseh oblikah življenja.

V načrtu je navedeno, da so v Egiptu odkrili različne skupine: alge (1483 vrst), živali (okoli 15.000 vrst, od katerih je bilo več kot 10.000 žuželk), glive (več kot 627 vrst), cepljivke (319 vrst ), rastline (2426 vrst), enoceličarje (371 vrst). Pri nekaterih večjih skupinah, na primer lišaji, številka ni bila znana. Poleg majhnih in dobro raziskanih skupin, kot so dvoživke, ptice, ribe, sesalci in plazilci, se bo verjetno število povečalo tudi za druge vrste. &lt;ref&gt;A.M. Abdel-Azeem, ''The History, Fungal Biodiversity, Conservation, and Future Perspectives for Mycology in Egypt'' IMA Fungus 1 (2): 123-142 (2010).&lt;/ref&gt;

Danes je v Egiptu 28 zaščitenih območij in 18 nacionalnih parkov.

=== Upravna območja ===
[[File:Egypt, administrative divisions - Nmbrs - colored.svg|thumb|250px|Pokrajine Egipta]]

Egipt je razdeljen na 27 guvernatov (pokrajin). Ti so nadalje razdeljeni v regije. Regije imajo mesta in vasi. Vsak guvernat ima glavno mesto, ki ima včasih enako ime.

{{columns-list|
# [[Matruh (guvernat)|Matruh]]
# [[Aleksandrija (guvernat)|Aleksandrija]]
# [[Beheira (guvernat)|Beheira]]
# [[Kafr el Šejk (guvernat)|Kafr el Šejk]]
# [[Dakahlija (guvernat)|Dakahlija]]
# [[Damieta (guvernat)|Damieta]]
# [[Port Said (guvernat)|Port Said]]
# [[Severni Sinaj (guvernat)|Severni Sinaj]]
# [[Garbia (guvernat)|Garbia]]
# [[Monufija (guvernat)|Monufija]]
# [[Kaljubija (guvernat)|Kaljubija]]
# [[Šarkija (guvernat)|Šarkija]]
# [[Ismailija (guvernat)|Ismailija]]
# [[Giza (guvernat)|Giza]]
# [[Faijum (guvernat)|Faijum]]
# [[Kairo (guvernat)|Kairo]]
# [[Suez (guvernat)|Suez]]
# [[Južni Sinaj (guvernat)|Južni Sinaj]]
# [[Beni Suef (guvernat)|Beni Suef]]
# [[Minja (guvernat)|Minja]]
# [[Nova dolina (guvernat)|Nova dolina]]
# [[Asjut (guvernat)|Asjut]]
# [[Rdeče morje (guvernat)|Rdeče morje]]
# [[Sohag (guvernat)|Sohag]]
# [[Kena (guvernat)|Kena]]
# [[Luksor (guvernat)|Luksor]]
# [[Asuan (guvernat)|Asuan]]
}}
{{Largest cities
| name         = Največja mesta v Egiptu
| country      = Egipt
| stat_ref     = [http://world-gazetteer.com/wg.php?x=&amp;men=gcis&amp;lng=en&amp;des=wg&amp;geo=-1&amp;srt=pnan&amp;col=abcq&amp;msz=1500&amp;geo=-69 svetovne ocene 2012]
| list_by_pop  = 
| class        = nav
| div_name     = Pokrajina
| div_link     =

| city_1 = Kairo
| div_1 = Kairo (guvernat){{!}}Kairo
| pop_1 = 8.105.071
| img_1 = View from Cairo Tower 31march2007.jpg

| city_2 = Aleksandrija
| div_2 = Aleksandrija (guvernat){{!}}Aleksandrija
| pop_2 = 4.388.219
| img_2 = View from Montaza.jpg

| city_3 = Giza
| div_3 = Giza (guvernat){{!}}Giza
| pop_3 = 3.348.401
| img_3 = PyramidsofGiza at night.jpg

| city_4 = Šubra El-Keima
| div_4 = Kaljubija (guvernat){{!}}Kaljubija
| pop_4 = 1.072.951
| img_4 = ShubraPalaceFacade.jpg

| city_5 = Port Said
| div_5 = Port Said (guvernat){{!}}Port Said
| pop_5 = 607.353

| city_6 = Suez
| div_6 = Suez (guvernat){{!}}Suez
| pop_6 = 547.352

| city_7 = Luksor
| div_7 = Luksor (guvernat){{!}}Luksor
| pop_7 = 487.896

| city_8 = Mansura
| div_8 = Dakahlija (guvernat){{!}}Dakahlija
| pop_8 = 480.494

| city_9 = Mahala in Kubra
| div_9 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija
| pop_9 = 458.297

| city_10 = Tanta
| div_10 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija
| pop_10 = 437.793

| city_11 = Asjut
| div_11 = Asjut (guvernat){{!}}Asjut
| pop_11 = 403.202

| city_12 = Ismailija
| div_12 = Ismailija (guvernat){{!}}Ismailija
| pop_12 = 352.411

| city_13 = Faijum
| div_13 = Faijum (guvernat){{!}}Faijum
| pop_13 = 338.959

| city_14 = Zagazig
| div_14 = Šarkija (guvernat){{!}}Šarkija
| pop_14 = 314.331

| city_15 = Damieta
| div_15 = Damieta (guvernat){{!}}Damieta
| pop_15 = 299.296

| city_16 = Asuan
| div_16 = Asuan (guvernat){{!}}Asuan
| pop_16 = 281.891

| city_17 = Minja{{!}}Minja 
| div_17 = Minja (guvernat){{!}}Minja
| pop_17 = 253.767

| city_18 = Damanhur
| div_18 = Beheira (guvernat){{!}}Beheira
| pop_18 = 252.017

| city_19 = Beni Suef
| div_19 = Beni Suef (guvernat){{!}}Beni Suef
| pop_19 = 223.789

| city_20 = Hurgada
| div_20 = Rdeče morje (guvernat){{!}}Rdeče morje
| pop_20 = 223.124

| city_21 = Hurgada
| div_21 = Menofija (guvernat){{!}}’Menofija
| pop_21 = 223.124
}}

== Demografija ==
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;  align=right
|-
! leto !! štev. preb. !! leto !! štev. preb.
|-
|1882 ||6712 ||1960 ||26085
|-
|1897 ||9669 ||1966 ||30076
|-
|1907 ||11190 ||1976 ||36626
|-
|1917 ||12718 ||1986 ||48254
|-
|1927 ||14178 ||1996 ||59312
|-
|1937 ||15921 ||2006 ||72798
|-
|1947 ||18967 ||2013 ||84314&lt;ref name=&quot;pop1882-2006&quot;&gt;{{navedi splet|title=Population in Censuses by Sex &amp; Sex Ratio (1882–2006)|url=http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|publisher=Egypt State Information Service|accessdate=2015-06-16|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819071150/http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

[[File:Egypt 2010 population density1.png|left|thumb|Razporeditev prebivalcev (ljudje na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)]]
Egipt je tretja najbolj naseljena država na afriški celini. S približno 102, 3 milijoni prebivalcev se je od leta 2015 prebivalstvo zaradi napredka medicine in povečanja kmetijske produktivnosti med letoma 1970 in 2010 hitro povečevalo. Ko je leta 1798 Napoleon napadel državo, je bilo v Egiptu ocenjeno na samo 3 milijone prebivalcev. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/egypt/55.htm |title=Egypt – Population |publisher=Countrystudies.us |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt;

Ljudje Egipta so zelo urbanizirani, skoncentrirani vzdolž Nila (predvsem v Kairu in Aleksandriji), v delti reke in v bližini Sueškega prekopa. Egipčani so razdeljeni demografsko na tiste, ki živijo v večjih urbanih središčih, in ''felahe'' ali kmete, ki prebivajo v podeželskih vaseh.

Etnični Egipčani so daleč največja etnična skupina v državi in predstavljajo 91 % celotnega prebivalstva. Etnične manjšine so: Abazini, Turki, Grki, beduini arabskih plemen, ki živijo v vzhodnih puščavah in na Sinajskem polotoku, berbersko govoreči Sivi (Amazihi) v oazi Siva, in nubijske skupnosti ob Nilu. Obstajajo tudi plemenske skupnosti Bedža skoncentrirane v jugovzhodnem kotičku države in številni klani Domi večinoma v delti Nila in Faijumu, ki se postopoma asimilirajo kot posledica povečanje urbanizacije.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (''International Organization for Migration'') ocenjeno 2,7 milijona Egipčanov živi v tujini. Približno 70 % egipčanskih migrantov živi v arabskih državah (923.600 v Saudovi Arabiji, 332.600 v Libiji, 226.850 v Jordaniji, 190.550 v Kuvajtu, preostali drugje v regiji), preostalih 30 % prebiva večinoma v Evropi in Severni Ameriki (318.000 v Združenih državah Amerike 110.000 v Kanadi in 90.000 v Italiji). &lt;ref name=&quot;IOMEgypt&quot;&gt;{{cite journal|url=http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|publisher=International Organization for Migration|title=Migration and Development in Egypt: Facts and Figures|year=2010|accessdate=21 July 2010|archive-date=2011-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110205011709/http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Egipt gosti tudi neznano število beguncev in prosilcev za azil, ocenjeno med 500.000 in 3.000.000.&lt;ref name=&quot;Refugees&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |title=Refugees in Egypt |publisher=Wayback.archive.org |accessdate=8 February 2013 |archive-date=2005-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050321055911/http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Palestinskih beguncev je okoli 70.000 in približno 150.000 nedavnih iraških beguncev, število največje skupine Sudancev je sporna. Starogrške in judovske skupnosti v Egiptu so skoraj izginile, vendar veliko egiptovskih Judov pride na verski obisk ali ob drugih priložnostih kot turisti. Več pomembnih judovskih arheoloških in zgodovinskih znamenitosti je v Kairu, Aleksandriji in drugih mestih.

Med ljudstvi starodavnega Bližnjega vzhoda so ostali samo Egipčani, kjer so bili, in so še vedno tisto, kar so bili, čeprav so spremenili enkrat svoj jezik in dvakrat svojo vero. V tem smislu so najstarejši narod na svetu. V večini svoje zgodovine je bil Egipt država, vendar šele v zadnjih letih resnično nacionalna država. Vendar pa revščina ter vera vplivata na nizko izobrazbo prebivalstva, nepismenih je namreč kar 44 % vseh prebivalcev.

=== Jezik ===
[[File:Mohamed Ali Mosque HDR.jpg|thumb|Mošeja Mohameda Alija, zgrajena med 1828 in 1848 po naročilu Mohameda Ali Paše v spomin na smrt sina Tusun Paše]]

Uradni jezik republike je moderna standardna arabščina.&lt;ref name=&quot;Provisional Constitution&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sis.gov.eg/En/LastPage.aspx?Category_ID=1155 |title=Constitutional Declaration: A New Stage in the History of the Great Egyptian People |date=30 March 2011 |publisher=Egypt State Information Service |accessdate=15 April 2011}}&lt;/ref&gt; Arabščina je bila sprejeta po arabskem vdoru v Egipt. Pogovorni jeziki so egipčanska arabščina (68 %), saidska arabščina (29 %), vzhodnoegiptovska ''bedavi'' arabščina (1,6 %), sudanska arabščina (0,6 %), domarski (0,3 %), nubijski (0,3 %), bedžijski (0,1 %), sivijski in drugi. Poleg tega so glavni jeziki priseljencev grški, armenski in italijanski jezik. V Aleksandriji je bila v 19. stoletju velika skupnost italijanskih Egipčanov in italijanščina je bila ''[[lingua franca]]'' mesta.

Glavni tuji jeziki, ki se jih učijo v šolah, po vrstnem redu priljubljenosti so: angleščina, francoščina, nemščina in italijanščina.

Zgodovinski egiptovski jezik, znan tudi kot koptsko-egiptovski, je sestavljen iz egipčanskega in koptskega in je ločena veja v družini afro-azijskih jezikov. &quot;Koiné&quot; je narečje grškega jezika, čeprav ni doma v Egiptu in je bil pomemben v helenistični Aleksandriji. V veliki meri je bil uporabljen v filozofiji in znanosti te kulture. Poznejši prevodi iz grščine v arabščino so postali predmet študije arabskih učenjakov.

=== Religija ===
[[File:Virgin Mary Church.jpg|thumbnail|left|Cerkev Device Marije, Ismailija]]

Egipt je pretežno sunitska muslimanska država z islamom kot svojo državno religijo. Odstotek pripadnikov različnih verstev je v Egiptu sporna tema. Ocenjujejo, da je 90 % ljudi opredeljenih kot muslimani, 9 % kot koptski kristjani in 1 % je drugih krščanskih veroizpovedi. Nekonfesionalnih muslimanov je približno 12 %. &lt;ref&gt;CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |title=Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181224211210/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |date=2018-12-24 }}&lt;/ref&gt;

Po islamu, ki je prišel v 7. stoletju, je Egipt postal središče politike in kulture v muslimanskem svetu. Pod Anvarjem el Sadatom je islam postal uradna državna religija in šeriat glavni vir prava. Ocenjuje se, da 15 milijonov Egipčanov sledi pravilom sufijev. Manjšina je šiitska. Jeruzalemski center za javne zadeve ocenjuje, da je 1–2,2 milijona šiitov. Ahmadijev je  manj kot 50 tisoč, salafistov (ultra konservativni) je 5 do 6 milijonov. Kairo je znan po svojih številnih mošejah z minareti in je bil imenovan ''Mesto 1000 minaretov''. &lt;ref name=&quot;The Independent on Cairo&quot;&gt;{{navedi novice|title= Cairo: Welcome to the city of 1,000 minarets|url= http://www.independent.co.uk/travel/africa/cairo-welcome-to-the-city-of-1000-minarets-692635.html|work=[[The Independent]]|location=London|author= Robin Barton|date=19 February 2001}}&lt;/ref&gt; 

Egipt priznava le tri religije: islam, krščanstvo in judovstvo. Drugih ver in manjšinske muslimanske sekte ne priznava.

== Gospodarstvo ==
Egiptovsko gospodarsko je odvisno predvsem od kmetijstva, medijev, uvoza nafte, zemeljskega plina in turizma; več kot tri milijone Egipčanov dela v tujini, večinoma v Saudovi Arabiji, Perzijskem zalivu in Evropi. Dokončanje Asuanskega visokega jezu leta 1970 in posledično Naserjevega jezera je spremenilo reko Nil, s tem pa kmetijstvo in ekologijo Egipta. Hitro rastoče prebivalstvo, omejene kmetijske površine in odvisnost od Nila vse bolj obremenjujejo vire in pretresajo gospodarstvo.

Vlada je vlagala v komunikacije in fizično infrastrukturo. Egipt je prejemal pomoč Združenih držav od leta 1979 (v povprečju 2,2 milijardi ameriških dolarjev letno) in je tretja največja prejemnica teh sredstev iz Združenih držav Amerike po vojni v Iraku. Egiptovsko gospodarstvo se zanaša predvsem na naslednje vire dohodkov: turizem, nakazila Egipčanov, ki delajo v tujini ter prihodki od Sueškega prekopa.

Egipt ima razvit trg z energijo na osnovi premoga, nafte, zemeljskega plina in hidroenergijo. Imajo precejšnje zaloge premoga na severovzhodu Sinajskega polotoka, saj ga nakopljejo v višini približno 600.000 ton letno. Nafto in plin pridobivajo v zahodnih puščavskih regijah, Sueškem zalivu in delti Nila. Egipt ima ogromne zaloge plina, ki je ocenjen na 2180 kubičnih kilometrov, utekočinjen zemeljski plin so do leta 2012 izvozili v mnoge države.
[[Slika:San Stefano Grand Plaza, Alexandria, Egypt.jpg|250px|thumb|Trg sv. Štefana v Aleksandriji]] 
[[Slika: Flickr - archer10 (Dennis) - Egypt-2A-007.jpg|250 px|thumb|Pogled na Kairo]]

Gospodarske razmere so se začele precej izboljševati po obdobju stagnacije, ker je vlada sprejela liberalnejšo ekonomsko politiko, pa tudi zaradi večjih prihodkov od turizma in cvetoče borze. V svojem letnem poročilu je Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenil Egipt kot eno najboljših držav na svetu glede na gospodarske reforme. &lt;ref name=IMF&gt;{{navedi splet|last=Enders|first=Klaus|title=Egypt: Reforms Trigger Economic Growth|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/survey/so/2008/car021308a.htm|work=International Monetary Fund|accessdate=2 February 2011|quote=In its most recent review of Egypt's economy, the IMF has said the expansion has broadened from energy, construction, and telecommunications to labor-intensive sectors such as agriculture and manufacturing.}}&lt;/ref&gt; Nekatere velike gospodarske reforme, ki jih je vlada uvedla že od leta 2003, vključujejo dramatične reze carin in davkov. Nova obdavčitev, izvedena v letu 2005, je znižala obdavčenje podjetij s 40 % na sedanjih 20 %, zaradi česar so se do leta 2006 100-odstotno povečali davčni prihodki.

Tuje neposredne naložbe v Egiptu v letu 2006 so se občutno povečale pred odstranitvijo Hosnija Mubaraka in so presegle 6 milijard dolarjev zaradi ukrepov ekonomske liberalizacije in privatizacije, ki jih je sprejel minister, pristojen za investicije Mahmuda Mohieddin. Po padcu Hosnija Mubaraka v letu 2011 so v Egiptu močno padli tuje naložbe in turistični prihodki, čemur so sledili 60-odstotni padec deviznih rezerv, 3-odstotni padec rasti in hitro razvrednotenje egiptovskega funta.

Najvidnejši multinacionalni podjetji sta Group Orascom in Raya Contact Center. V zadnjih nekaj letih se je hitro razširilo področje informacijskih tehnologij, veliko start-upov prodaja storitve v Severni Ameriki in Evropi, poslujejo s podjetji, kot so Microsoft, Oracle in druge velike korporacije, kot tudi številnimi malimi in srednje velikimi podjetji. Nekatera od teh podjetij so v Xceed Contact center, Raya, Connections E Group Connections in C3.

Po ocenah 2,7 milijona Egipčanov v tujini aktivno prispeva k razvoju svoje države z nakazili (7,8 milijarde ameriških dolarjev v letu 2009), kakor tudi promet človeškega in socialnega kapitala in naložb. Nakazila Egipčanov, ki živijo v tujini in pošiljajo domov denar, je dosegel rekordnih 21 milijard ameriških dolarjev v letu 2012 po podatkih Svetovne banke. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gulfnews.com/business/economy/global-remittance-flow-grows-10-77-to-514-billion-in-2012-world-bank-1.1172693|title=Global remittance flow grows 10.77% to $514 billion in 2012: World Bank|author=Saifur Rahman|date=April 2013|publisher=Gulf News|accessdate=18 June 2013}}&lt;/ref&gt;

Egipčanska družba je zmerno neenaka v smislu porazdelitve dohodka, saj je 35 do 40 % prebivalcev Egipta, ki zaslužijo manj kot 2 $ na dan, medtem ko se le okoli 2–3 % lahko šteje za premožne.

Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).Izboljšanje vodne in železniške infrastrukture ter reševanje nerazvitosti podeželja so še druge prednostne naloge vladne politike.

=== Turizem ===
[[File:Madrasa and Khanqah of Sultan Barquq 01.jpg|thumbnail|left|V ulici Al Muizza je največja koncentracija srednjeveške arhitekture v islamskem svetu]]
[[File:Pyramid of Menkaure.jpg|thumbnail||Mikerinova piramida (desno)]]
Turizem je ena najpomembnejših panog v egiptovskem gospodarstvu. Storitveni sektor predstavlja 54 % egiptovskega BDP in zaposluje 49 % prebivalstva. V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta telekomunikacij in turizma.

Leta 2008 je več kot 12,8 milijona turistov obiskalo Egipt, kar zagotavlja prihodke v višini približno 11 milijard dolarjev. V turizmu je zaposlenih okoli 12 % egiptovske sile. Minister za turizem Hisham Zaazou je povedal strokovnjakom iz industrije in novinarjem, da je turizem ustvaril 9,4 milijarde $ v letu 2012. Egipt ima po zadnjih ocenah približno 898 hotelov in je drugi največji ponudnik hotelskih storitev v Afriki, takoj za Južnoafriško Republiko.
[[File:Sharm el Sheikh R01.jpg|thumb|Plaža v Šarm el Šejku]]
Nekropola v Gizah je najbolj ikonično mesto Egipta. Je tudi najbolj priljubljen turistični cilj  Egipta že od antike in je bila popularna v helenističnih časih, ko je bila Velika piramida navedena v ''Antipatros Sidonios'' kot eno izmed sedmih čudes sveta. 

Egipt ima veliko plaž ob Sredozemskem in Rdečem morju, več kot 3000 km. Rdeče morje ima čisto vodo, barvne koralne grebene, redke ribe in lepe gore. V zalivu Akba so plaže  tudi zelo primerne za  morske športe. Šarm el Šejk (ali Mesto miru), Hurgada, Luksor (znan kot največji muzej na prostem/ali mesto 1/3 svetovnih spomenikov), Dahab, Ras Sidr, Marsa Alam, Safaga in severna obala Sredozemlja so večji turistični kraji za rekreativni turizem.

Z veliko turističnimi dejavnostmi v Egiptu je idealno mesto za zgodovinski, verski, medicinski in zabaviščni turizem. Za vstop v Egipt je treba imeti veljaven potni list in v večini primerov tudi vizum. Poleg državljanov Združenega kraljestva in EU lahko državljani teh držav pridobijo vizum ob prihodu na katero koli od egiptovskih pristanišč: Avstralija, Kanada, Hrvaška, Gruzija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Makedonija, Republika Koreja, Ruska federacija, Srbija, Ukrajina in ZDA. Državljani iz Velike Britanije, EU in ZDA, ki potujejo v Šarm el Šejk, Dahab, Nuveibo in Tabo za največ 15 dni, ne potrebujejo vizuma pred potovanjem, kot prost vstop velja žig, dodeljen ob prihodu.

=== Energija ===
[[File:Oil refinery at lake Mariout.jpg|thumb|Rafinerija nafte pri jezeru Mariout]]
Egipt je proizvedel 691.000 sodov nafte in 2,141.05 TCF zemeljskega plina (leto 2013), zaradi česar je Egipt med največjimi proizvajalci nafte, ki ni članica Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC, in drugi največji proizvajalec zemeljskega plina v Afriki. Leta 2013 je bil Egipt največji porabnik nafte in zemeljskega plina v Afriki, saj je porabil več kot 20 % celotne porabe nafte in več kot 40 % skupne porabe zemeljskega plina v Afriki. Egipt ima največje naftne rafinerijske zmogljivosti v Afriki s 726.000 sodov (v letu 2012).

Egipt ima veliko kopnega, sončno vreme in velike hitrosti vetra, zaradi česar je glavna lokacija za obnovljive vire energije. Egipt namerava povečati ponudbo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na 20 % do leta 2022 in 42 % do leta 2035. Vetrna energija naj bi dosegla 14 %, hidroenergija 2 %, sončna pa 25% delež. Posledično je največ tržnih priložnosti na področju vetrnih turbin, foto-voltaičnih panelov in sorodnih tehnologij ter pri opremi in tehnologijah za koncentrirano sončno energijo.

=== Promet ===
Promet v Egiptu je osredotočen v Kairu in v glavnem sledi vzorcu poselitve vzdolž Nila. Osrednja linija 40.800 km železniškega omrežja poteka od Aleksandrije do Asuana in ga upravljajo egiptovske državne železnice. Cestna mreža se je hitro razširila na več kot 21.000 km in povezuje dolino Nila in delte Nila, Sredozemsko in obalo Rdečega morja, Sinaj in zahodne oaze.

[[File:Metro-1-l.jpg|thumb|left|Kairski metro (linija 2)]]
Kairski [[metro]] je prvi od dveh podzemnih sistemov v Afriki in v arabskem svetu. Velja za enega najpomembnejših nedavnih projektov v Egiptu, ki je stal okoli 12 milijard egiptovskih funtov. Sistem sestavljajo tri linije, četrta  se pričakuje v prihodnosti.

Egipt je ena od držav, ki je bila pionir pri uporabi zračnega prometa, saj je vzpostavila letalskega prevoznika EgyptAir leta 1932. Letalska družba ima sedež na mednarodnem letališču v Kairu in deluje s potniškim in tovornim prometom z več kot 75 kraji na Bližnjem vzhodu, Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki.Trenutno ima EgyptAir 80 letal.

==== Sueški prekop ====
[[File:Capesize bulk carrier at Suez Canal Bridge.JPG|thumb|Most čez Sueški prekop]]
{{glavni| Sueški prekop}}

Sueški prekop je umetna plovna morska pot in velja za najpomembnejše središče pomorskega prometa na Bližnjem vzhodu, ki povezuje Sredozemsko in Rdeče morje. Odprt je bil v novembru 1869 po 10 letih gradnje in omogoča ladijski promet med Evropo in Azijo, ne da bi morali okoli Afrike. Severni terminal je [[Port Said]], južni je Port Tavfik v mestu Suez. Ismailija leži na zahodnem bregu. Prekop je 193,30 km  dolg, 24 m  globok in 205 metrov širok. Sestavljen je iz severnega dostopa do prekopa (22 km), prekopa samega (162,25 km) in južnega dostopa (9 km). Prekop ima en pas z izogibališčem v &quot;Ballah by-pass&quot; in Velikem jezeru Bitter. Nima zapornic; morska voda teče prosto skozi prekop. Na splošno velja, da severno od jezera teče proti severu pozimi in proti jugu poleti.

== Kultura ==
Egipt je znan kulturni pobudnik arabsko govorečega sveta. Na sodobno arabsko in bližnjevzhodno kulturo močno vplivajo egiptovska literatura, glasba, film in televizija. Egipt je v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja dobil vlogo regionalnega vodje, kar je še dodatno trajno spodbudilo položaj egiptovske kulture v arabskem govoru. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |title=MIDEAST: Egypt Makes Cultural Clout Count (IPS, Oct.&amp;nbsp;29,&amp;nbsp;2009) |publisher=Ipsnews.net |date=29 October 2009 |accessdate=25 August 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427044804/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |archivedate=27 April 2011 |df= }}&lt;/ref&gt;

Egiptovska identiteta se je razvila v obdobju dolge okupacije, da bi se prilagodila islamu, krščanstvu in judovstvu; in novi jezik, arabski in njegov govorjeni potomec, egiptovska arabščina, ki temelji tudi na mnogih starih egipčanskih besedah. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youregypt.com/issue3/topic.htm|title=The Egyptian Identity: Pharaohs, Moslems, Arabs, Africans, Middle Easterners or Mediterranean People?|author=Raymon Kondos|date=15 February 2004|accessdate=21 August 2008}}&lt;/ref&gt;

Delo zgodnjega učenjaka iz 19. stoletja Rifa'a al Tahtawija je ponovno obudilo zanimanje za egiptovsko antično obdobje in izpostavilo egipčansko družbo načelom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Tahtawi je z izobraženim reformatorjem Ali pašo Mubarakom ustanovil domačo egiptološko šolo, ki je iskala navdih pri srednjeveških egipčanskih učenjakih, kot sta Suyuti in Maqrizi, ki sta sama preučevala zgodovino, jezik in antiko Egipta. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=El-Daly|first=Okasha|title=Egyptology: The Missing Millennium|year=2005|publisher=UCL Press|location=London|page=29}}&lt;/ref&gt;

Egiptovska renesansa je dosegla vrh v poznem 19. in začetku 20. stoletja s pomočjo ljudi, kot so Muhammad Abduh, Ahmed Lutfi el-Sayed, Muhammad Loutfi Goumah, Tawfiq el-Hakim, Louis Awad, Qasim Amin, Salama Moussa, Taha Hussein in Mahmoud Mokhtar. Ustvarili so liberalno pot za Egipt, izraženo kot zavezanost osebni svobodi, sekularizmu in veri v znanost, da bi dosegli napredek. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=130}}&lt;/ref&gt;

=== Umetnost ===
[[File:The judgement of the dead in the presence of Osiris.jpg|thumb|Tehtanje srca iz ''Knjige mrtvih'']]
Egipčani so bili ena prvih večjih civilizacij za kodifikacijo oblikovalskih elementov v umetnosti in arhitekturi. [[Egipčansko modra]], znana tudi kot kalcijev bakrov silikat, je [[pigment]], ki ga Egipčani uporabljajo že tisoče let. Velja za prvi sintetični pigment. Stenske slike, narejene v službi [[faraon]]ov, so sledile togi kodi vizualnih pravil in pomenov. Egipčanska civilizacija je znana po svojih ogromnih piramidah, templjih in grobnicah.

Znani primeri so [[Džoserjeva piramida]], ki jo je zasnoval starodavni [[arhitekt]] in inženir [[Imhotep]], [[Velika sfinga v Gizi |Sfinga]] in tempelj [[Abu Simbel]]. Moderna in sodobna egipčanska umetnost je lahko tako raznolika kot druga dela na svetovni likovni sceni, od ljudske arhitekture Hassana Fathyja in Ramsesa Wissa Wassefa, do skulptur Mahmouda Mokhtarja do značilne koptske ikonografije Isaaca Fanousa. Operna hiša v Kairu je glavno uprizoritveno mesto v prestolnici.

=== Literatura ===
[[File:Naguib Mahfouz HR.jpg|thumb|upright|Naguib Mahfouz je prvi v arabščini pišoči pisatelj z Nobelovo nagrado za književnost]]
Egipčanska literatura sledi začetkom v starodavnem Egiptu in je ena najzgodnejših znanih književnosti. Dejansko so Egipčani prvič razvili literaturo, kot jo poznamo danes, to je [[knjiga|knjigo]] &lt;ref&gt;{{Citation |last=Edwards |first=Amelia |title=THE LITERATURE AND RELIGION OF ANCIENT EGYPT. |url=http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |accessdate=30 September 2007 |archive-date=2007-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071020082547/http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. To je pomemben kulturni element v Egiptu. Egipčanski romanopisci in pesniki so bili med prvimi, ki so eksperimentirali s sodobnimi slogi arabske književnosti, oblike, ki so jih razvili, so bile široko posnemane po vsem Bližnjem vzhodu. Prvi moderni egipčanski roman ''Zaynab'' Muhammada Husayna Haykala je bil objavljen leta 1913 v egiptovskem jeziku &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Vatikiotis|first=P.J.|title=The history of modern Egypt: from Muhammad Ali to Mubarak|year=1991|publisher=Weidenfeld and Nicolson|location=London|isbn=978-0-297-82034-5|page=486|edition=4.}}&lt;/ref&gt;. Egiptovski romanopisec [[Naguib Mahfouz]] je bil prvi arabski pisatelj, ki je dobil Nobelovo nagrado v književnosti. Ženski pisateljici sta Nawal El Saadawi, znana po feminističnem aktivizmu, in Alifa Rifaat, ki piše tudi o ženskah in tradiciji.

Ljudska poezija je morda najbolj priljubljena literarna zvrst med Egipčani, ki jo predstavljajo dela, ki so jih napisali Ahmed Fouad Negm (Fagumi), Salah Jaheen in Abdel Rahman el-Abnudi.

=== Muzeji ===
[[File:Egyptian Museum in Cairo in May 2015.JPG|thumb|left| Egipčanski muzej v Kairu]]
Egipt ima eno najstarejših civilizacij na svetu. Bila je v stiku s številnimi drugimi civilizacijami in narodi in je šla skozi obdobja od prazgodovine do sodobne dobe. Zaradi te velike razlike v starosti obdobij in stalnih stikov z drugimi narodi v Egiptu lahko najdemo vsaj 60 muzejev, ki v glavnem pokrivajo široko področje teh starosti in konfliktov.
[[File:Tutmask.jpg|thumb|upright|Tutankamonova posmrtna maska je največja znamenitost Egipčanskega muzeja]]

Trije glavni muzeji so Egipčanski muzej v Kairu, ki ima več kot 120.000 predmetov, Egipčanski narodni vojaški muzej in Panorama 6. oktobra.

Veliki egipčanski muzej, znan tudi pod imenom Giza muzej, je v gradnji&lt;ref&gt;Veliki egipčanski muzej [http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190407135105/http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm|date=2019-04-07}}&lt;/ref&gt;. V njem bo največja zbirka starih egipčanskih artefaktov na svetu, opisan je kot največji arheološki muzej na svetu. Muzej naj bi se odprl spomladi 2019&lt;ref&gt;Egypt today[http://www.egypttoday.com/Article/4/51813/The-partial-opening-of-GEM-in-2019]&lt;/ref&gt; in bo postavljen na 50 ha površine okoli 2 km od nekropole v Gizi in je del novega glavnega projekta za planoto. 

=== Kuhinja ===
[[File:Egyptian food Koshary.jpg|thumb|Kušari, ena od narodnih jedi]]
Egipčanska kuhinja je posebej ugodna za vegetarijance, saj temelji na stročnicah in zelenjavnih  jedeh. Čeprav v Aleksandriji in na obali Egipta običajno uporabljajo veliko rib in drugih morskih sadežev, večinoma kuhinja temelji na živilih, ki rastejo iz tal. Meso je bilo v večini zgodovine zelo drago, zato se je kuhinja razvila v številne vegetarijanske jedi.

Nekateri menijo, da je ''kušari'' (mešanica riža, leče in makaronov) narodna jed. Kušariju lahko dodamo tudi ocvrto čebulo. Poleg tega je ''ful medames'' (pire iz fižola) ena izmed najbolj priljubljenih jedi. Fižov fava se uporablja tudi pri izdelavi ''[[falafel|falafla]]'' (znan tudi pod imenom ''ta'miya''), ki morda izvira iz Egipta in se je razširil na druge dele Bližnjega vzhoda. Česen, ki ga ocvrejo s koriandrom, se doda ''molokiji'', priljubljeni zeleni juhi iz drobno sesekljanih listov jute, včasih s piščancem ali zajcem.

== Glej tudi ==
* [[Seznam suverenih držav]]
* [[Stari Egipt]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{commons category|Egypt}}
{{Wikiatlas|Egypt}}
{{Wikivoyage}}

;Vlada
* [http://www.egypt.gov.eg/english/ Egypt's Government Services Portal] (Arabic, English)
* [http://www.eip.gov.eg/ Egypt Information Portal] (Arabic, English)
* [http://www.idsc.gov.eg/ Egypt Information and Decision Support Center] (Arabic, English)
* [http://www.sis.gov.eg/ Egypt State Information Services] (Arabic, English, French)
* [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html Chief of State and Cabinet Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119025919/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html |date=2012-11-19 }}
* [http://www.egypt.travel/ Egyptian Tourist Authority]

;Splošno
* [http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/middle_east/country_profiles/737642.stm Country Profile] from the BBC News
* [http://www.africa.com/egypt/ Egypt] profile from Africa.com
* [http://www.lib.utexas.edu/maps/egypt.html Egypt Maps] – Perry-Castañeda Library Map Collection, University of Texas at Austin

;Trgovina
* [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/EGY/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Egypt]

;Drugo
* ''[http://www.gutenberg.org/etext/17321 History of Egypt, Chaldea, Syria, Babylonia, and Assyria in the Light of Recent Discovery]'' by Leonard William King, at Project Gutenberg.
* [http://www.ibtada.com/ibtada.php?cur_page=main&amp;sub=submain&amp;mainpage=ajaib_ghar&amp;page=qadeem_mesar&amp;pgno=1 Egyptian History (urdu)]
* ''By Nile and Tigris'' - a narrative of journeys in Egypt and Mesopotamia on behalf of the British museum between 1886 and 1913, by Sir [[E. A. Wallis Budge]], 1920 ([http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/ DjVu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f |date=2008-11-21 }} and [http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ layered PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ |date=2008-11-21 }} formats)
* [http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm Napoleon on the Nile: Soldiers, Artists, and the Rediscovery of Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080602082144/http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm |date=2008-06-02 }}.


{{North_Africa}}
{{Southwest_Asia}}
{{Arabska_liga}}
{{države AU}}

[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Arabska liga]]
[[Kategorija:Severnoafriške države]]
[[Kategorija:Dvocelinske države]]
[[Kategorija:Afriška unija]]
[[Kategorija:Egipt|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rhdmvjp7yy3mbda020d4vgm0oebjgih</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771690</id>
      <parentid>6771689</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:49:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nik gazvoda</username>
        <id>268053</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nepravilno letnico, nekaj tipkarskih napak</comment>
      <origin>6771690</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="82284" sha1="4815n71szdpvla5s5gvnjhujemp8lms" xml:space="preserve">{{Infobox Country
|name =
 {{collapsible list
 |titlestyle=background:transparent;font-size:9pt;
 |title={{resize|11.5pt|{{lang|ar|جمهورية مصر العربية}}}}
 |{{Infopolje |subbox=yes |bodystyle=font-size:9pt;font-weight:normal;
 |rowclass1=mergedrow |label1=[[arabščina|Arabsko]]: |data1={{lang|ar|Jumhūrīyat Miṣr al-ʿArabīyah}}
 |rowclass2 =mergedrow |label2=[[Egipčanska arabščina|Egipčansko]]: |data2={{lang|arz|Gomhoreyet Maṣr El ʿArabeya}}
}}
}}
|conventional_long_name   = Arabska republika Egipt
|common_name              = Egipt
|common_name2              = Egipta
|image_flag               = Flag of Egypt.svg
|image_coat               = Coat of arms of Egypt.svg
|image_map                = EGY orthographic.svg
|national_anthem          = ''[[Bilady, Bilady, Bilady]]''&lt;br/&gt;&lt;center&gt;[[File:Bilady, Bilady, Bilady.ogg]]&lt;/center&gt;
|official_languages       = [[arabščina|moderna standardna arabščina]]{{ref label|offlang|a|}}
|ethnic_groups            = 99 % [[Egipčani|Egipčanov]], 0,9 % [[Nubijci|Nubijcev]], 0,1 % [[Grki|Grkov]]
|capital                  = [[Kairo]]
|latd=30 |latm=2 |latNS=N |longd=31 |longm=13 |longEW=E
|largest_city             = capital
|government_type          = {{nowrap|[[Unitarna država|unitarna]] [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]]&lt;br/&gt;[[republika]]}}
|leader_title1            = [[predsednik Egipta|predsednik]]
|leader_name1             =  [[Abdel Fatah al Sisi]]
|leader_title2            = 
|leader_name2             = 
|leader_title3            = [[Predsednik vlade Egipta|predsednik vlade]]
|leader_name3             = [[Moustafa Madbouly]]
|sovereignty_type         = Ustanovitev
|established_event1       = [[prva egipčanska dinastija|prva dinastija]]
|established_date1        = okoli 3150 pr. n. št.
|established_event2       = neodvisnost izpod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]
|established_date2        = 28. februar 1922
|established_event3       = razglašena republika
|established_date3        = 18. junij 1953
|established_event4    = državni praznik
|established_date4     =23. julij (obletnica 23. julija 1952)
|area_rank                = 29.
|area_magnitude           = 1 E12
|area_km2                 = 1.010.407,87 &lt;!-- &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |title=Total area km2, pg.15 |publisher=Capmas.Gov – Arab Republic of Egypt |accessdate=8 May 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150321110107/http://capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |archivedate=21 March 2015 |df= }}&lt;/ref&gt; --&gt;
|percent_water            = 0,632
|population_estimate = 95.950.500&lt;ref name=&quot;popclock&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.capmas.gov.eg/?lang=2 |title=Population Clock |date=27 April 2013 |publisher=Central Agency for Public Mobilization and Statistics |accessdate=27 April 2013 |archive-date=2013-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117121826/http://capmas.gov.eg/?lang=2 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2017
|population_estimate_rank = 13.
|population_census = 94.798.827&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=الجهاز المركزي للتعبئة العامة والإحصاء|url=http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20/Admin/Pages%20Files/2017109143840cns.pdf|website=www.capmas.gov.eg|accessdate=13 October 2017|archive-date=2017-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171013224804/http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20%2FAdmin%2FPages%20Files%2F2017109143840cns.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2017
|population_density_km2   = 96
|population_density_rank  = 118.
|demonym                  = Egipčan
|GDP_PPP_year             = 2017
|GDP_PPP                  = {{nowrap|$1,173 bilijona&lt;ref name=imf2&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&amp;pr.y=19&amp;sy=2014&amp;ey=2021&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=469&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a= |title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;!--end nowrap:--&gt;}}
|GDP_PPP_rank             = 21.
|GDP_PPP_per_capita       = 12.560 USD&lt;ref name=imf2/&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 100.
|GDP_nominal              = {{nowrap|$330,765 milijarde&lt;ref name=imf3&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=58&amp;pr.y=9&amp;sy=2015&amp;ey=2015&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=469&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a=|title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;!--end nowrap:--&gt;}}
|GDP_nominal_rank         = 34.
|GDP_nominal_year         = 2015
|GDP_nominal_per_capita   = 3.740 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 115.
|HDI_year = 2014&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
|HDI_change = increase&lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
|HDI = 0,690 &lt;!--number only--&gt;
|HDI_ref = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr_2015_statistical_annex.pdf |title=2015 Human Development Report |date=2015 |accessdate=14 December 2015 |publisher=United Nations Development Programme}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank = 108.
|Gini                     = 30,8
|Gini_year                = 2008
|Gini_category            = &lt;span style=&quot;color:#fc0;&quot;&gt;srednji&lt;/span&gt;
|currency                 = [[egiptovski funt]]
|currency_code            = EGP
|time_zone                = EET
|utc_offset               = +2
|time_zone_DST            = EEST
|utc_offset_DST           = +3
|cctld                    = [[.eg]]
|calling_code             = +20
|footnote_a = {{note|offlang}} Uradni jezik je [[moderna standardna arabščina|književna arabščina]].&lt;ref name=&quot;Provisional Constitution&quot;/&gt; [[Egipčanska arabščina]] je pogovorni  jezik. Drugi dialekti in jeziki manjšin pa se govorijo regionalno.
}}

'''Egipt''' ([[arabščina|arabsko]] Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika [[država]] v severovzhodni [[Afrika|Afriki]], vključuje pa tudi polotok [[Sinaj]], ki ga imamo lahko za del [[Azija|Azije]]. Glavno območje poselitve je okoli [[reka|reke]] [[Nil|Nik]]. Velik del površja dežele zavzema [[puščava]] [[Sahara]] z zelo redko poselitvijo. [[Glavno mesto]] je [[Kairo]]. Egipt na severu meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Libija|Libijo]], na jugu na [[Sudan]], na severovzhodu na [[Izrael]] in [[Gaza|Gazo]] ter na vzhodu na [[Rdeče morje]]. Egipt nadzira [[Sueški prekop]] med Sredozemskim in Rdečim morjem.

Egipt je medcelinska država, ki velja za eno največjih sil v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], Sredozemlju, na afriški celini, v [[porečje|porečju]] Nika, islamskem svetu in ob Rdečem morju.&lt;ref&gt;Andrew F. Cooper, Agata Antkiewicz and Timothy M. Shaw, 'Lessons from/for BRICSAM about South-North Relations at the Start of the 21st Century: Economic Size Trumps All Else?', ''International Studies Review,'' Vol. 9, No. 4 (Winter, 2007), pp. 675, 687.&lt;/ref&gt; Pokriva območje 997.739 kvadratnih kilometrov. Egipt je ena najbolj naseljenih držav v Afriki in v Aziji in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], pri čemer velika večina njenih 120,835,662 milijona prebivalcev[22:39/28.10.2026] živi v bližini reke Nik, na območju, velikem le 40.000 kvadratnih kilometrov, ki je tudi edini kraj, primeren za [[poljedelstvo]]. Velika območja puščave [[Sahara|Sahare]] so redko poseljena. Okoli polovica Egipčanov živi v urbanih območjih, od tega velika večina v gosto poseljenih območjih, kot so [[Kairo]], [[Aleksandrija]] in druga večja mesta ob [[Delta Nila|delti Nika]].

Egipt je znan zaradi svoje antične civilizacije in zaradi nekaterih svetovno znanih spomenikov, kot sta [[Piramide pri Gizi|kompleks piramid pri Gizi]] in [[velika sfinga]]. V južnem mestu [[Luksor]] so številni starodavni spomeniki, kot sta [[Karnak]] in [[Dolina kraljev]]. Egipt na splošno velja za pomemben politični in kulturni narod na Bližnjem vzhodu.

Egipt ima eno najbolj razvitih gospodarstev s področji, kot so [[turizem]], [[poljedelstvo]], [[industrija]] in [[storitve]], ki so državnega pomena. Zato se egiptovsko gospodarstvo hitro razvija, deloma tudi zaradi zakonodaje, katere cilj je z notranjo in politično stabilnostjo, trgovino ter stabilizacijo trga privabiti dobre tuje investitorje. S 1. januarjem 2024 je država tudi članica mednarodnega gospodarskega združenja [[BRICS]].

== Ime ==
Beseda Egipt izhaja iz starogrške besede ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος'') prek srednjefrancoske besede ''egypte'' in latinske ''aegyptus''. To se kaže na zgodnjegrških tablicah v [[Linearna pisava B|linearni pisavi B]] kot ''a-ku-pi-ti-yo''. [[Pridevnik]] ''aigýpti''-, ''aigýptios'' je sposojen iz koptskega ''gyptios'' in od tam v arabščino kot ''qubṭī'', nazaj preoblikovano v قبط - ''qubṭ'', od koder je angleško ''copt''. Grško obliko so si sposodili iz poznoegipčanskega (''amarna'') ''Hikuptah'' »Memphis«, kar je napačna razlaga prejšnjega egiptovskega imena ''Hwt-ka-Ptah'' (⟨ḥwt-k-ptḥ⟩) v pomenu »dom [[Ka (mitologija)|ka]] (duša) od Ptah«, ime tempeljskega boga [[Pta]] v Memfisu.&lt;ref&gt;{{cite journal|last= Hoffmeier|first =James K| author-link =| title =Rameses of the Exodus narratives is the 13th B.C. Royal Ramesside Residence| journal =[[Trinity Journal (theology)|Trinity Journal]]| page = 1| date = 1 October 2007|url=http://www.galaxie.com/article/13430}}&lt;/ref&gt; [[Strabon]] je pripisal besedo ljudski etimologiji, po kateri ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος''), ki se razvije kot skovanka iz ''aigaiou huptiōs'' (''Aἰγαίου ὑπτίως''), pomeni »pod Egejskim morjem«.

''Misr'' (v arabščini: مصر) je klasična koranska [[arabščina]] in sodobno uradno ime Egipta, medtem ko je ''Maṣr'' (egipčanska arabščina: مصر) lokalna izgovarjava v egiptovski arabščini. Ime je semitskega izvora, neposredno sorodno z drugimi semitskimi besedami za Egipt kot v hebrejščini ''מִצְרַיִם '' (''Mitzráyim'').&lt;ref&gt;These are the names: Studies in Jewish Onomastics'', Vol. 3 (Ramat Gan, 2002), pp. 11-20), Avi Hurvitz (''A Concise Lexicon of Late Biblical Hebrew: Linguistic Innovations in the Writings of the Second Temple Period'' (Brill, 2014), [http://books.google.com/books?id=p1AMBAAAQBAJ&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA128 p. 128]) and Nadav Na’aman (&quot;Shaaraim – The Gateway to the Kingdom of Judah&quot; in ''The Journal of Hebrew Scriptures'', Vol. 8 (2008), article [http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf no. 24] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141017233422/http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf |date=2014-10-17 }}, pp. 2-3).&lt;/ref&gt; Beseda je prvotno pomenila »metropola« ali »civilizacija« in pomeni »država« ali »mejna dežela«.

Egipčansko ime države pomeni ''črna podlaga'' ali ''črna zemlja'' in se nanaša na rodovitno črno prst na poplavnih ravnicah Nila, ločenih od ''dešreta'' (⟨dšṛt⟩) oziroma »rdeče zemlje« puščave. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Rosalie, David |title=Pyramid Builders of Ancient Egypt: A Modern Investigation of Pharaoh's Workforce |publisher=Routledge |year=1997 |page=18}}&lt;/ref&gt; To ime se pogosto sliši kot ''kemet'' ali se verjetno izgovarja [kuːmat] v egipčanščini.  V koptski fazi egiptovskega jezika se pojavi kot ''kēme'' in ''kēmə'', v zgodnjem grškem kot ''xημία'' (''khēmía'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.chm.bris.ac.uk/webprojects2002/crabb/history.html|title=A Brief History of Alchemy|publisher=UNIVERSITY OF BRISTOL SCHOOL OF CHEMISTRY|accessdate=21 August 2008}}&lt;/ref&gt; Drugo ime je bilo ⟨tꜣ-mry⟩ »dežela na bregu«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Ancient Records of Egypt |last=Breasted |first=James Henry |author2=Peter A. Piccione |year=2001 |publisher=University of Illinois Press|isbn=978-0-252-06975-8 |pages=76;40|url=http://books.google.com/?id=bT0q7nt1-gUC }}&lt;/ref&gt;  Imeni za [[Gornji Egipt|Gornji]] in [[Spodnji Egipt]] sta bili ''Ta-Sheme'aw'' − »ostra dežela« in ''Ta-Mehew'' − »severna dežela«.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Egipta}}

=== Prazgodovina in Stari Egipt ===
{{glavni|Prazgodovina Egipta| Stari Egipt}}
Obstajajo dokazi o skalnih rezbarijah vzdolž teras ob Nilu in v puščavskih oazah. V 10. tisočletju pred našim štetjem je kulturo lovcev, nabiralcev in ribičev nadomestila kultura poljedelcev. Podnebne spremembe ali čezmerna paša okoli 8000 pred našim štetjem so začele v Egiptu sušiti pašna zemljišča in ustvarile Saharo. Zgodnji plemenski narodi so se selili ob reki Nik, kjer so razvili ustaljeno kmetijsko gospodarstvo in bolj centralizirano družbo.&lt;ref&gt;Midant-Reynes, Béatrix. ''The Prehistory of Egypt: From the First Egyptians to the First Kings''. Oxford: Blackwell Publishers.&lt;/ref&gt;

Okoli 6000 pr. n. št. so bile v dolini Nika že zakoreninjene [[Neolitik|neolitske]] kulture. V neolitiku se je v Zgornjem in Spodnjem Egiptu neodvisno razvilo več preddinastičnih kultur. [[Badarska kultura|Badarsko kulturo]] in nato [[Nakada|nakadsko]] običajno obravnavajo kot predhodnici dinastičnega Egipta. Merimda, najzgodnejše znano mesto Spodnjega Egipta, je nastalo okoli sedemsto let pred badarskim obdobjem. Sočasno so spodnje  egipčanske skupnosti sobivale s svojimi južnimi sosedi več kot dva tisoč let, kulturno različne, vendar so ohranjale pogoste trgovinske stike. Najzgodnejši znani dokaz egiptovskih [[hieroglif]]skih napisov se je pojavil v preddinastičnem obdobju na lončeni posodi Nakada III, datirani okoli 3200 pred našim štetjem. &lt;ref&gt;Bard, Kathryn A. Ian Shaw, ed. ''The Oxford Illustrated History of Ancient Egypt''. Oxford: Oxford University Press, 2000. p. 69.&lt;/ref&gt;
[[File:Giza Necropolis.jpg|thumbnail|left|Nekropola v Gizi je najstarejše starodavno &quot;čudo sveta&quot;  in edino, ki še obstaja]]

Združeno kraljestvo je ustanovil kralj [[Menes]] okoli 3150 pr. n. št., kar je vodilo do vrste dinastij, ki so vladale v Egiptu prihodnja tri tisočletja. Egipčanska kultura je cvetela v tem dolgem obdobju in ostala izrazito samosvoja v svoji veri, umetnosti, jeziku in običajih. Prvi dve vladajoči dinastiji sta združeni Egipt obvladovali v obdobju Starega kraljestva, okoli 2700–2200 pr. n. št., zgradili sta veliko piramid, od katerih so znani zlasti [[Džoserjeva piramida]] tretje in [[Nekropola v Gizi|kompleks piramid v Gizi]] četrte dinastije.

Prvo vmesno obdobje je trajalo v obdobju političnega preobrata približno 150 let. Močne poplave Nika in stabilizacija vlade so prinesle novo obdobje blaginje v državi v Srednjem kraljestvu, okoli 2040 pred našim štetjem, z vrhuncem v času vladavine faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] Drugo obdobje neenotnosti je napovedalo prihod prve tuje vladajoče dinastije v Egiptu, semitskih [[Hiksi|Hiksov]]. Zavojevalski Hiksi so zasedli velik del Spodnjega Egipta okoli 1667 pred našim štetjem in ustanovili novo glavno mesto [[Avaris]]. Izrinili so zgornje egiptovske sile [[Ahmos I.|Ahmosa I.]], ki je ustanovil osemnajsto dinastijo in preselil prestolnico iz [[Memfis, Egipt|Memfis]]a v [[Tebe, Egipt |Tebe]].

Novo kraljestvo v letih okoli 1567–1070 pr. n. št. se je začelo z osemnajsto dinastijo. V tem obdobju je prišlo do vzpona Egipta kot mednarodne sile, imperij je v obdobju svojega največjega obsega segal proti jugu vse do Tombosa v [[Nubija|Nubiji]] in vključeval dele [[Levant|Levanta]] na vzhodu. To obdobje zaznamujejo nekateri najbolj znani faraoni, kot so faraonka [[Hačepsut]], [[Tutmozis III.]], [[Akenaten]] in njegova žena [[Nefretete]], [[Tutankamon]] in [[Ramzes II.]] Prav tako v to obdobje, v čas [[Ehnaton|Ehnatonove]] vladavine, datira prvi zgodovinsko potrjen izraz [[Monoteizem|monoteizma]]. Pogosti stiki z drugimi narodi so prinesli nove ideje. Državo so kasneje napadli in osvojili Libijci, Nubijci in Asirci, vendar so jih avtohtoni Egipčani na koncu premagali in ponovno pridobili nadzor nad ozemljem.

Trideseta dinastija je bila zadnja domača vladajoča dinastija v faraonski dobi. Leta 343 pred našim štetjem je bil zadnji domači faraon kralj Nektanebo II., ki je bil poražen in je padel v bitki s [[Perzijci]]. Enaintrideseto, perzijsko, dinastijo je že nekaj desetletij kasneje porazil [[Aleksander Veliki]], nakar je Egiptu zavladal njegov grški general, [[Ptolemaj I. Soter]].

=== Ptolemajski in Rimski Egipt ===
{{glavni|Ptolemajsko kraljestvo|Egipt (rimska provinca)}}
[[File:Denderah3 Cleopatra Cesarion.jpg|thumb|Ptolemajska kraljica Kleopatra VII. in njen sin z Julijem Cezarjem Cezarion v templju Dendera]]
[[Ptolemajsko kraljestvo]] je bila močna [[Helenizem |helenistična]] država, ki se je raztezala od južne [[Sirija|Sirije]] na vzhodu do Kirene na zahodu in na jugu do meje z Nubijo. [[Aleksandrija]] je postala glavno mesto in središče grške kulture in trgovine. Da bi pridobili priznanje avtohtonega egiptovskega prebivalstva, so se razglasili za naslednike faraonov. Poznejši Ptolemajci so prevzeli egiptovsko tradicijo, se upodabljali na javnih spomenikih v egipčanskem slogu in oblačilih ter sodelovali pri egiptovskem verskem življenju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Bowman | first = Alan K | title= Egypt after the Pharaohs 332 BC – AD 642 | publisher=University of California Press | location=Berkeley | year=1996 | edition=2. | pages=25–26 | isbn=0-520-20531-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Stanwick | first = Paul Edmond | title= Portraits of the Ptolemies: Greek kings as Egyptian pharaohs | publisher=University of Texas Press | location=Austin | year=2003 | isbn=0-292-77772-8}}&lt;/ref&gt; 

Zadnji vladar ptolemajske veje je bila [[Kleopatra VII.]], ki je storila samomor po pogrebu svojega ljubimca Marka Antonija, ki ji je umrl v naročju, potem ko je Oktavijan zajel Aleksandrijo in so njeni plačanci pobegnili. Ptolemajce so ogrožali upori avtohtonih Egipčanov, bili so vključeni v tuje in državljanske vojne, kar je pripeljalo do padca kraljestva in njegovo priključitev Rimu. Kljub temu je helenistična kultura v Egiptu še naprej uspevala tudi po muslimanskih osvajanjih.

Krščanstvo je prišlo v Egipt s [[Sveti Marko|svetim Markom Evangelistom]] v 1. stoletju.&lt;ref name=&quot;georgetown1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |title=Egypt |publisher=Berkley Center for Religion, Peace, and World Affairs |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2011-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111220145046/http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |url-status=dead }} See drop-down essay on &quot;Islamic Conquest and the Ottoman Empire&quot;&lt;/ref&gt; [[Dioklecijan]]ova vladavina je v Egiptu zaznamovala prehod iz rimskega v bizantinsko obdobje, ko so bili preganjani številni egiptovski kristjani. ''[[Nova zaveza]]'' je bila do takrat prevedena v egiptovski jezik. Po [[Kalcedonski koncil |kalcedonskem koncilu]] leta 452 je bila egiptovska [[koptska cerkev]] ločena. &lt;ref&gt;Kamil, Jill. ''Coptic Egypt: History and Guide''. Cairo: American University in Cairo, 1997. p. 39&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
Bizantinci so ponovno pridobili nadzor nad državo po kratkem perzijskem vdoru zgodaj v 7. stoletju, 638 do 641, ko je Egipt napadel in osvojil islamski imperij z muslimanskimi [[Arabci]]. Ko so premagali bizantinsko vojsko v Egiptu, so Arabci v državo prinesli [[sunitski islam]]. Kmalu v tem obdobju so Egipčani začeli z mešanico svoje nove vere z avtohtonimi prepričanji in praksami, kar je dalo različna [[Sufizem |sufistična]] pravila. Ti obredi so preživeli obdobje koptskega krščanstva.

=== Mohamedova doba ===
Islamski prerok Mohamed je imel prvi stik z ljudmi iz Egipta med ekspedicijo Zaida ibn Haritha v Hismo. Poslal je Hatiba bin Abija Baltaeha s pismom kralju Egipta, imenovanem Mukavkis. &lt;ref name=&quot;The Sealed Nectar&quot;&gt;Safiur-Rahman Mubarakpuri, [http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;pg=PA222 The Sealed Nectar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141028080936/http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;pg=PA222 |date=2014-10-28 }}, p. 222&lt;/ref&gt;&lt;ref name=history&gt;Akbar Shāh Ḵẖān Najībābādī, [http://books.google.co.uk/books?ei=L8VHVM-lPNT77Aaiw4CICw&amp;id=Pi5tAAAAMAAJ&amp;dq=kalbi History of Islam, Volume 1], p. 194. Quote: &quot;Again, the Holy Prophet «P sent Dihyah bin Khalifa Kalbi to the Byzantine king Heraclius, Hatib bin Abi Baltaeh to the king of Egypt and Alexandria; Allabn Al-Hazermi to Munzer bin Sawa the king of Bahrain; Amer bin Aas to the king of Oman. Salit bin Amri to Hozah bin Ali— the king of Yamama; Shiya bin Wahab to Haris bin Ghasanni to the king of Damascus&quot;&lt;/ref&gt; V dopisu je Mohamed dejal: &quot;Vabim vas, da sprejmete islam, Alah je vzvišen, in vas nagradi dvakrat.  Ampak če nočete, nič zato, saj boste nosili breme zločinstva vseh Koptov.&quot; Med ekspedicijo je bil eden odposlancev Mohameda Dihjah bin kalif Kalbi napaden in Mohamed je poslal Zaida Ibna Haritha, da bi mu pomagal. Dihja prosi pleme Banu Dubajba, ki je sprejelo islam, za pomoč. Ko je novica dosegla Mohameda, je takoj odposlal Zaida ibn Haritha s 500 možmi, da jih kaznuje. Muslimanska vojska se je borila z Banujem Judhamom, ubitih je bilo več ljudi, vključno z njihovim vodjo, Al-Hunaidom ibn Aridom in njegovim sinom, ujeli so 1001 kamel, 5001 govedi in 101 žensk in dečkov. Novi vodja Banu Jud, ki je sprejel jude, se je pritožil Mohamedu in Mohamed jih je oprostil. &lt;ref name=mubarakpuri &gt;{{citation|title=The Sealed Nectar|url=http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;printsec=frontcover|first=Saifur Rahman Al|last=Mubarakpuri|year=2005|publisher=Darussalam Publications|page=226}} ([http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html  online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829083127/http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html |date=2011-08-29 }})&lt;/ref&gt;&lt;ref name=wattmim &gt;{{navedi knjigo|last=Watt |first=William M. |title=Muhammad at Medina|url=http://books.google.co.uk/books?id=GfAGAQAAIAAJ|publisher=Oxford University Press|year=1956|isbn=978-0-19-577307-1|page=108|quote=Dihyah b. Khalifah al-Kalbi, who had gone to Syria on an errand for Muhammad, was returning to Medina with gifts, when he was robbed by a man of Judham called al-Hunayd. Another clan of Judham, however, or some men from anothertribe, forced al-Hunayd to give the things back. Meanwhile a leader of Judham, Rifa'ah b. Zayd, had been in Medina, had brought back to the tribe Muhammad's terms for an alliance, and the tribe had accepted. Muhammad had not been informed of this decision, however, and sent out Zayd b. Harithah to avenge the insult to his messenger. There was a skirmish in which the Muslims killed al-Hunayd and captured a number of women and animals. }} ([http://www.archive.org/details/muhammadatmedina029655mbp free online])&lt;/ref&gt; 

=== Islamsko obdobje ===
Muslimanski vladarji Islamskega [[kalifat]]a so imeli nadzor nad Egiptom naslednjih šest stoletij s Kairom kot sedežem kalifata pod [[Fatimidski kalifat|Fatimidi]]. S koncem kurdske dinastije [[Ajubidi |Ajubidov]] so [[Mameluki]], turško-čerkeška vojaška kasta, leta 1250 prevzeli nadzor. Do poznega 13. stoletja je bil Egipt povezan prek Rdečega morja z Indijo, Malezijo in Vzhodno Indijo. Sredi 14. stoletja je [[črna smrt]] pomorila okoli 40 % prebivalcev države. Hatib bin Abi Baltaeh, kralj Egipta, je pozval Al-Mukavkisa, da sprejme islam.

=== Egipčanski ejalet ===
[[File:Louis-François Baron Lejeune 001.jpg|thumb|Napoleon porazi mameluško vojsko v bitki pri piramidah 21. julija 1798, slika Louisa-Françoisa barona Lejeune]]
[[File:Cedid Atlas (Egypt) 1803.jpg|thumb|left|1803 ''Atlas-ı Cedid'' kaže Otomanski Egipt]]
Egipt so osvojili Turki leta 1517, nakar je postal provinca Osmanskega cesarstva. Obrambna militarizacija je uničila civilno družbo in gospodarske institucije. Slabitev ekonomskega sistema v kombinaciji z učinki kuge so povzročile, da je bil Egipt dovzeten za tuje vdore. Portugalski trgovci so prevzeli njihovo trgovino. Med letoma 1677 in 1731 je Egipt doživel šest let lakote. Množična lakota je do leta 1784 zahtevala približno šestino prebivalstva. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sciencedaily.com/releases/2006/11/061121232204.htm |title=Icelandic Volcano Caused Historic Famine In Egypt, Study Shows |publisher=ScienceDaily |date=22 November 2006 |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt;

Egipt je bil vedno problematična provinca za osmanski nadzor, deloma tudi zaradi stalne moči in vpliva Mamelukov, egiptovske vojaške kaste, ki je vladala v državi že več stoletij. Kot tak je Egipt ostal na pol avtonomen, dokler ga niso napadle francoske sile [[Napoleon I.|Napoleona I.]] leta 1798. Potem ko so Francoze izgnali, je moč leta 1805 pridobil Mohamed Ali Paša, albanski vojaški poveljnik otomanske vojske v Egiptu.

Egipt pod dinastijo Mohameda Alija je ostal otomanska provinca. Leta 1867 mu je bil dodeljen status avtonomne vazalne države ali Kedivata. Isma'il in Tewfik Paša vladata Egiptu kot kvazi neodvisni državi pod otomansko nadvlado do britanske zasedbe leta 1882. Kedivat Egipt (1867–1914) je ostal pravno otomanska provinca do 5. novembra 1914, ko je bil razglašen britanski [[protektorat]] kot odziv na odločbo mladih Turkov Otomanskega cesarstva, da se pridružijo svetovni vojni na strani centralnih sil.

=== Dinastija Mohameda Alija ===
[[File:ModernEgypt, Muhammad Ali by Auguste Couder, BAP 17996.jpg|left| thumb|Mohamed Ali Paša je ustanovitelj dinastije in prvi kediv Egipta in Sudana]]
Potem ko so Francozi porazili Britance, je v Egiptu nastal vakuum moči, sledili so trije načini boja za oblast med Turki, egiptovskimi Mameluki, ki so vladal Egiptu stoletja, in albanskimi plačanci v službi Turkov. Končalo se je z zmago Albancev, ki jih je vodil Mohamed Ali.

Medtem ko je nosil naslov podkralja Egipta, je bila njegova podrejenost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] zgolj simbolična. [[Mohamed Ali, Egipčanski|Mohamed Ali]] je ustanovil dinastijo, ki je vladala Egiptu do revolucije leta 1952. V kasnejših letih je dinastija postala britanska lutka. &lt;ref name=&quot;Nejla M. Abu Izzeddin 1973, p 2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Izzeddin|first=Nejla M. Abu|title=Nasser of the Arabs: an Arab assessment|year=1981|publisher=Third World Centre for Research and Publishing|isbn=978-0-86199-012-2|page=2}}&lt;/ref&gt;

[[File:Cairo-Demonstrations1919.jpg|thumb|upright|Ženske nacionalistke demonstrirajo v Kairu, 1919]]
Uvedba dolgo rezanega bombaža leta 1820 je preoblikovala kmetijstvo v monokulturno pred koncem stoletja s poudarkom na lastništvu zemljišč in preusmeritvi proizvodnje na mednarodne trge.

Mohamed Ali je zasedel severni Sudan (1820–1824), Sirijo (1833) in dele Arabije in Anatolije. Leta 1841 so ga evropske sile v strahu, da ne bi bilo osvojeno otomansko cesarstvo, prisilile, da vrne večino svojih osvojenih ozemelj Turkom. Njegova vojaška ambicija je narekovala posodobitev države: zgradil je industrijo, sistem kanalov za namakanje in promet, reformiral je javno upravo.
Mohamed Ali Paša je razvil veliko posodobljeno vojsko. Uvedel je nabor moških kmetov in s tem  ustvaril svojo veliko vojsko. Izobraževanje in usposabljanje novih vojakov ni bila opcija; novi koncepti so bili uveljavljeni z izolacijo. Zamera na vojaški način življenja je sčasoma zbledela in nova ideologija se je prijela kot nacionalizem in ponos.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Fahmy|first=Khaled|title=All the Pasha's Men: Mehmed Ali, his army and the making of modern Egypt|url=https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm|year=1997|pages=[https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm/page/119 119]–47}}&lt;/ref&gt;

Mohameda Alija je na kratko nasledil njegov sin Ibrahim (v septembru 1848), nato pa vnuk Abas I. (v novembru 1848), za njim Said (leta 1854) in Ismail (leta 1863).

Sueški prekop, zgrajen v partnerstvu s Francozi, je bil končan leta 1869. Njegova gradnja je povzročila velik dolg evropskim bankam in nezadovoljstvo prebivalstva zaradi velike obdavčitve. Leta 1875 je bil Ismail prisiljen prodati delež Egipta v kanalu  britanski vladi. Posledica je bila uvedba britanskih in francoskih kontrolorjev v naslednjih treh letih ter &quot;s finančno močjo lastnikov obveznic, ki so stali za njimi, resnična moč v vladi.&quot; &lt;ref&gt;Nejla M. Abu Izzeddin, ''Nasser of the Arabs'', p 2.&lt;/ref&gt;
[[File:1stAlameinBritDefense.jpg|thumb|left| Britanska pehota blizu El Alameina, 17. julija 1942]]
Lokalno nezadovoljstvo z Ismailom in evropskim vdorom je leta 1879 pripeljalo do nastanka prvih nacionalističnih skupin z Ahmadom Urabijem. V bojazni za zmanjšanje njihovega nadzora sta Velika Britanija in Francija vojaško obstreljevali Aleksandrijo in drobili egiptovsko vojsko v bitki pri Tel el Kebirju. Pod Ismailovim sinom Tevfikom je Egipt postal dejansko britanski protektorat. Leta 1906 je Dinshawayev incident spodbudil več nevtralnih Egipčanov, da so se pridružili nacionalističnemu gibanju.

Leta 1914 je protektorat postal uraden, naslov predsednika države je bil spremenjen v ''sultan'', da bi nakazoval zakrnelo nadvlado otomanskega sultana, ki je dobil centralno moč v prvi svetovni vojni. [[Abaz II.]] je bil odstavljen kot kediv, nadomestil ga je njegov stric, Husein Kamel kot sultan. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=111}}&lt;/ref&gt; 
Po prvi svetovni vojni sta Saad Zaghlul in partija Wafd vodila egiptovsko nacionalistično gibanje z večino v lokalni zakonodajni skupščini. Ko so Britanci izgnali Zaghlula in njegove sodelavce na Malto 8. marca 1919, je država nastala v svoji prvi moderni revoluciji. Upor je vodil vlado Združenega kraljestva, da je izdala enostransko razglasitev neodvisnosti Egipta 22. februarja 1922.

Nova vlada je leta 1923 pripravila in sprejela ustavo, ki je temeljila na parlamentarnem sistemu. Saad Zaghlul je bil izvoljen za predsednika vlade v Egiptu leta 1924. Leta 1936 je bila sklenjena anglo-egiptovska pogodba. Nadaljevanje nestabilnosti zaradi preostalega britanskega vpliva in povečanja politične udeležbe je pripeljalo do razpustitve parlamenta in vojaškega državnega udara, znanega kot revolucija 1952. Gibanje ''Free Officers'' (arabsko حركة الضباط الأحرار‎ Ḥarakat aḍ-Ḍubbāṭ al-ʾAḥrār) je prisililo kralja [[Faruk]]a, da abdicira v korist svojega sina Fuada. Britanska vojska je bila v Egiptu do leta 1954.

=== Republika ===
[[File:Egyptian Armor.jpg|thumb|Egiptovski tanki napredujejo v puščavi Sinaj v [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni 1973]]]]
Po revoluciji 1952 z gibanjem svobodnih častnikov je Egiptu vladala vojska. 18. junija 1953 je egiptovska republika določila generala Mohameda Naguiba za prvega predsednika republike.

==== Vladanje predsednika Naserja ====
Naguiba je leta 1954 prisilil k odstopu [[Gamal Abdel Naser]] – pravi arhitekt gibanja 1952 – in ga kasneje dal v hišni pripor. Naser je prevzel oblast kot predsednik v juniju 1956. Britanske sile so se umaknile iz cone zasedenega Sueškega prekopa 13. junija 1956, ko je nacionalizacija Sueškega prekopa 26. julija 1956 sprožila sueško krizo.

Leta 1958 sta Egipt in Sirija oblikovali suvereno unijo, znano kot Združena arabska republika. Zveza je bila kratkotrajna in se je končala leta 1961, ko se je Sirija odcepila. Med svojim obstojem je bila Združena arabska republika tudi v ohlapni konfederaciji s Severnim Jemnom (uradno Mutawakkilite kraljestvo Jemen), znano kot Združene arabske države. Leta 1959 je bila Palestina iz Gaze vključena v Združene arabske republike pod pretvezo Arabske unije in ni bila nikoli obnovljena.
[[File:Nasser in Mansoura, 1960.jpg|thumb|right|Egipčanski predsednik Gamal Abdel Naser v Mansouri, 1960]]
V začetku leta 1960 je bil Egipt v celoti vključen v severno jemensko državljansko vojno. Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser je podprl jemenske republikance s kar 70.000 egiptovskimi vojaki in kemičnim orožjem. Kljub več vojaškim potezam in mirovnim konferencam vojna ni napredovala. Egipčanska zaveza v Jemnu je bila kasneje močno ogrožena.

V sredini maja 1967 je Sovjetska zveza izdala opozorilo Naserju o bližnjem izraelskem napadu na Sirijo. Čeprav je načelnik Mohamed Favzi preveril informacijo kot &quot;neutemeljeno&quot;, je Naser 14. maja napotil svoje čete na Sinaj v bližino meje z Izraelom, 19. maja izgnal mirovnike ZN, nameščene na meji z Izraelom, in 23. maja zaprl ožino Tirane za izraelski ladijski promet. 26. maja je Naser izjavil, &quot;bitka bo splošna in naš osnovni cilj bo, da se uniči Izrael&quot;. Izrael je ponovno poudaril, da je bilo zaprtje ožine Tirane ''casus belli''. Leta 1967 je bila šestdnevna vojna, ko je Izrael napadel Egipt in zasedel Sinajski polotok in Gazo, ki jo je Egipt zasedal od leta 1948. Med vojno leta 1967 je bil sprejet zakon v sili in veljal do leta 2012, razen 18-mesečnega premora 1980–1981. V skladu s tem zakonom so bila policijska pooblastila razširjena, začasne ustavne pravice in cenzura pa legalizirana.
Ob padcu egiptovske monarhije v začetku leta 1950 je bilo manj kot pol milijona Egipčanov zgornji razred in bogatih, štiri milijone srednji razred in 17 milijonov nižji razred in revnih. Manj kot polovica vseh je bilo šoloobveznih otrok, večina od njih fantje. Naserjeva politika je to spremenila. Zemljiška reforma in distribucija, dramatična rast univerzitetno izobraženih in vladna podpora nacionalni industriji so močno izboljšale socialno mobilnost in stanje nasploh. Od študijskega leta 1953–1954 do 1965–1966 se je celotni javni šolski vpis več kot podvojil. Milijoni prej revnih Egipčanov so se z izobraževanjem in delovnimi mesti v javnem sektorju pridružili srednjemu razredu. Zdravniki, inženirji, učitelji, odvetniki, novinarji so bili glavnina srednjega razreda v Egiptu pod Naserjem.

==== Vladanje predsednika Sadata ====
Leta 1970 je predsednik Naser umrl in nasledil ga je [[Anvar Sadat]]. Sadat je potegnil Egipt v [[Hladna vojna|hladno vojno]] z izgonom sovjetskih svetovalcev leta 1972. Začel je politiko gospodarskih reform ''infitah'', medtem ko je zajezil versko in posvetno opozicijo. Leta 1973 je Egipt skupaj s Sirijo nenadno napadel del ozemlja Sinajskega polotoka, ki ga je Izrael zajel 6 let prej. Sadat je zmagal, a dovolil, da se kasneje Sinaj vrne v zameno za mir z Izraelom. &lt;ref&gt;{{navedi splet| title=The 1973 Arab-Israeli War: Arab Policies, Strategies, and Campaigns | url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1997/Jordan.htm | author=[[USMC]] Major Michael C. Jordan | publisher=GlobalSecurity.org | year=1997 | accessdate=20 April 2009}}&lt;/ref&gt; 
[[File:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|left|Praznovanje podpisa sporazuma v Camp Davidu: Menachem Begin, Jimmy Carter, Anwar Al Sadat]]
Leta 1975 je Sadat premaknil ekonomsko politiko Naserja in skušal uporabiti svojo priljubljenost za zmanjšanje vladnih uredb in spodbujanje tujih naložb s svojim programom ''infitah''. S politiko spodbud, kot so nižji davki in uvozne tarife, je pritegnil nekaj vlagateljev, vendar so bile naložbe usmerjene predvsem v nizko tveganje in donosne posle, kot sta turizem in gradbeništvo. Čeprav je bila Sadatova politika namenjena posodobitvi Egipta in pomoči srednjemu razredu, je v glavnem koristila višjemu razredu in zaradi odprave subvencij za osnovna živila pripeljala leta 1977 do nemirov.

Sadat je opravil zgodovinski obisk v Izraelu leta 1977, kar je pripeljalo leta 1979 do mirovne pogodbe v zameno za izraelski umik s Sinaja. Pobuda Sadata je sprožila veliko polemik v arabskem svetu in privedla do izgona Egipta iz [[Arabska liga |Arabske lige]], vendar pa je bila podprta z večino Egipčanov. Sadata so umorili islamski skrajneži.

==== Vladanje predsednika Mubaraka ====
[[Hosni Mubarak|Mohamed Hosni Sajid Mubarak]] (arabsko محمد حسني سيد مبارك, ) je prišel na oblast po [[atentat]]u na Sadata in referendumu, na katerem je bil edini kandidat.

Hosni Mubarak je ponovno potrdil odnos Egipta z Izraelom. Doma je imel Mubarak resne težave. Čeprav sta se kmetijstvo in industrijska proizvodnja razširila, gospodarstvo ni dohajalo booma prebivalstva. Revščina in brezposelnost podeželskih družin sta povzročala dotok v mesta, kot je Kairo, kjer so se znašli v prenatrpanih slumih in jim je komaj uspevalo preživeti.

Leta 1980, 1990 in 2000 so teroristični napadi v Egiptu postali del vsakdana, napadalci so začeli ciljati na krščanske Kopte, tuje turiste in vladne uradnike. Leta 1990 je islamska skupina Al-Gama'a al-Islamiyya izvajala kampanjo nasilja, umorov in poskusov umorov uglednih pisateljev in intelektualcev, turistov in tujcev. Huda škoda je bila povzročena največjemu sektorju egiptovskega gospodarstva, turizmu.

Med Mubarakovim vladanjem je na politični sceni prevladovala demokratska stranka, ki jo je ustanovil Sadat leta 1978. 
[[File:2011 Cairo 5339252807.jpg|thumb|Kairo je prerasel v metropolitansko območje, na katerem  živi več kot 20 milijonov ljudi]]
17. novembra 1997 so 62 ljudi, večinoma turistov, pobili blizu Luksorja. Konec februarja 2005 je Mubarak napovedal reformo predsedniških volitev, ki naj bi utrla pot na volitve več kandidatom, vendar pa je nov zakon postavil omejitve o kandidatih in omogočil Mubaraku, da je bil enostavno ponovno izvoljen. Volilna udeležba je bila manjša od 25 %. Opazovalci volitev so opazili tudi vladno vmešavanje v volitve.

Poročilo opazovalcev Human Rights iz leta 2006 kaže na resne kršitve človekovih pravic, vključno z rutinskim mučenjem, samovoljnimi pridržanji in poskusi pred vojaškimi in državnimi varnostnimi sodišči.&lt;ref name=&quot;HRW&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hrw.org/english/docs/2006/01/18/egypt12212.htm |title=Egypt: Overview of human rights issues in Egypt |publisher=Human Rights Watch |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je [[Amnesty International]] objavila poročilo, da je Egipt postal mednarodni center za mučenje, ko so drugi narodi poslali osumljence na zaslišanje, pogosto kot del vojne proti terorizmu. Egiptovsko zunanje ministrstvo je izpodbijalo to poročilo. 
Ustavne spremembe iz 19. marca 2007 so prepovedale osebam uporabo vere kot osnovo za politično dejavnost, omogočile pripravo nove protiteroristične zakonodaje, razširila obsežna policijska pooblastila za aretacije in nadzor in dale predsedniku moč, da razpusti parlament in konča sodno spremljanje volitev. Leta 2009 je dr. Ali El Deen Hilal Dessouki, medijski sekretar državne demokratske stranke, ki je opisal Egipt kot &quot;faraonski&quot; politični sistem in demokracijo kot &quot;dolgoročni cilj&quot;. Dessouki je tudi izjavil, da &quot;je pravi center moči v Egiptu vojska&quot;.&lt;ref name=&quot;09CAIRO1468&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.wikileaks.ch/cable/2009/07/09CAIRO1468.html|title=NDP Insider: Military will ensure transfer of power|date=30 July 2009|publisher=US Department of State}}&lt;/ref&gt;

=== Revolucija ===
[[File:Tahrir Square on February11.png|thumb|Praznovanje na Trgu Tahrir po izjavi Omarja Sulejmana o razglasitvi odstopa Hosnija Mubaraka]]
25. januarja 2011 so se razširili protesti proti vladi Mubaraka. 11. februarja 2011 je Mubarak odstopil in pobegnil iz Kaira. Na trgu Tahrir v Kairu so izbruhnile ovacije. Egiptovska vojska je prevzela oblast. Mohamed Hussein Tantawi, predsednik vrhovnega sveta oboroženih sil, je postal dejansko začasni vodja države. 13. februarja 2011 je vojska razpustila parlament in začasno ustavo. Mubaraka so privedli pred sodišče, obtožen je bil korupcije ter , kraje ter umorov protestnikov. Po dveh letih v priporu je bil izpuščen in nikoli ni prestajal kazni. Leta 2020 je umrl zaradi zdravstvenih težav. V času svojega predsedovanja si je protipravno prilastil več miljard dolarjev vredno premoženje, katerega je skrival na tujih bančnih računih.

Ustavni referendum je bil 19. marca 2011. 28. novembra 2011 so bile v Egiptu prve parlamentarne volitve. Volilna udeležba je bila visoka in ni bilo nobenih poročil o večjih nepravilnostih ali nasilju. 24. junija 2012 je bil za predsednika izvoljen [[Mohamed Morsi]]. Morsi , profesor strojništva ter bivši inženir pri NASI, je bil tudi aktiven član Muslimanske bratovščine, katera pa je bila uradno prepovedana v Egiptu zaradi svojih skrajnih prepričanj. 2. avgusta 2012 je egiptovski premier Hisham Qandil napovedal njegov 35-članski kabinet z 28 novinci, vključno štirimi iz [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].

Liberalne in posvetne skupine so izstopile iz ustavodajne skupščine zaradi poskusa uvedbe stroge islamske prakse, medtem ko je Muslimanska bratovščina podprla Morsija. 22. novembra 2012 je predsednik Morsi izdal odlok, da želi zaščititi delo ustavodajne skupščine.

Poteza je privedla do množičnih protestov in nasilnega ukrepanja celotnega Egipta. 5. decembra 2012 se je preko deset tisoč zagovornikov in nasprotnikov predsednika Morsija spopadlo, kar bi lahko imenovali največja nasilna bitka med islamisti in njihovimi sovražniki od revolucije v državi. Mohamed Morsi je ponudil &quot;nacionalni dialog&quot; z voditelji opozicije, vendar ga je zavrnila, da naj prekliče ustavni referendum iz decembra 2012.
[[File:TahrirSquareAgainstMorsi.jpg|thumb|Trg Tahrir proti Mohamedu Morsiju 27. novembra 2012]]
30. junija 2013 so bili organizirani množični protesti po vsem Egiptu proti pravilom Morsija, kar je vodilo do izrinjenja Morsija iz vojske 3. julija 2013, ko je bila državnem udaru določena začasna vlada.

4. julija 2013 je 68-letni egiptovski sodnik Adly Mansour prisegel kot vršilec dolžnosti predsednika v novi vladi po odstranitvi Morsija. Vojska je zatrla Muslimansko bratovščino in njene privržence, tisoče je bilo zaprtih in stotine ubitih uličnih protestnikov. Veliko voditeljev in aktivistov Muslimanske bratovščine so obsodili na smrt ali dosmrtni zapor.
18. januarja 2014 je začasna vlada po referendumu uvedla novo ustavo, ki jo je podprlo 98,1 % volivcev. Udeležba je bila nizka, le 38,6 % registriranih volivcev. 26. marca 2014 je Abdel Fatah al Sisi, vodja egiptovske vojske, ki je v tem času imel nadzor v državi, izstopil iz vojske in napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah 2014. Sisi je prisegel kot predsednik Egipta 8. junija 2014. Muslimanska bratovščina ter nekatere liberalne in posvetne aktivistične skupine so bojkotirale glasovanje. 

Pravni sistem danes temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti. Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah el Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024. Predsedniški mandat traja 6 let.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Egipta}}
[[File:Aswan Nile R09.jpg|thumb|250 px|Obala Nila blizu Asuana]]

Egipt leži predvsem med 22 ° in 32 ° N zemljepisne širine in 25 ° in 35 ° E zemljepisno dolžine. Z 997.739 kvadratnimi kilometri je 30. največja država na svetu. Kljub temu je zaradi ekstremnih sušnih obdobij naseljenost skoncentrirana po ozki dolini Nila in njegove delte, kar pomeni, da približno 99 % prebivalstva uporablja le približno 5,5 % celotne površine. 98 % Egipčanov živi na 3 % ozemlja.

Egipt meji na [[Libija|Libijo]] na zahodu, [[Sudan]] na jugu ter [[Gaza|Gazo]] in [[Izrael]] na vzhodu. Pomembna vloga Egipta v geopolitiki izhaja iz njegovega strateškega položaja: transkontinentalen narod zaseda ozemlje, ki je most med Afriko in Azijo. Sueško ožino, ki jo prečka plovna pot [[Sueški prekop]], povezuje Sredozemsko morje z Indijskim oceanom prek Rdečega morja.

Poleg doline Nila je večina egiptovske pokrajine [[puščava]] z nekaj oazami, raztresenimi naokoli. Vetrovi ustvarjajo številne peščene sipine, visoke do 30 m. Egipt ima dele Sahare in libijske puščave. Te puščave so ščitile kraljestvo [[faraon]]ov pred zahodnimi grožnjami in so jih v starem Egiptu imenovali &quot;rdeča zemlja&quot;.

Mesta so: [[Aleksandrija]], drugo največje mesto, [[Asuan]], Asjut, Kairo, sodobna egiptovska prestolnica in največje mesto, Mahala in Kubra, [[Giza]], mesto Kufujeve piramide, Hurgada, [[Luksor]], Kom Ombo, Safaga, [[Port Said]], [[Šarm el Šejk]], [[Suez]], kjer je južni konec Sueškega prekopa, Zagazig in Minja. Oaze so Baharija, Dahla, Farafra, Harga in [[oaza Siva|Siva]]. Zaščitena območja so Narodni park Ras Mohamed, zaščiteno območje Zaranik in Siva.

13. marca 2015 so bili predstavljeni načrti za novo glavno mesto Egipta. &lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Egypt to build new administrative and business capital|url=http://www.bbc.co.uk/news/business-31874886|work=BBC News|date=13 March 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[Slika: Egypt_sat.png|thumb|250 px|Egipt]]
V Egiptu je zelo malo padavin. Večina [[dež]]ja pade v zimskih mesecih. Južno od Kaira so povprečne padavine le okoli 2 do 5 mm na leto in v presledkih več let. Na zelo ozkem pasu severne obale je lahko količina padavin okoli 410 mm, v glavnem med oktobrom in marcem. Sneg pade na gore Sinaja in v nekaterih severnih obmorskih mestih, kot so Damijeta, Baltim, Sidi Barani itd. in le redko v Aleksandriji. Zelo majhna količina snega je padla v Kairu 13. decembra 2013, prvič po mnogih desetletjih. &lt;ref&gt;{{navedi novice |title= Biblical snowstorm: Rare flakes in Cairo, Jerusalem paralyzed by over a foot |first= Jason |last= Samenow |work= The Washington Post |date= 13 December 2013 |url= http://www.washingtonpost.com/blogs/capital-weather-gang/wp/2013/12/13/rare-snow-in-cairo-jerusalem-paralyzed-in-historic-snow/ }}&lt;/ref&gt; Zmrzal je znana tudi sredi Sinaja in sredi Egipta. Egipt je suha in sončna država, večina njenega zemeljskega površja je puščava.

Egipt ima nenavadno toplo, sončno in suho podnebje. Povprečne visoke temperature so visoko na severu, v preostalem delu države so izjemno visoke poleti. Hladnejši sredozemski vetrovi dosledno pihajo prek severne morske obale, kar pomaga, da so temperature primernejše, še posebej na vrhuncu poletja. [[Kamsin]] je vroč, suh veter, ki izvira iz prostrane puščave na jugu in v bistvu piha spomladi ali v začetku poletja, prenaša žgoč pesek in prašne delce in običajno prinaša dnevne temperature nad 40 °C, včasih nad 50 °C bolj v notranjosti, medtem ko sorazmerna vlažnost pade na 5 % ali celo manj. Absolutne najvišje temperature se pojavijo, ko piha kamsin. Vreme je vedno sončno in jasno, zlasti v mestih, kot so Asuan, Luksor, Sohag in Asjut. To je eno izmed manj oblačnih in najmanj deževnih območjih na Zemlji.

Pred gradnjo [[Asuanski jez|Asuanskega jezu]] je Nil letno poplavljal (pogovorno ''dar Nila'') in dopolnjeval egiptovsko zemljo in omogočal letino v stoletjih.

Morebitni dvig morske gladine zaradi globalnega segrevanja bi lahko ogrozil gosto naseljen obalni pas Egipta in imel hude posledice za gospodarstvo, kmetijstvo in industrijo v državi. V kombinaciji z naraščajočim demografskim pritiskom bi po mnenju nekaterih strokovnjakov za podnebje precejšen dvig morske gladine lahko do konca 21. stoletja spremenil milijone Egipčanov v okoljske begunce. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=77240 |title=Contingency planning for rising sea levels in Egypt &amp;#124; IRIN News, March 2008 |publisher=Irinnews.org |accessdate=25 August 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=EL DEEB and  KEATH|first=Sarah and Lee|title=Islamist claims victory in Egypt president vote|url=http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT&amp;CTIME=2012-06-17-23-11-03|work=Associated Press|accessdate=18 June 2012|archive-date=2012-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120620080939/http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT&amp;CTIME=2012-06-17-23-11-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Biotska pestrost ===
Egipt je podpisal [[Konvencijo o biološki raznovrstnosti]] (''Convention on Biological Diversity'' - CBD, Rio, 9. junij 1992) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/convention/parties/list/ |title=List of Parties |accessdate=8 December 2012}}&lt;/ref&gt; in je postal pogodbenica konvencije 2. junija 1994. Nato je pripravil nacionalni načrt za biotsko strategijo in delovanje, ki je bila sprejeta 31. julija 1998. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/doc/world/eg/eg-nbsap-01-en.pdf |title=Egypt: National Strategy and Action Plan for Biodiversity Conservation |accessdate=9 December 2012}}&lt;/ref&gt; Čeprav veliko nacionalnih strategij in akcijskih načrtov zanemarja biološka območja živali in rastlin, je načrt Egipta nenavaden pri zagotavljanju uravnotežene informacije o vseh oblikah življenja.

V načrtu je navedeno, da so v Egiptu odkrili različne skupine: alge (1483 vrst), živali (okoli 15.000 vrst, od katerih je bilo več kot 10.000 žuželk), glive (več kot 627 vrst), cepljivke (319 vrst ), rastline (2426 vrst), enoceličarje (371 vrst). Pri nekaterih večjih skupinah, na primer lišaji, številka ni bila znana. Poleg majhnih in dobro raziskanih skupin, kot so dvoživke, ptice, ribe, sesalci in plazilci, se bo verjetno število povečalo tudi za druge vrste. &lt;ref&gt;A.M. Abdel-Azeem, ''The History, Fungal Biodiversity, Conservation, and Future Perspectives for Mycology in Egypt'' IMA Fungus 1 (2): 123-142 (2010).&lt;/ref&gt;

Danes je v Egiptu 28 zaščitenih območij in 18 nacionalnih parkov.

=== Upravna območja ===
[[File:Egypt, administrative divisions - Nmbrs - colored.svg|thumb|250px|Pokrajine Egipta]]

Egipt je razdeljen na 27 guvernatov (pokrajin). Ti so nadalje razdeljeni v regije. Regije imajo mesta in vasi. Vsak guvernat ima glavno mesto, ki ima včasih enako ime.

{{columns-list|
# [[Matruh (guvernat)|Matruh]]
# [[Aleksandrija (guvernat)|Aleksandrija]]
# [[Beheira (guvernat)|Beheira]]
# [[Kafr el Šejk (guvernat)|Kafr el Šejk]]
# [[Dakahlija (guvernat)|Dakahlija]]
# [[Damieta (guvernat)|Damieta]]
# [[Port Said (guvernat)|Port Said]]
# [[Severni Sinaj (guvernat)|Severni Sinaj]]
# [[Garbia (guvernat)|Garbia]]
# [[Monufija (guvernat)|Monufija]]
# [[Kaljubija (guvernat)|Kaljubija]]
# [[Šarkija (guvernat)|Šarkija]]
# [[Ismailija (guvernat)|Ismailija]]
# [[Giza (guvernat)|Giza]]
# [[Faijum (guvernat)|Faijum]]
# [[Kairo (guvernat)|Kairo]]
# [[Suez (guvernat)|Suez]]
# [[Južni Sinaj (guvernat)|Južni Sinaj]]
# [[Beni Suef (guvernat)|Beni Suef]]
# [[Minja (guvernat)|Minja]]
# [[Nova dolina (guvernat)|Nova dolina]]
# [[Asjut (guvernat)|Asjut]]
# [[Rdeče morje (guvernat)|Rdeče morje]]
# [[Sohag (guvernat)|Sohag]]
# [[Kena (guvernat)|Kena]]
# [[Luksor (guvernat)|Luksor]]
# [[Asuan (guvernat)|Asuan]]
}}
{{Largest cities
| name         = Največja mesta v Egiptu
| country      = Egipt
| stat_ref     = [http://world-gazetteer.com/wg.php?x=&amp;men=gcis&amp;lng=en&amp;des=wg&amp;geo=-1&amp;srt=pnan&amp;col=abcq&amp;msz=1500&amp;geo=-69 svetovne ocene 2012]
| list_by_pop  = 
| class        = nav
| div_name     = Pokrajina
| div_link     =

| city_1 = Kairo
| div_1 = Kairo (guvernat){{!}}Kairo
| pop_1 = 8.105.071
| img_1 = View from Cairo Tower 31march2007.jpg

| city_2 = Aleksandrija
| div_2 = Aleksandrija (guvernat){{!}}Aleksandrija
| pop_2 = 4.388.219
| img_2 = View from Montaza.jpg

| city_3 = Giza
| div_3 = Giza (guvernat){{!}}Giza
| pop_3 = 3.348.401
| img_3 = PyramidsofGiza at night.jpg

| city_4 = Šubra El-Keima
| div_4 = Kaljubija (guvernat){{!}}Kaljubija
| pop_4 = 1.072.951
| img_4 = ShubraPalaceFacade.jpg

| city_5 = Port Said
| div_5 = Port Said (guvernat){{!}}Port Said
| pop_5 = 607.353

| city_6 = Suez
| div_6 = Suez (guvernat){{!}}Suez
| pop_6 = 547.352

| city_7 = Luksor
| div_7 = Luksor (guvernat){{!}}Luksor
| pop_7 = 487.896

| city_8 = Mansura
| div_8 = Dakahlija (guvernat){{!}}Dakahlija
| pop_8 = 480.494

| city_9 = Mahala in Kubra
| div_9 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija
| pop_9 = 458.297

| city_10 = Tanta
| div_10 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija
| pop_10 = 437.793

| city_11 = Asjut
| div_11 = Asjut (guvernat){{!}}Asjut
| pop_11 = 403.202

| city_12 = Ismailija
| div_12 = Ismailija (guvernat){{!}}Ismailija
| pop_12 = 352.411

| city_13 = Faijum
| div_13 = Faijum (guvernat){{!}}Faijum
| pop_13 = 338.959

| city_14 = Zagazig
| div_14 = Šarkija (guvernat){{!}}Šarkija
| pop_14 = 314.331

| city_15 = Damieta
| div_15 = Damieta (guvernat){{!}}Damieta
| pop_15 = 299.296

| city_16 = Asuan
| div_16 = Asuan (guvernat){{!}}Asuan
| pop_16 = 281.891

| city_17 = Minja{{!}}Minja 
| div_17 = Minja (guvernat){{!}}Minja
| pop_17 = 253.767

| city_18 = Damanhur
| div_18 = Beheira (guvernat){{!}}Beheira
| pop_18 = 252.017

| city_19 = Beni Suef
| div_19 = Beni Suef (guvernat){{!}}Beni Suef
| pop_19 = 223.789

| city_20 = Hurgada
| div_20 = Rdeče morje (guvernat){{!}}Rdeče morje
| pop_20 = 223.124

| city_21 = Hurgada
| div_21 = Menofija (guvernat){{!}}’Menofija
| pop_21 = 223.124
}}

== Demografija ==
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;  align=right
|-
! leto !! štev. preb. !! leto !! štev. preb.
|-
|1882 ||6712 ||1960 ||26085
|-
|1897 ||9669 ||1966 ||30076
|-
|1907 ||11190 ||1976 ||36626
|-
|1917 ||12718 ||1986 ||48254
|-
|1927 ||14178 ||1996 ||59312
|-
|1937 ||15921 ||2006 ||72798
|-
|1947 ||18967 ||2013 ||84314&lt;ref name=&quot;pop1882-2006&quot;&gt;{{navedi splet|title=Population in Censuses by Sex &amp; Sex Ratio (1882–2006)|url=http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|publisher=Egypt State Information Service|accessdate=2015-06-16|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819071150/http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

[[File:Egypt 2010 population density1.png|left|thumb|Razporeditev prebivalcev (ljudje na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)]]
Egipt je tretja najbolj naseljena država na afriški celini. S približno 102, 3 milijoni prebivalcev se je od leta 2015 prebivalstvo zaradi napredka medicine in povečanja kmetijske produktivnosti med letoma 1970 in 2010 hitro povečevalo. Ko je leta 1798 Napoleon napadel državo, je bilo v Egiptu ocenjeno na samo 3 milijone prebivalcev. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/egypt/55.htm |title=Egypt – Population |publisher=Countrystudies.us |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt;

Ljudje Egipta so zelo urbanizirani, skoncentrirani vzdolž Nila (predvsem v Kairu in Aleksandriji), v delti reke in v bližini Sueškega prekopa. Egipčani so razdeljeni demografsko na tiste, ki živijo v večjih urbanih središčih, in ''felahe'' ali kmete, ki prebivajo v podeželskih vaseh.

Etnični Egipčani so daleč največja etnična skupina v državi in predstavljajo 91 % celotnega prebivalstva. Etnične manjšine so: Abazini, Turki, Grki, beduini arabskih plemen, ki živijo v vzhodnih puščavah in na Sinajskem polotoku, berbersko govoreči Sivi (Amazihi) v oazi Siva, in nubijske skupnosti ob Nilu. Obstajajo tudi plemenske skupnosti Bedža skoncentrirane v jugovzhodnem kotičku države in številni klani Domi večinoma v delti Nila in Faijumu, ki se postopoma asimilirajo kot posledica povečanje urbanizacije.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (''International Organization for Migration'') ocenjeno 2,7 milijona Egipčanov živi v tujini. Približno 70 % egipčanskih migrantov živi v arabskih državah (923.600 v Saudovi Arabiji, 332.600 v Libiji, 226.850 v Jordaniji, 190.550 v Kuvajtu, preostali drugje v regiji), preostalih 30 % prebiva večinoma v Evropi in Severni Ameriki (318.000 v Združenih državah Amerike 110.000 v Kanadi in 90.000 v Italiji). &lt;ref name=&quot;IOMEgypt&quot;&gt;{{cite journal|url=http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|publisher=International Organization for Migration|title=Migration and Development in Egypt: Facts and Figures|year=2010|accessdate=21 July 2010|archive-date=2011-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110205011709/http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Egipt gosti tudi neznano število beguncev in prosilcev za azil, ocenjeno med 500.000 in 3.000.000.&lt;ref name=&quot;Refugees&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |title=Refugees in Egypt |publisher=Wayback.archive.org |accessdate=8 February 2013 |archive-date=2005-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050321055911/http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Palestinskih beguncev je okoli 70.000 in približno 150.000 nedavnih iraških beguncev, število največje skupine Sudancev je sporna. Starogrške in judovske skupnosti v Egiptu so skoraj izginile, vendar veliko egiptovskih Judov pride na verski obisk ali ob drugih priložnostih kot turisti. Več pomembnih judovskih arheoloških in zgodovinskih znamenitosti je v Kairu, Aleksandriji in drugih mestih.

Med ljudstvi starodavnega Bližnjega vzhoda so ostali samo Egipčani, kjer so bili, in so še vedno tisto, kar so bili, čeprav so spremenili enkrat svoj jezik in dvakrat svojo vero. V tem smislu so najstarejši narod na svetu. V večini svoje zgodovine je bil Egipt država, vendar šele v zadnjih letih resnično nacionalna država. Vendar pa revščina ter vera vplivata na nizko izobrazbo prebivalstva, nepismenih je namreč kar 44 % vseh prebivalcev.

=== Jezik ===
[[File:Mohamed Ali Mosque HDR.jpg|thumb|Mošeja Mohameda Alija, zgrajena med 1828 in 1848 po naročilu Mohameda Ali Paše v spomin na smrt sina Tusun Paše]]

Uradni jezik republike je moderna standardna arabščina.&lt;ref name=&quot;Provisional Constitution&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sis.gov.eg/En/LastPage.aspx?Category_ID=1155 |title=Constitutional Declaration: A New Stage in the History of the Great Egyptian People |date=30 March 2011 |publisher=Egypt State Information Service |accessdate=15 April 2011}}&lt;/ref&gt; Arabščina je bila sprejeta po arabskem vdoru v Egipt. Pogovorni jeziki so egipčanska arabščina (68 %), saidska arabščina (29 %), vzhodnoegiptovska ''bedavi'' arabščina (1,6 %), sudanska arabščina (0,6 %), domarski (0,3 %), nubijski (0,3 %), bedžijski (0,1 %), sivijski in drugi. Poleg tega so glavni jeziki priseljencev grški, armenski in italijanski jezik. V Aleksandriji je bila v 19. stoletju velika skupnost italijanskih Egipčanov in italijanščina je bila ''[[lingua franca]]'' mesta.

Glavni tuji jeziki, ki se jih učijo v šolah, po vrstnem redu priljubljenosti so: angleščina, francoščina, nemščina in italijanščina.

Zgodovinski egiptovski jezik, znan tudi kot koptsko-egiptovski, je sestavljen iz egipčanskega in koptskega in je ločena veja v družini afro-azijskih jezikov. &quot;Koiné&quot; je narečje grškega jezika, čeprav ni doma v Egiptu in je bil pomemben v helenistični Aleksandriji. V veliki meri je bil uporabljen v filozofiji in znanosti te kulture. Poznejši prevodi iz grščine v arabščino so postali predmet študije arabskih učenjakov.

=== Religija ===
[[File:Virgin Mary Church.jpg|thumbnail|left|Cerkev Device Marije, Ismailija]]

Egipt je pretežno sunitska muslimanska država z islamom kot svojo državno religijo. Odstotek pripadnikov različnih verstev je v Egiptu sporna tema. Ocenjujejo, da je 90 % ljudi opredeljenih kot muslimani, 9 % kot koptski kristjani in 1 % je drugih krščanskih veroizpovedi. Nekonfesionalnih muslimanov je približno 12 %. &lt;ref&gt;CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |title=Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181224211210/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |date=2018-12-24 }}&lt;/ref&gt;

Po islamu, ki je prišel v 7. stoletju, je Egipt postal središče politike in kulture v muslimanskem svetu. Pod Anvarjem el Sadatom je islam postal uradna državna religija in šeriat glavni vir prava. Ocenjuje se, da 15 milijonov Egipčanov sledi pravilom sufijev. Manjšina je šiitska. Jeruzalemski center za javne zadeve ocenjuje, da je 1–2,2 milijona šiitov. Ahmadijev je  manj kot 50 tisoč, salafistov (ultra konservativni) je 5 do 6 milijonov. Kairo je znan po svojih številnih mošejah z minareti in je bil imenovan ''Mesto 1000 minaretov''. &lt;ref name=&quot;The Independent on Cairo&quot;&gt;{{navedi novice|title= Cairo: Welcome to the city of 1,000 minarets|url= http://www.independent.co.uk/travel/africa/cairo-welcome-to-the-city-of-1000-minarets-692635.html|work=[[The Independent]]|location=London|author= Robin Barton|date=19 February 2001}}&lt;/ref&gt; 

Egipt priznava le tri religije: islam, krščanstvo in judovstvo. Drugih ver in manjšinske muslimanske sekte ne priznava.

== Gospodarstvo ==
Egiptovsko gospodarsko je odvisno predvsem od kmetijstva, medijev, uvoza nafte, zemeljskega plina in turizma; več kot tri milijone Egipčanov dela v tujini, večinoma v Saudovi Arabiji, Perzijskem zalivu in Evropi. Dokončanje Asuanskega visokega jezu leta 1970 in posledično Naserjevega jezera je spremenilo reko Nil, s tem pa kmetijstvo in ekologijo Egipta. Hitro rastoče prebivalstvo, omejene kmetijske površine in odvisnost od Nila vse bolj obremenjujejo vire in pretresajo gospodarstvo.

Vlada je vlagala v komunikacije in fizično infrastrukturo. Egipt je prejemal pomoč Združenih držav od leta 1979 (v povprečju 2,2 milijardi ameriških dolarjev letno) in je tretja največja prejemnica teh sredstev iz Združenih držav Amerike po vojni v Iraku. Egiptovsko gospodarstvo se zanaša predvsem na naslednje vire dohodkov: turizem, nakazila Egipčanov, ki delajo v tujini ter prihodki od Sueškega prekopa.

Egipt ima razvit trg z energijo na osnovi premoga, nafte, zemeljskega plina in hidroenergijo. Imajo precejšnje zaloge premoga na severovzhodu Sinajskega polotoka, saj ga nakopljejo v višini približno 600.000 ton letno. Nafto in plin pridobivajo v zahodnih puščavskih regijah, Sueškem zalivu in delti Nila. Egipt ima ogromne zaloge plina, ki je ocenjen na 2180 kubičnih kilometrov, utekočinjen zemeljski plin so do leta 2012 izvozili v mnoge države.
[[Slika:San Stefano Grand Plaza, Alexandria, Egypt.jpg|250px|thumb|Trg sv. Štefana v Aleksandriji]] 
[[Slika: Flickr - archer10 (Dennis) - Egypt-2A-007.jpg|250 px|thumb|Pogled na Kairo]]

Gospodarske razmere so se začele precej izboljševati po obdobju stagnacije, ker je vlada sprejela liberalnejšo ekonomsko politiko, pa tudi zaradi večjih prihodkov od turizma in cvetoče borze. V svojem letnem poročilu je Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenil Egipt kot eno najboljših držav na svetu glede na gospodarske reforme. &lt;ref name=IMF&gt;{{navedi splet|last=Enders|first=Klaus|title=Egypt: Reforms Trigger Economic Growth|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/survey/so/2008/car021308a.htm|work=International Monetary Fund|accessdate=2 February 2011|quote=In its most recent review of Egypt's economy, the IMF has said the expansion has broadened from energy, construction, and telecommunications to labor-intensive sectors such as agriculture and manufacturing.}}&lt;/ref&gt; Nekatere velike gospodarske reforme, ki jih je vlada uvedla že od leta 2003, vključujejo dramatične reze carin in davkov. Nova obdavčitev, izvedena v letu 2005, je znižala obdavčenje podjetij s 40 % na sedanjih 20 %, zaradi česar so se do leta 2006 100-odstotno povečali davčni prihodki.

Tuje neposredne naložbe v Egiptu v letu 2006 so se občutno povečale pred odstranitvijo Hosnija Mubaraka in so presegle 6 milijard dolarjev zaradi ukrepov ekonomske liberalizacije in privatizacije, ki jih je sprejel minister, pristojen za investicije Mahmuda Mohieddin. Po padcu Hosnija Mubaraka v letu 2011 so v Egiptu močno padli tuje naložbe in turistični prihodki, čemur so sledili 60-odstotni padec deviznih rezerv, 3-odstotni padec rasti in hitro razvrednotenje egiptovskega funta.

Najvidnejši multinacionalni podjetji sta Group Orascom in Raya Contact Center. V zadnjih nekaj letih se je hitro razširilo področje informacijskih tehnologij, veliko start-upov prodaja storitve v Severni Ameriki in Evropi, poslujejo s podjetji, kot so Microsoft, Oracle in druge velike korporacije, kot tudi številnimi malimi in srednje velikimi podjetji. Nekatera od teh podjetij so v Xceed Contact center, Raya, Connections E Group Connections in C3.

Po ocenah 2,7 milijona Egipčanov v tujini aktivno prispeva k razvoju svoje države z nakazili (7,8 milijarde ameriških dolarjev v letu 2009), kakor tudi promet človeškega in socialnega kapitala in naložb. Nakazila Egipčanov, ki živijo v tujini in pošiljajo domov denar, je dosegel rekordnih 21 milijard ameriških dolarjev v letu 2012 po podatkih Svetovne banke. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gulfnews.com/business/economy/global-remittance-flow-grows-10-77-to-514-billion-in-2012-world-bank-1.1172693|title=Global remittance flow grows 10.77% to $514 billion in 2012: World Bank|author=Saifur Rahman|date=April 2013|publisher=Gulf News|accessdate=18 June 2013}}&lt;/ref&gt;

Egipčanska družba je zmerno neenaka v smislu porazdelitve dohodka, saj je 35 do 40 % prebivalcev Egipta, ki zaslužijo manj kot 2 $ na dan, medtem ko se le okoli 2–3 % lahko šteje za premožne.

Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).Izboljšanje vodne in železniške infrastrukture ter reševanje nerazvitosti podeželja so še druge prednostne naloge vladne politike.

=== Turizem ===
[[File:Madrasa and Khanqah of Sultan Barquq 01.jpg|thumbnail|left|V ulici Al Muizza je največja koncentracija srednjeveške arhitekture v islamskem svetu]]
[[File:Pyramid of Menkaure.jpg|thumbnail||Mikerinova piramida (desno)]]
Turizem je ena najpomembnejših panog v egiptovskem gospodarstvu. Storitveni sektor predstavlja 54 % egiptovskega BDP in zaposluje 49 % prebivalstva. V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta telekomunikacij in turizma.

Leta 2008 je več kot 12,8 milijona turistov obiskalo Egipt, kar zagotavlja prihodke v višini približno 11 milijard dolarjev. V turizmu je zaposlenih okoli 12 % egiptovske sile. Minister za turizem Hisham Zaazou je povedal strokovnjakom iz industrije in novinarjem, da je turizem ustvaril 9,4 milijarde $ v letu 2012. Egipt ima po zadnjih ocenah približno 898 hotelov in je drugi največji ponudnik hotelskih storitev v Afriki, takoj za Južnoafriško Republiko.
[[File:Sharm el Sheikh R01.jpg|thumb|Plaža v Šarm el Šejku]]
Nekropola v Gizah je najbolj ikonično mesto Egipta. Je tudi najbolj priljubljen turistični cilj  Egipta že od antike in je bila popularna v helenističnih časih, ko je bila Velika piramida navedena v ''Antipatros Sidonios'' kot eno izmed sedmih čudes sveta. 

Egipt ima veliko plaž ob Sredozemskem in Rdečem morju, več kot 3000 km. Rdeče morje ima čisto vodo, barvne koralne grebene, redke ribe in lepe gore. V zalivu Akba so plaže  tudi zelo primerne za  morske športe. Šarm el Šejk (ali Mesto miru), Hurgada, Luksor (znan kot največji muzej na prostem/ali mesto 1/3 svetovnih spomenikov), Dahab, Ras Sidr, Marsa Alam, Safaga in severna obala Sredozemlja so večji turistični kraji za rekreativni turizem.

Z veliko turističnimi dejavnostmi v Egiptu je idealno mesto za zgodovinski, verski, medicinski in zabaviščni turizem. Za vstop v Egipt je treba imeti veljaven potni list in v večini primerov tudi vizum. Poleg državljanov Združenega kraljestva in EU lahko državljani teh držav pridobijo vizum ob prihodu na katero koli od egiptovskih pristanišč: Avstralija, Kanada, Hrvaška, Gruzija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Makedonija, Republika Koreja, Ruska federacija, Srbija, Ukrajina in ZDA. Državljani iz Velike Britanije, EU in ZDA, ki potujejo v Šarm el Šejk, Dahab, Nuveibo in Tabo za največ 15 dni, ne potrebujejo vizuma pred potovanjem, kot prost vstop velja žig, dodeljen ob prihodu.

=== Energija ===
[[File:Oil refinery at lake Mariout.jpg|thumb|Rafinerija nafte pri jezeru Mariout]]
Egipt je proizvedel 691.000 sodov nafte in 2,141.05 TCF zemeljskega plina (leto 2013), zaradi česar je Egipt med največjimi proizvajalci nafte, ki ni članica Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC, in drugi največji proizvajalec zemeljskega plina v Afriki. Leta 2013 je bil Egipt največji porabnik nafte in zemeljskega plina v Afriki, saj je porabil več kot 20 % celotne porabe nafte in več kot 40 % skupne porabe zemeljskega plina v Afriki. Egipt ima največje naftne rafinerijske zmogljivosti v Afriki s 726.000 sodov (v letu 2012).

Egipt ima veliko kopnega, sončno vreme in velike hitrosti vetra, zaradi česar je glavna lokacija za obnovljive vire energije. Egipt namerava povečati ponudbo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na 20 % do leta 2022 in 42 % do leta 2035. Vetrna energija naj bi dosegla 14 %, hidroenergija 2 %, sončna pa 25% delež. Posledično je največ tržnih priložnosti na področju vetrnih turbin, foto-voltaičnih panelov in sorodnih tehnologij ter pri opremi in tehnologijah za koncentrirano sončno energijo.

=== Promet ===
Promet v Egiptu je osredotočen v Kairu in v glavnem sledi vzorcu poselitve vzdolž Nila. Osrednja linija 40.800 km železniškega omrežja poteka od Aleksandrije do Asuana in ga upravljajo egiptovske državne železnice. Cestna mreža se je hitro razširila na več kot 21.000 km in povezuje dolino Nila in delte Nila, Sredozemsko in obalo Rdečega morja, Sinaj in zahodne oaze.

[[File:Metro-1-l.jpg|thumb|left|Kairski metro (linija 2)]]
Kairski [[metro]] je prvi od dveh podzemnih sistemov v Afriki in v arabskem svetu. Velja za enega najpomembnejših nedavnih projektov v Egiptu, ki je stal okoli 12 milijard egiptovskih funtov. Sistem sestavljajo tri linije, četrta  se pričakuje v prihodnosti.

Egipt je ena od držav, ki je bila pionir pri uporabi zračnega prometa, saj je vzpostavila letalskega prevoznika EgyptAir leta 1932. Letalska družba ima sedež na mednarodnem letališču v Kairu in deluje s potniškim in tovornim prometom z več kot 75 kraji na Bližnjem vzhodu, Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki.Trenutno ima EgyptAir 80 letal.

==== Sueški prekop ====
[[File:Capesize bulk carrier at Suez Canal Bridge.JPG|thumb|Most čez Sueški prekop]]
{{glavni| Sueški prekop}}

Sueški prekop je umetna plovna morska pot in velja za najpomembnejše središče pomorskega prometa na Bližnjem vzhodu, ki povezuje Sredozemsko in Rdeče morje. Odprt je bil v novembru 1869 po 10 letih gradnje in omogoča ladijski promet med Evropo in Azijo, ne da bi morali okoli Afrike. Severni terminal je [[Port Said]], južni je Port Tavfik v mestu Suez. Ismailija leži na zahodnem bregu. Prekop je 193,30 km  dolg, 24 m  globok in 205 metrov širok. Sestavljen je iz severnega dostopa do prekopa (22 km), prekopa samega (162,25 km) in južnega dostopa (9 km). Prekop ima en pas z izogibališčem v &quot;Ballah by-pass&quot; in Velikem jezeru Bitter. Nima zapornic; morska voda teče prosto skozi prekop. Na splošno velja, da severno od jezera teče proti severu pozimi in proti jugu poleti.

== Kultura ==
Egipt je znan kulturni pobudnik arabsko govorečega sveta. Na sodobno arabsko in bližnjevzhodno kulturo močno vplivajo egiptovska literatura, glasba, film in televizija. Egipt je v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja dobil vlogo regionalnega vodje, kar je še dodatno trajno spodbudilo položaj egiptovske kulture v arabskem govoru. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |title=MIDEAST: Egypt Makes Cultural Clout Count (IPS, Oct.&amp;nbsp;29,&amp;nbsp;2009) |publisher=Ipsnews.net |date=29 October 2009 |accessdate=25 August 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427044804/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |archivedate=27 April 2011 |df= }}&lt;/ref&gt;

Egiptovska identiteta se je razvila v obdobju dolge okupacije, da bi se prilagodila islamu, krščanstvu in judovstvu; in novi jezik, arabski in njegov govorjeni potomec, egiptovska arabščina, ki temelji tudi na mnogih starih egipčanskih besedah. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youregypt.com/issue3/topic.htm|title=The Egyptian Identity: Pharaohs, Moslems, Arabs, Africans, Middle Easterners or Mediterranean People?|author=Raymon Kondos|date=15 February 2004|accessdate=21 August 2008}}&lt;/ref&gt;

Delo zgodnjega učenjaka iz 19. stoletja Rifa'a al Tahtawija je ponovno obudilo zanimanje za egiptovsko antično obdobje in izpostavilo egipčansko družbo načelom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Tahtawi je z izobraženim reformatorjem Ali pašo Mubarakom ustanovil domačo egiptološko šolo, ki je iskala navdih pri srednjeveških egipčanskih učenjakih, kot sta Suyuti in Maqrizi, ki sta sama preučevala zgodovino, jezik in antiko Egipta. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=El-Daly|first=Okasha|title=Egyptology: The Missing Millennium|year=2005|publisher=UCL Press|location=London|page=29}}&lt;/ref&gt;

Egiptovska renesansa je dosegla vrh v poznem 19. in začetku 20. stoletja s pomočjo ljudi, kot so Muhammad Abduh, Ahmed Lutfi el-Sayed, Muhammad Loutfi Goumah, Tawfiq el-Hakim, Louis Awad, Qasim Amin, Salama Moussa, Taha Hussein in Mahmoud Mokhtar. Ustvarili so liberalno pot za Egipt, izraženo kot zavezanost osebni svobodi, sekularizmu in veri v znanost, da bi dosegli napredek. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=130}}&lt;/ref&gt;

=== Umetnost ===
[[File:The judgement of the dead in the presence of Osiris.jpg|thumb|Tehtanje srca iz ''Knjige mrtvih'']]
Egipčani so bili ena prvih večjih civilizacij za kodifikacijo oblikovalskih elementov v umetnosti in arhitekturi. [[Egipčansko modra]], znana tudi kot kalcijev bakrov silikat, je [[pigment]], ki ga Egipčani uporabljajo že tisoče let. Velja za prvi sintetični pigment. Stenske slike, narejene v službi [[faraon]]ov, so sledile togi kodi vizualnih pravil in pomenov. Egipčanska civilizacija je znana po svojih ogromnih piramidah, templjih in grobnicah.

Znani primeri so [[Džoserjeva piramida]], ki jo je zasnoval starodavni [[arhitekt]] in inženir [[Imhotep]], [[Velika sfinga v Gizi |Sfinga]] in tempelj [[Abu Simbel]]. Moderna in sodobna egipčanska umetnost je lahko tako raznolika kot druga dela na svetovni likovni sceni, od ljudske arhitekture Hassana Fathyja in Ramsesa Wissa Wassefa, do skulptur Mahmouda Mokhtarja do značilne koptske ikonografije Isaaca Fanousa. Operna hiša v Kairu je glavno uprizoritveno mesto v prestolnici.

=== Literatura ===
[[File:Naguib Mahfouz HR.jpg|thumb|upright|Naguib Mahfouz je prvi v arabščini pišoči pisatelj z Nobelovo nagrado za književnost]]
Egipčanska literatura sledi začetkom v starodavnem Egiptu in je ena najzgodnejših znanih književnosti. Dejansko so Egipčani prvič razvili literaturo, kot jo poznamo danes, to je [[knjiga|knjigo]] &lt;ref&gt;{{Citation |last=Edwards |first=Amelia |title=THE LITERATURE AND RELIGION OF ANCIENT EGYPT. |url=http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |accessdate=30 September 2007 |archive-date=2007-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071020082547/http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. To je pomemben kulturni element v Egiptu. Egipčanski romanopisci in pesniki so bili med prvimi, ki so eksperimentirali s sodobnimi slogi arabske književnosti, oblike, ki so jih razvili, so bile široko posnemane po vsem Bližnjem vzhodu. Prvi moderni egipčanski roman ''Zaynab'' Muhammada Husayna Haykala je bil objavljen leta 1913 v egiptovskem jeziku &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Vatikiotis|first=P.J.|title=The history of modern Egypt: from Muhammad Ali to Mubarak|year=1991|publisher=Weidenfeld and Nicolson|location=London|isbn=978-0-297-82034-5|page=486|edition=4.}}&lt;/ref&gt;. Egiptovski romanopisec [[Naguib Mahfouz]] je bil prvi arabski pisatelj, ki je dobil Nobelovo nagrado v književnosti. Ženski pisateljici sta Nawal El Saadawi, znana po feminističnem aktivizmu, in Alifa Rifaat, ki piše tudi o ženskah in tradiciji.

Ljudska poezija je morda najbolj priljubljena literarna zvrst med Egipčani, ki jo predstavljajo dela, ki so jih napisali Ahmed Fouad Negm (Fagumi), Salah Jaheen in Abdel Rahman el-Abnudi.

=== Muzeji ===
[[File:Egyptian Museum in Cairo in May 2015.JPG|thumb|left| Egipčanski muzej v Kairu]]
Egipt ima eno najstarejših civilizacij na svetu. Bila je v stiku s številnimi drugimi civilizacijami in narodi in je šla skozi obdobja od prazgodovine do sodobne dobe. Zaradi te velike razlike v starosti obdobij in stalnih stikov z drugimi narodi v Egiptu lahko najdemo vsaj 60 muzejev, ki v glavnem pokrivajo široko področje teh starosti in konfliktov.
[[File:Tutmask.jpg|thumb|upright|Tutankamonova posmrtna maska je največja znamenitost Egipčanskega muzeja]]

Trije glavni muzeji so Egipčanski muzej v Kairu, ki ima več kot 120.000 predmetov, Egipčanski narodni vojaški muzej in Panorama 6. oktobra.

Veliki egipčanski muzej, znan tudi pod imenom Giza muzej, je v gradnji&lt;ref&gt;Veliki egipčanski muzej [http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190407135105/http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm|date=2019-04-07}}&lt;/ref&gt;. V njem bo največja zbirka starih egipčanskih artefaktov na svetu, opisan je kot največji arheološki muzej na svetu. Muzej naj bi se odprl spomladi 2019&lt;ref&gt;Egypt today[http://www.egypttoday.com/Article/4/51813/The-partial-opening-of-GEM-in-2019]&lt;/ref&gt; in bo postavljen na 50 ha površine okoli 2 km od nekropole v Gizi in je del novega glavnega projekta za planoto. 

=== Kuhinja ===
[[File:Egyptian food Koshary.jpg|thumb|Kušari, ena od narodnih jedi]]
Egipčanska kuhinja je posebej ugodna za vegetarijance, saj temelji na stročnicah in zelenjavnih  jedeh. Čeprav v Aleksandriji in na obali Egipta običajno uporabljajo veliko rib in drugih morskih sadežev, večinoma kuhinja temelji na živilih, ki rastejo iz tal. Meso je bilo v večini zgodovine zelo drago, zato se je kuhinja razvila v številne vegetarijanske jedi.

Nekateri menijo, da je ''kušari'' (mešanica riža, leče in makaronov) narodna jed. Kušariju lahko dodamo tudi ocvrto čebulo. Poleg tega je ''ful medames'' (pire iz fižola) ena izmed najbolj priljubljenih jedi. Fižov fava se uporablja tudi pri izdelavi ''[[falafel|falafla]]'' (znan tudi pod imenom ''ta'miya''), ki morda izvira iz Egipta in se je razširil na druge dele Bližnjega vzhoda. Česen, ki ga ocvrejo s koriandrom, se doda ''molokiji'', priljubljeni zeleni juhi iz drobno sesekljanih listov jute, včasih s piščancem ali zajcem.

== Glej tudi ==
* [[Seznam suverenih držav]]
* [[Stari Egipt]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{commons category|Egypt}}
{{Wikiatlas|Egypt}}
{{Wikivoyage}}

;Vlada
* [http://www.egypt.gov.eg/english/ Egypt's Government Services Portal] (Arabic, English)
* [http://www.eip.gov.eg/ Egypt Information Portal] (Arabic, English)
* [http://www.idsc.gov.eg/ Egypt Information and Decision Support Center] (Arabic, English)
* [http://www.sis.gov.eg/ Egypt State Information Services] (Arabic, English, French)
* [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html Chief of State and Cabinet Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119025919/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html |date=2012-11-19 }}
* [http://www.egypt.travel/ Egyptian Tourist Authority]

;Splošno
* [http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/middle_east/country_profiles/737642.stm Country Profile] from the BBC News
* [http://www.africa.com/egypt/ Egypt] profile from Africa.com
* [http://www.lib.utexas.edu/maps/egypt.html Egypt Maps] – Perry-Castañeda Library Map Collection, University of Texas at Austin

;Trgovina
* [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/EGY/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Egypt]

;Drugo
* ''[http://www.gutenberg.org/etext/17321 History of Egypt, Chaldea, Syria, Babylonia, and Assyria in the Light of Recent Discovery]'' by Leonard William King, at Project Gutenberg.
* [http://www.ibtada.com/ibtada.php?cur_page=main&amp;sub=submain&amp;mainpage=ajaib_ghar&amp;page=qadeem_mesar&amp;pgno=1 Egyptian History (urdu)]
* ''By Nile and Tigris'' - a narrative of journeys in Egypt and Mesopotamia on behalf of the British museum between 1886 and 1913, by Sir [[E. A. Wallis Budge]], 1920 ([http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/ DjVu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f |date=2008-11-21 }} and [http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ layered PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ |date=2008-11-21 }} formats)
* [http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm Napoleon on the Nile: Soldiers, Artists, and the Rediscovery of Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080602082144/http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm |date=2008-06-02 }}.


{{North_Africa}}
{{Southwest_Asia}}
{{Arabska_liga}}
{{države AU}}

[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Arabska liga]]
[[Kategorija:Severnoafriške države]]
[[Kategorija:Dvocelinske države]]
[[Kategorija:Afriška unija]]
[[Kategorija:Egipt|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4815n71szdpvla5s5gvnjhujemp8lms</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771691</id>
      <parentid>6771690</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:51:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>rv test</comment>
      <origin>6771691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="82249" sha1="2jgjg1765mlml45520e55kmods731k4" xml:space="preserve">{{Infobox Country
|name =
 {{collapsible list
 |titlestyle=background:transparent;font-size:9pt;
 |title={{resize|11.5pt|{{lang|ar|جمهورية مصر العربية}}}}
 |{{Infopolje |subbox=yes |bodystyle=font-size:9pt;font-weight:normal;
 |rowclass1=mergedrow |label1=[[arabščina|Arabsko]]: |data1={{lang|ar|Jumhūrīyat Miṣr al-ʿArabīyah}}
 |rowclass2 =mergedrow |label2=[[Egipčanska arabščina|Egipčansko]]: |data2={{lang|arz|Gomhoreyet Maṣr El ʿArabeya}}
}}
}}
|conventional_long_name   = Arabska republika Egipt
|common_name              = Egipt
|common_name2              = Egipta
|image_flag               = Flag of Egypt.svg
|image_coat               = Coat of arms of Egypt.svg
|image_map                = EGY orthographic.svg
|national_anthem          = ''[[Bilady, Bilady, Bilady]]''&lt;br/&gt;&lt;center&gt;[[File:Bilady, Bilady, Bilady.ogg]]&lt;/center&gt;
|official_languages       = [[arabščina|moderna standardna arabščina]]{{ref label|offlang|a|}}
|ethnic_groups            = 99 % [[Egipčani|Egipčanov]], 0,9 % [[Nubijci|Nubijcev]], 0,1 % [[Grki|Grkov]]
|capital                  = [[Kairo]]
|latd=30 |latm=2 |latNS=N |longd=31 |longm=13 |longEW=E
|largest_city             = capital
|government_type          = {{nowrap|[[Unitarna država|unitarna]] [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]]&lt;br/&gt;[[republika]]}}
|leader_title1            = [[predsednik Egipta|predsednik]]
|leader_name1             =  [[Abdel Fatah al Sisi]]
|leader_title2            = 
|leader_name2             = 
|leader_title3            = [[Predsednik vlade Egipta|predsednik vlade]]
|leader_name3             = [[Moustafa Madbouly]]
|sovereignty_type         = Ustanovitev
|established_event1       = [[prva egipčanska dinastija|prva dinastija]]
|established_date1        = okoli 3150 pr. n. št.
|established_event2       = neodvisnost izpod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]
|established_date2        = 28. februar 1922
|established_event3       = razglašena republika
|established_date3        = 18. junij 1953
|established_event4    = državni praznik
|established_date4     =23. julij (obletnica 23. julija 1952)
|area_rank                = 29.
|area_magnitude           = 1 E12
|area_km2                 = 1.010.407,87 &lt;!-- &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |title=Total area km2, pg.15 |publisher=Capmas.Gov – Arab Republic of Egypt |accessdate=8 May 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150321110107/http://capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |archivedate=21 March 2015 |df= }}&lt;/ref&gt; --&gt;
|percent_water            = 0,632
|population_estimate = 95.950.500&lt;ref name=&quot;popclock&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.capmas.gov.eg/?lang=2 |title=Population Clock |date=27 April 2013 |publisher=Central Agency for Public Mobilization and Statistics |accessdate=27 April 2013 |archive-date=2013-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117121826/http://capmas.gov.eg/?lang=2 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2017
|population_estimate_rank = 13.
|population_census = 94.798.827&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=الجهاز المركزي للتعبئة العامة والإحصاء|url=http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20/Admin/Pages%20Files/2017109143840cns.pdf|website=www.capmas.gov.eg|accessdate=13 October 2017|archive-date=2017-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171013224804/http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20%2FAdmin%2FPages%20Files%2F2017109143840cns.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2017
|population_density_km2   = 96
|population_density_rank  = 118.
|demonym                  = Egipčan
|GDP_PPP_year             = 2017
|GDP_PPP                  = {{nowrap|$1,173 bilijona&lt;ref name=imf2&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&amp;pr.y=19&amp;sy=2014&amp;ey=2021&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=469&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a= |title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;!--end nowrap:--&gt;}}
|GDP_PPP_rank             = 21.
|GDP_PPP_per_capita       = 12.560 USD&lt;ref name=imf2/&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 100.
|GDP_nominal              = {{nowrap|$330,765 milijarde&lt;ref name=imf3&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=58&amp;pr.y=9&amp;sy=2015&amp;ey=2015&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=469&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a=|title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;!--end nowrap:--&gt;}}
|GDP_nominal_rank         = 34.
|GDP_nominal_year         = 2015
|GDP_nominal_per_capita   = 3.740 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 115.
|HDI_year = 2014&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
|HDI_change = increase&lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
|HDI = 0,690 &lt;!--number only--&gt;
|HDI_ref = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr_2015_statistical_annex.pdf |title=2015 Human Development Report |date=2015 |accessdate=14 December 2015 |publisher=United Nations Development Programme}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank = 108.
|Gini                     = 30,8
|Gini_year                = 2008
|Gini_category            = &lt;span style=&quot;color:#fc0;&quot;&gt;srednji&lt;/span&gt;
|currency                 = [[egiptovski funt]]
|currency_code            = EGP
|time_zone                = EET
|utc_offset               = +2
|time_zone_DST            = EEST
|utc_offset_DST           = +3
|cctld                    = [[.eg]]
|calling_code             = +20
|footnote_a = {{note|offlang}} Uradni jezik je [[moderna standardna arabščina|književna arabščina]].&lt;ref name=&quot;Provisional Constitution&quot;/&gt; [[Egipčanska arabščina]] je pogovorni  jezik. Drugi dialekti in jeziki manjšin pa se govorijo regionalno.
}}

'''Egipt''' ([[arabščina|arabsko]] Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika [[država]] v severovzhodni [[Afrika|Afriki]], vključuje pa tudi polotok [[Sinaj]], ki ga imamo lahko za del [[Azija|Azije]]. Glavno območje poselitve je okoli [[reka|reke]] [[Nil]]. Velik del površja dežele zavzema [[puščava]] [[Sahara]] z zelo redko poselitvijo. [[Glavno mesto]] je [[Kairo]]. Egipt na severu meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Libija|Libijo]], na jugu na [[Sudan]], na severovzhodu na [[Izrael]] in [[Gaza|Gazo]] ter na vzhodu na [[Rdeče morje]]. Egipt nadzira [[Sueški prekop]] med Sredozemskim in Rdečim morjem.

Egipt je medcelinska država, ki velja za eno največjih sil v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], Sredozemlju, na afriški celini, v [[porečje|porečju]] Nila, islamskem svetu in ob Rdečem morju.&lt;ref&gt;Andrew F. Cooper, Agata Antkiewicz and Timothy M. Shaw, 'Lessons from/for BRICSAM about South-North Relations at the Start of the 21st Century: Economic Size Trumps All Else?', ''International Studies Review,'' Vol. 9, No. 4 (Winter, 2007), pp. 675, 687.&lt;/ref&gt; Pokriva območje 997.739 kvadratnih kilometrov. Egipt je ena najbolj naseljenih držav v Afriki in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], pri čemer velika večina njenih 102,3 milijona prebivalcev živi v bližini reke Nil, na območju, velikem le 40.000 kvadratnih kilometrov, ki je tudi edini kraj, primeren za [[poljedelstvo]]. Velika območja puščave [[Sahara|Sahare]] so redko poseljena. Okoli polovica Egipčanov živi v urbanih območjih, od tega velika večina v gosto poseljenih območjih, kot so [[Kairo]], [[Aleksandrija]] in druga večja mesta ob [[Delta Nila|delti Nila]].

Egipt je znan zaradi svoje antične civilizacije in zaradi nekaterih svetovno znanih spomenikov, kot sta [[Piramide pri Gizi|kompleks piramid pri Gizi]] in [[velika sfinga]]. V južnem mestu [[Luksor]] so številni starodavni spomeniki, kot sta [[Karnak]] in [[Dolina kraljev]]. Egipt na splošno velja za pomemben politični in kulturni narod na Bližnjem vzhodu.

Egipt ima eno najbolj razvitih gospodarstev s področji, kot so [[turizem]], [[poljedelstvo]], [[industrija]] in [[storitve]], ki so državnega pomena. Zato se egiptovsko gospodarstvo hitro razvija, deloma tudi zaradi zakonodaje, katere cilj je z notranjo in politično stabilnostjo, trgovino ter stabilizacijo trga privabiti dobre tuje investitorje. S 1. januarjem 2024 je država tudi članica mednarodnega gospodarskega združenja [[BRICS]].

== Ime ==
Beseda Egipt izhaja iz starogrške besede ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος'') prek srednjefrancoske besede ''egypte'' in latinske ''aegyptus''. To se kaže na zgodnjegrških tablicah v [[Linearna pisava B|linearni pisavi B]] kot ''a-ku-pi-ti-yo''. [[Pridevnik]] ''aigýpti''-, ''aigýptios'' je sposojen iz koptskega ''gyptios'' in od tam v arabščino kot ''qubṭī'', nazaj preoblikovano v قبط - ''qubṭ'', od koder je angleško ''copt''. Grško obliko so si sposodili iz poznoegipčanskega (''amarna'') ''Hikuptah'' »Memphis«, kar je napačna razlaga prejšnjega egiptovskega imena ''Hwt-ka-Ptah'' (⟨ḥwt-k-ptḥ⟩) v pomenu »dom [[Ka (mitologija)|ka]] (duša) od Ptah«, ime tempeljskega boga [[Pta]] v Memfisu.&lt;ref&gt;{{cite journal|last= Hoffmeier|first =James K| author-link =| title =Rameses of the Exodus narratives is the 13th B.C. Royal Ramesside Residence| journal =[[Trinity Journal (theology)|Trinity Journal]]| page = 1| date = 1 October 2007|url=http://www.galaxie.com/article/13430}}&lt;/ref&gt; [[Strabon]] je pripisal besedo ljudski etimologiji, po kateri ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος''), ki se razvije kot skovanka iz ''aigaiou huptiōs'' (''Aἰγαίου ὑπτίως''), pomeni »pod Egejskim morjem«.

''Misr'' (v arabščini: مصر) je klasična koranska [[arabščina]] in sodobno uradno ime Egipta, medtem ko je ''Maṣr'' (egipčanska arabščina: مصر) lokalna izgovarjava v egiptovski arabščini. Ime je semitskega izvora, neposredno sorodno z drugimi semitskimi besedami za Egipt kot v hebrejščini ''מִצְרַיִם '' (''Mitzráyim'').&lt;ref&gt;These are the names: Studies in Jewish Onomastics'', Vol. 3 (Ramat Gan, 2002), pp. 11-20), Avi Hurvitz (''A Concise Lexicon of Late Biblical Hebrew: Linguistic Innovations in the Writings of the Second Temple Period'' (Brill, 2014), [http://books.google.com/books?id=p1AMBAAAQBAJ&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA128 p. 128]) and Nadav Na’aman (&quot;Shaaraim – The Gateway to the Kingdom of Judah&quot; in ''The Journal of Hebrew Scriptures'', Vol. 8 (2008), article [http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf no. 24] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141017233422/http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf |date=2014-10-17 }}, pp. 2-3).&lt;/ref&gt; Beseda je prvotno pomenila »metropola« ali »civilizacija« in pomeni »država« ali »mejna dežela«.

Egipčansko ime države pomeni ''črna podlaga'' ali ''črna zemlja'' in se nanaša na rodovitno črno prst na poplavnih ravnicah Nila, ločenih od ''dešreta'' (⟨dšṛt⟩) oziroma »rdeče zemlje« puščave. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Rosalie, David |title=Pyramid Builders of Ancient Egypt: A Modern Investigation of Pharaoh's Workforce |publisher=Routledge |year=1997 |page=18}}&lt;/ref&gt; To ime se pogosto sliši kot ''kemet'' ali se verjetno izgovarja [kuːmat] v egipčanščini.  V koptski fazi egiptovskega jezika se pojavi kot ''kēme'' in ''kēmə'', v zgodnjem grškem kot ''xημία'' (''khēmía'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.chm.bris.ac.uk/webprojects2002/crabb/history.html|title=A Brief History of Alchemy|publisher=UNIVERSITY OF BRISTOL SCHOOL OF CHEMISTRY|accessdate=21 August 2008}}&lt;/ref&gt; Drugo ime je bilo ⟨tꜣ-mry⟩ »dežela na bregu«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Ancient Records of Egypt |last=Breasted |first=James Henry |author2=Peter A. Piccione |year=2001 |publisher=University of Illinois Press|isbn=978-0-252-06975-8 |pages=76;40|url=http://books.google.com/?id=bT0q7nt1-gUC }}&lt;/ref&gt;  Imeni za [[Gornji Egipt|Gornji]] in [[Spodnji Egipt]] sta bili ''Ta-Sheme'aw'' − »ostra dežela« in ''Ta-Mehew'' − »severna dežela«.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Egipta}}

=== Prazgodovina in Stari Egipt ===
{{glavni|Prazgodovina Egipta| Stari Egipt}}
Obstajajo dokazi o skalnih rezbarijah vzdolž teras ob Nilu in v puščavskih oazah. V 10. tisočletju pred našim štetjem je kulturo lovcev, nabiralcev in ribičev nadomestila kultura poljedelcev. Podnebne spremembe ali čezmerna paša okoli 8000 pred našim štetjem so začele v Egiptu sušiti pašna zemljišča in ustvarile Saharo. Zgodnji plemenski narodi so se selili ob reki Nil, kjer so razvili ustaljeno kmetijsko gospodarstvo in bolj centralizirano družbo.&lt;ref&gt;Midant-Reynes, Béatrix. ''The Prehistory of Egypt: From the First Egyptians to the First Kings''. Oxford: Blackwell Publishers.&lt;/ref&gt;

Okoli 6000 pr. n. št. so bile v dolini Nila že zakoreninjene [[Neolitik|neolitske]] kulture. V neolitiku se je v Zgornjem in Spodnjem Egiptu neodvisno razvilo več preddinastičnih kultur. [[Badarska kultura|Badarsko kulturo]] in nato [[Nakada|nakadsko]] običajno obravnavajo kot predhodnici dinastičnega Egipta. Merimda, najzgodnejše znano mesto Spodnjega Egipta, je nastalo okoli sedemsto let pred badarskim obdobjem. Sočasno so spodnje  egipčanske skupnosti sobivale s svojimi južnimi sosedi več kot dva tisoč let, kulturno različne, vendar so ohranjale pogoste trgovinske stike. Najzgodnejši znani dokaz egiptovskih [[hieroglif]]skih napisov se je pojavil v preddinastičnem obdobju na lončeni posodi Nakada III, datirani okoli 3200 pred našim štetjem. &lt;ref&gt;Bard, Kathryn A. Ian Shaw, ed. ''The Oxford Illustrated History of Ancient Egypt''. Oxford: Oxford University Press, 2000. p. 69.&lt;/ref&gt;
[[File:Giza Necropolis.jpg|thumbnail|left|Nekropola v Gizi je najstarejše starodavno &quot;čudo sveta&quot;  in edino, ki še obstaja]]

Združeno kraljestvo je ustanovil kralj [[Menes]] okoli 3150 pr. n. št., kar je vodilo do vrste dinastij, ki so vladale v Egiptu prihodnja tri tisočletja. Egipčanska kultura je cvetela v tem dolgem obdobju in ostala izrazito samosvoja v svoji veri, umetnosti, jeziku in običajih. Prvi dve vladajoči dinastiji sta združeni Egipt obvladovali v obdobju Starega kraljestva, okoli 2700–2200 pr. n. št., zgradili sta veliko piramid, od katerih so znani zlasti [[Džoserjeva piramida]] tretje in [[Nekropola v Gizi|kompleks piramid v Gizi]] četrte dinastije.

Prvo vmesno obdobje je trajalo v obdobju političnega preobrata približno 150 let. Močne poplave Nila in stabilizacija vlade so prinesle novo obdobje blaginje v državi v Srednjem kraljestvu, okoli 2040 pred našim štetjem, z vrhuncem v času vladavine faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] Drugo obdobje neenotnosti je napovedalo prihod prve tuje vladajoče dinastije v Egiptu, semitskih [[Hiksi|Hiksov]]. Zavojevalski Hiksi so zasedli velik del Spodnjega Egipta okoli 1650 pred našim štetjem in ustanovili novo glavno mesto [[Avaris]]. Izrinili so zgornje egiptovske sile [[Ahmos I.|Ahmosa I.]], ki je ustanovil osemnajsto dinastijo in preselil prestolnico iz [[Memfis, Egipt|Memfis]]a v [[Tebe, Egipt |Tebe]].

Novo kraljestvo v letih okoli 1550–1070 pr. n. št. se je začelo z osemnajsto dinastijo. V tem obdobju je prišlo do vzpona Egipta kot mednarodne sile, imperij je v obdobju svojega največjega obsega segal proti jugu vse do Tombosa v [[Nubija|Nubiji]] in vključeval dele [[Levant|Levanta]] na vzhodu. To obdobje zaznamujejo nekateri najbolj znani faraoni, kot so faraonka [[Hačepsut]], [[Tutmozis III.]], [[Akenaten]] in njegova žena [[Nefretete]], [[Tutankamon]] in [[Ramzes II.]] Prav tako v to obdobje, v čas [[Ehnaton|Ehnatonove]] vladavine, datira prvi zgodovinsko potrjen izraz [[Monoteizem|monoteizma]]. Pogosti stiki z drugimi narodi so prinesli nove ideje. Državo so kasneje napadli in osvojili Libijci, Nubijci in Asirci, vendar so jih avtohtoni Egipčani na koncu premagali in ponovno pridobili nadzor nad ozemljem.

Trideseta dinastija je bila zadnja domača vladajoča dinastija v faraonski dobi. Leta 343 pred našim štetjem je bil zadnji domači faraon kralj Nektanebo II., ki je bil poražen in je padel v bitki s [[Perzijci]]. Enaintrideseto, perzijsko, dinastijo je že nekaj desetletij kasneje porazil [[Aleksander Veliki]], nakar je Egiptu zavladal njegov grški general, [[Ptolemaj I. Soter]].

=== Ptolemajski in Rimski Egipt ===
{{glavni|Ptolemajsko kraljestvo|Egipt (rimska provinca)}}
[[File:Denderah3 Cleopatra Cesarion.jpg|thumb|Ptolemajska kraljica Kleopatra VII. in njen sin z Julijem Cezarjem Cezarion v templju Dendera]]
[[Ptolemajsko kraljestvo]] je bila močna [[Helenizem |helenistična]] država, ki se je raztezala od južne [[Sirija|Sirije]] na vzhodu do Kirene na zahodu in na jugu do meje z Nubijo. [[Aleksandrija]] je postala glavno mesto in središče grške kulture in trgovine. Da bi pridobili priznanje avtohtonega egiptovskega prebivalstva, so se razglasili za naslednike faraonov. Poznejši Ptolemajci so prevzeli egiptovsko tradicijo, se upodabljali na javnih spomenikih v egipčanskem slogu in oblačilih ter sodelovali pri egiptovskem verskem življenju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Bowman | first = Alan K | title= Egypt after the Pharaohs 332 BC – AD 642 | publisher=University of California Press | location=Berkeley | year=1996 | edition=2. | pages=25–26 | isbn=0-520-20531-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Stanwick | first = Paul Edmond | title= Portraits of the Ptolemies: Greek kings as Egyptian pharaohs | publisher=University of Texas Press | location=Austin | year=2003 | isbn=0-292-77772-8}}&lt;/ref&gt; 

Zadnji vladar ptolemajske veje je bila [[Kleopatra VII.]], ki je storila samomor po pogrebu svojega ljubimca Marka Antonija, ki ji je umrl v naročju, potem ko je Oktavijan zajel Aleksandrijo in so njeni plačanci pobegnili. Ptolemajce so ogrožali upori avtohtonih Egipčanov, bili so vključeni v tuje in državljanske vojne, kar je pripeljalo do padca kraljestva in njegovo priključitev Rimu. Kljub temu je helenistična kultura v Egiptu še naprej uspevala tudi po muslimanskih osvajanjih.

Krščanstvo je prišlo v Egipt s [[Sveti Marko|svetim Markom Evangelistom]] v 1. stoletju.&lt;ref name=&quot;georgetown1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |title=Egypt |publisher=Berkley Center for Religion, Peace, and World Affairs |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2011-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111220145046/http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |url-status=dead }} See drop-down essay on &quot;Islamic Conquest and the Ottoman Empire&quot;&lt;/ref&gt; [[Dioklecijan]]ova vladavina je v Egiptu zaznamovala prehod iz rimskega v bizantinsko obdobje, ko so bili preganjani številni egiptovski kristjani. ''[[Nova zaveza]]'' je bila do takrat prevedena v egiptovski jezik. Po [[Kalcedonski koncil |kalcedonskem koncilu]] leta 451 je bila egiptovska [[koptska cerkev]] ločena. &lt;ref&gt;Kamil, Jill. ''Coptic Egypt: History and Guide''. Cairo: American University in Cairo, 1997. p. 39&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
Bizantinci so ponovno pridobili nadzor nad državo po kratkem perzijskem vdoru zgodaj v 7. stoletju, 639 do 642, ko je Egipt napadel in osvojil islamski imperij z muslimanskimi [[Arabci]]. Ko so premagali bizantinsko vojsko v Egiptu, so Arabci v državo prinesli [[sunitski islam]]. Kmalu v tem obdobju so Egipčani začeli z mešanico svoje nove vere z avtohtonimi prepričanji in praksami, kar je dalo različna [[Sufizem |sufistična]] pravila. Ti obredi so preživeli obdobje koptskega krščanstva.

=== Mohamedova doba ===
Islamski prerok Mohamed je imel prvi stik z ljudmi iz Egipta med ekspedicijo Zaida ibn Haritha v Hismo. Poslal je Hatiba bin Abija Baltaeha s pismom kralju Egipta, imenovanem Mukavkis. &lt;ref name=&quot;The Sealed Nectar&quot;&gt;Safiur-Rahman Mubarakpuri, [http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;pg=PA222 The Sealed Nectar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141028080936/http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;pg=PA222 |date=2014-10-28 }}, p. 222&lt;/ref&gt;&lt;ref name=history&gt;Akbar Shāh Ḵẖān Najībābādī, [http://books.google.co.uk/books?ei=L8VHVM-lPNT77Aaiw4CICw&amp;id=Pi5tAAAAMAAJ&amp;dq=kalbi History of Islam, Volume 1], p. 194. Quote: &quot;Again, the Holy Prophet «P sent Dihyah bin Khalifa Kalbi to the Byzantine king Heraclius, Hatib bin Abi Baltaeh to the king of Egypt and Alexandria; Allabn Al-Hazermi to Munzer bin Sawa the king of Bahrain; Amer bin Aas to the king of Oman. Salit bin Amri to Hozah bin Ali— the king of Yamama; Shiya bin Wahab to Haris bin Ghasanni to the king of Damascus&quot;&lt;/ref&gt; V dopisu je Mohamed dejal: &quot;Vabim vas, da sprejmete islam, Alah je vzvišen, in vas nagradi dvakrat.  Ampak če nočete, nič zato, saj boste nosili breme zločinstva vseh Koptov.&quot; Med ekspedicijo je bil eden odposlancev Mohameda Dihjah bin kalif Kalbi napaden in Mohamed je poslal Zaida Ibna Haritha, da bi mu pomagal. Dihja prosi pleme Banu Dubajba, ki je sprejelo islam, za pomoč. Ko je novica dosegla Mohameda, je takoj odposlal Zaida ibn Haritha s 500 možmi, da jih kaznuje. Muslimanska vojska se je borila z Banujem Judhamom, ubitih je bilo več ljudi, vključno z njihovim vodjo, Al-Hunaidom ibn Aridom in njegovim sinom, ujeli so 1000 kamel, 5000 govedi in 100 žensk in dečkov. Novi vodja Banu Judham, ki je sprejel islam, se je pritožil Mohamedu in Mohamed jih je oprostil. &lt;ref name=mubarakpuri &gt;{{citation|title=The Sealed Nectar|url=http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;printsec=frontcover|first=Saifur Rahman Al|last=Mubarakpuri|year=2005|publisher=Darussalam Publications|page=226}} ([http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html  online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829083127/http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html |date=2011-08-29 }})&lt;/ref&gt;&lt;ref name=wattmim &gt;{{navedi knjigo|last=Watt |first=William M. |title=Muhammad at Medina|url=http://books.google.co.uk/books?id=GfAGAQAAIAAJ|publisher=Oxford University Press|year=1956|isbn=978-0-19-577307-1|page=108|quote=Dihyah b. Khalifah al-Kalbi, who had gone to Syria on an errand for Muhammad, was returning to Medina with gifts, when he was robbed by a man of Judham called al-Hunayd. Another clan of Judham, however, or some men from anothertribe, forced al-Hunayd to give the things back. Meanwhile a leader of Judham, Rifa'ah b. Zayd, had been in Medina, had brought back to the tribe Muhammad's terms for an alliance, and the tribe had accepted. Muhammad had not been informed of this decision, however, and sent out Zayd b. Harithah to avenge the insult to his messenger. There was a skirmish in which the Muslims killed al-Hunayd and captured a number of women and animals. }} ([http://www.archive.org/details/muhammadatmedina029655mbp free online])&lt;/ref&gt; 

=== Islamsko obdobje ===
Muslimanski vladarji Islamskega [[kalifat]]a so imeli nadzor nad Egiptom naslednjih šest stoletij s Kairom kot sedežem kalifata pod [[Fatimidski kalifat|Fatimidi]]. S koncem kurdske dinastije [[Ajubidi |Ajubidov]] so [[Mameluki]], turško-čerkeška vojaška kasta, leta 1250 prevzeli nadzor. Do poznega 13. stoletja je bil Egipt povezan prek Rdečega morja z Indijo, Malezijo in Vzhodno Indijo. Sredi 14. stoletja je [[črna smrt]] pomorila okoli 40 % prebivalcev države. Hatib bin Abi Baltaeh, kralj Egipta, je pozval Al-Mukavkisa, da sprejme islam.

=== Egipčanski ejalet ===
[[File:Louis-François Baron Lejeune 001.jpg|thumb|Napoleon porazi mameluško vojsko v bitki pri piramidah 21. julija 1798, slika Louisa-Françoisa barona Lejeune]]
[[File:Cedid Atlas (Egypt) 1803.jpg|thumb|left|1803 ''Atlas-ı Cedid'' kaže Otomanski Egipt]]
Egipt so osvojili Turki leta 1517, nakar je postal provinca Osmanskega cesarstva. Obrambna militarizacija je uničila civilno družbo in gospodarske institucije. Slabitev ekonomskega sistema v kombinaciji z učinki kuge so povzročile, da je bil Egipt dovzeten za tuje vdore. Portugalski trgovci so prevzeli njihovo trgovino. Med letoma 1687 in 1731 je Egipt doživel šest let lakote. Množična lakota je do leta 1784 zahtevala približno šestino prebivalstva. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sciencedaily.com/releases/2006/11/061121232204.htm |title=Icelandic Volcano Caused Historic Famine In Egypt, Study Shows |publisher=ScienceDaily |date=22 November 2006 |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt;

Egipt je bil vedno problematična provinca za osmanski nadzor, deloma tudi zaradi stalne moči in vpliva Mamelukov, egiptovske vojaške kaste, ki je vladala v državi že več stoletij. Kot tak je Egipt ostal na pol avtonomen, dokler ga niso napadle francoske sile [[Napoleon I.|Napoleona I.]] leta 1798. Potem ko so Francoze izgnali, je moč leta 1805 pridobil Mohamed Ali Paša, albanski vojaški poveljnik otomanske vojske v Egiptu.

Egipt pod dinastijo Mohameda Alija je ostal otomanska provinca. Leta 1867 mu je bil dodeljen status avtonomne vazalne države ali Kedivata. Isma'il in Tewfik Paša vladata Egiptu kot kvazi neodvisni državi pod otomansko nadvlado do britanske zasedbe leta 1882. Kedivat Egipt (1867–1914) je ostal pravno otomanska provinca do 5. novembra 1914, ko je bil razglašen britanski [[protektorat]] kot odziv na odločbo mladih Turkov Otomanskega cesarstva, da se pridružijo svetovni vojni na strani centralnih sil.

=== Dinastija Mohameda Alija ===
[[File:ModernEgypt, Muhammad Ali by Auguste Couder, BAP 17996.jpg|left| thumb|Mohamed Ali Paša je ustanovitelj dinastije in prvi kediv Egipta in Sudana]]
Potem ko so Francozi porazili Britance, je v Egiptu nastal vakuum moči, sledili so trije načini boja za oblast med Turki, egiptovskimi Mameluki, ki so vladal Egiptu stoletja, in albanskimi plačanci v službi Turkov. Končalo se je z zmago Albancev, ki jih je vodil Mohamed Ali.

Medtem ko je nosil naslov podkralja Egipta, je bila njegova podrejenost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] zgolj simbolična. [[Mohamed Ali, Egipčanski|Mohamed Ali]] je ustanovil dinastijo, ki je vladala Egiptu do revolucije leta 1952. V kasnejših letih je dinastija postala britanska lutka. &lt;ref name=&quot;Nejla M. Abu Izzeddin 1973, p 2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Izzeddin|first=Nejla M. Abu|title=Nasser of the Arabs: an Arab assessment|year=1981|publisher=Third World Centre for Research and Publishing|isbn=978-0-86199-012-2|page=2}}&lt;/ref&gt;

[[File:Cairo-Demonstrations1919.jpg|thumb|upright|Ženske nacionalistke demonstrirajo v Kairu, 1919]]
Uvedba dolgo rezanega bombaža leta 1820 je preoblikovala kmetijstvo v monokulturno pred koncem stoletja s poudarkom na lastništvu zemljišč in preusmeritvi proizvodnje na mednarodne trge.

Mohamed Ali je zasedel severni Sudan (1820–1824), Sirijo (1833) in dele Arabije in Anatolije. Leta 1841 so ga evropske sile v strahu, da ne bi bilo osvojeno otomansko cesarstvo, prisilile, da vrne večino svojih osvojenih ozemelj Turkom. Njegova vojaška ambicija je narekovala posodobitev države: zgradil je industrijo, sistem kanalov za namakanje in promet, reformiral je javno upravo.
Mohamed Ali Paša je razvil veliko posodobljeno vojsko. Uvedel je nabor moških kmetov in s tem  ustvaril svojo veliko vojsko. Izobraževanje in usposabljanje novih vojakov ni bila opcija; novi koncepti so bili uveljavljeni z izolacijo. Zamera na vojaški način življenja je sčasoma zbledela in nova ideologija se je prijela kot nacionalizem in ponos.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Fahmy|first=Khaled|title=All the Pasha's Men: Mehmed Ali, his army and the making of modern Egypt|url=https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm|year=1997|pages=[https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm/page/119 119]–47}}&lt;/ref&gt;

Mohameda Alija je na kratko nasledil njegov sin Ibrahim (v septembru 1848), nato pa vnuk Abas I. (v novembru 1848), za njim Said (leta 1854) in Ismail (leta 1863).

Sueški prekop, zgrajen v partnerstvu s Francozi, je bil končan leta 1869. Njegova gradnja je povzročila velik dolg evropskim bankam in nezadovoljstvo prebivalstva zaradi velike obdavčitve. Leta 1875 je bil Ismail prisiljen prodati delež Egipta v kanalu  britanski vladi. Posledica je bila uvedba britanskih in francoskih kontrolorjev v naslednjih treh letih ter &quot;s finančno močjo lastnikov obveznic, ki so stali za njimi, resnična moč v vladi.&quot; &lt;ref&gt;Nejla M. Abu Izzeddin, ''Nasser of the Arabs'', p 2.&lt;/ref&gt;
[[File:1stAlameinBritDefense.jpg|thumb|left| Britanska pehota blizu El Alameina, 17. julija 1942]]
Lokalno nezadovoljstvo z Ismailom in evropskim vdorom je leta 1879 pripeljalo do nastanka prvih nacionalističnih skupin z Ahmadom Urabijem. V bojazni za zmanjšanje njihovega nadzora sta Velika Britanija in Francija vojaško obstreljevali Aleksandrijo in drobili egiptovsko vojsko v bitki pri Tel el Kebirju. Pod Ismailovim sinom Tevfikom je Egipt postal dejansko britanski protektorat. Leta 1906 je Dinshawayev incident spodbudil več nevtralnih Egipčanov, da so se pridružili nacionalističnemu gibanju.

Leta 1914 je protektorat postal uraden, naslov predsednika države je bil spremenjen v ''sultan'', da bi nakazoval zakrnelo nadvlado otomanskega sultana, ki je dobil centralno moč v prvi svetovni vojni. [[Abaz II.]] je bil odstavljen kot kediv, nadomestil ga je njegov stric, Husein Kamel kot sultan. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=111}}&lt;/ref&gt; 
Po prvi svetovni vojni sta Saad Zaghlul in partija Wafd vodila egiptovsko nacionalistično gibanje z večino v lokalni zakonodajni skupščini. Ko so Britanci izgnali Zaghlula in njegove sodelavce na Malto 8. marca 1919, je država nastala v svoji prvi moderni revoluciji. Upor je vodil vlado Združenega kraljestva, da je izdala enostransko razglasitev neodvisnosti Egipta 22. februarja 1922.

Nova vlada je leta 1923 pripravila in sprejela ustavo, ki je temeljila na parlamentarnem sistemu. Saad Zaghlul je bil izvoljen za predsednika vlade v Egiptu leta 1924. Leta 1936 je bila sklenjena anglo-egiptovska pogodba. Nadaljevanje nestabilnosti zaradi preostalega britanskega vpliva in povečanja politične udeležbe je pripeljalo do razpustitve parlamenta in vojaškega državnega udara, znanega kot revolucija 1952. Gibanje ''Free Officers'' (arabsko حركة الضباط الأحرار‎ Ḥarakat aḍ-Ḍubbāṭ al-ʾAḥrār) je prisililo kralja [[Faruk]]a, da abdicira v korist svojega sina Fuada. Britanska vojska je bila v Egiptu do leta 1954.

=== Republika ===
[[File:Egyptian Armor.jpg|thumb|Egiptovski tanki napredujejo v puščavi Sinaj v [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni 1973]]]]
Po revoluciji 1952 z gibanjem svobodnih častnikov je Egiptu vladala vojska. 18. junija 1953 je egiptovska republika določila generala Mohameda Naguiba za prvega predsednika republike.

==== Vladanje predsednika Naserja ====
Naguiba je leta 1954 prisilil k odstopu [[Gamal Abdel Naser]] – pravi arhitekt gibanja 1952 – in ga kasneje dal v hišni pripor. Naser je prevzel oblast kot predsednik v juniju 1956. Britanske sile so se umaknile iz cone zasedenega Sueškega prekopa 13. junija 1956, ko je nacionalizacija Sueškega prekopa 26. julija 1956 sprožila sueško krizo.

Leta 1958 sta Egipt in Sirija oblikovali suvereno unijo, znano kot Združena arabska republika. Zveza je bila kratkotrajna in se je končala leta 1961, ko se je Sirija odcepila. Med svojim obstojem je bila Združena arabska republika tudi v ohlapni konfederaciji s Severnim Jemnom (uradno Mutawakkilite kraljestvo Jemen), znano kot Združene arabske države. Leta 1959 je bila Palestina iz Gaze vključena v Združene arabske republike pod pretvezo Arabske unije in ni bila nikoli obnovljena.
[[File:Nasser in Mansoura, 1960.jpg|thumb|right|Egipčanski predsednik Gamal Abdel Naser v Mansouri, 1960]]
V začetku leta 1960 je bil Egipt v celoti vključen v severno jemensko državljansko vojno. Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser je podprl jemenske republikance s kar 70.000 egiptovskimi vojaki in kemičnim orožjem. Kljub več vojaškim potezam in mirovnim konferencam vojna ni napredovala. Egipčanska zaveza v Jemnu je bila kasneje močno ogrožena.

V sredini maja 1967 je Sovjetska zveza izdala opozorilo Naserju o bližnjem izraelskem napadu na Sirijo. Čeprav je načelnik Mohamed Favzi preveril informacijo kot &quot;neutemeljeno&quot;, je Naser 14. maja napotil svoje čete na Sinaj v bližino meje z Izraelom, 19. maja izgnal mirovnike ZN, nameščene na meji z Izraelom, in 23. maja zaprl ožino Tirane za izraelski ladijski promet. 26. maja je Naser izjavil, &quot;bitka bo splošna in naš osnovni cilj bo, da se uniči Izrael&quot;. Izrael je ponovno poudaril, da je bilo zaprtje ožine Tirane ''casus belli''. Leta 1967 je bila šestdnevna vojna, ko je Izrael napadel Egipt in zasedel Sinajski polotok in Gazo, ki jo je Egipt zasedal od leta 1948. Med vojno leta 1967 je bil sprejet zakon v sili in veljal do leta 2012, razen 18-mesečnega premora 1980–1981. V skladu s tem zakonom so bila policijska pooblastila razširjena, začasne ustavne pravice in cenzura pa legalizirana.
Ob padcu egiptovske monarhije v začetku leta 1950 je bilo manj kot pol milijona Egipčanov zgornji razred in bogatih, štiri milijone srednji razred in 17 milijonov nižji razred in revnih. Manj kot polovica vseh je bilo šoloobveznih otrok, večina od njih fantje. Naserjeva politika je to spremenila. Zemljiška reforma in distribucija, dramatična rast univerzitetno izobraženih in vladna podpora nacionalni industriji so močno izboljšale socialno mobilnost in stanje nasploh. Od študijskega leta 1953–1954 do 1965–1966 se je celotni javni šolski vpis več kot podvojil. Milijoni prej revnih Egipčanov so se z izobraževanjem in delovnimi mesti v javnem sektorju pridružili srednjemu razredu. Zdravniki, inženirji, učitelji, odvetniki, novinarji so bili glavnina srednjega razreda v Egiptu pod Naserjem.

==== Vladanje predsednika Sadata ====
Leta 1970 je predsednik Naser umrl in nasledil ga je [[Anvar Sadat]]. Sadat je potegnil Egipt v [[Hladna vojna|hladno vojno]] z izgonom sovjetskih svetovalcev leta 1972. Začel je politiko gospodarskih reform ''infitah'', medtem ko je zajezil versko in posvetno opozicijo. Leta 1973 je Egipt skupaj s Sirijo nenadno napadel del ozemlja Sinajskega polotoka, ki ga je Izrael zajel 6 let prej. Sadat je zmagal, a dovolil, da se kasneje Sinaj vrne v zameno za mir z Izraelom. &lt;ref&gt;{{navedi splet| title=The 1973 Arab-Israeli War: Arab Policies, Strategies, and Campaigns | url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1997/Jordan.htm | author=[[USMC]] Major Michael C. Jordan | publisher=GlobalSecurity.org | year=1997 | accessdate=20 April 2009}}&lt;/ref&gt; 
[[File:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|left|Praznovanje podpisa sporazuma v Camp Davidu: Menachem Begin, Jimmy Carter, Anwar Al Sadat]]
Leta 1975 je Sadat premaknil ekonomsko politiko Naserja in skušal uporabiti svojo priljubljenost za zmanjšanje vladnih uredb in spodbujanje tujih naložb s svojim programom ''infitah''. S politiko spodbud, kot so nižji davki in uvozne tarife, je pritegnil nekaj vlagateljev, vendar so bile naložbe usmerjene predvsem v nizko tveganje in donosne posle, kot sta turizem in gradbeništvo. Čeprav je bila Sadatova politika namenjena posodobitvi Egipta in pomoči srednjemu razredu, je v glavnem koristila višjemu razredu in zaradi odprave subvencij za osnovna živila pripeljala leta 1977 do nemirov.

Sadat je opravil zgodovinski obisk v Izraelu leta 1977, kar je pripeljalo leta 1979 do mirovne pogodbe v zameno za izraelski umik s Sinaja. Pobuda Sadata je sprožila veliko polemik v arabskem svetu in privedla do izgona Egipta iz [[Arabska liga |Arabske lige]], vendar pa je bila podprta z večino Egipčanov. Sadata so umorili islamski skrajneži.

==== Vladanje predsednika Mubaraka ====
[[Hosni Mubarak|Mohamed Hosni Sajid Mubarak]] (arabsko محمد حسني سيد مبارك, ) je prišel na oblast po [[atentat]]u na Sadata in referendumu, na katerem je bil edini kandidat.

Hosni Mubarak je ponovno potrdil odnos Egipta z Izraelom. Doma je imel Mubarak resne težave. Čeprav sta se kmetijstvo in industrijska proizvodnja razširila, gospodarstvo ni dohajalo booma prebivalstva. Revščina in brezposelnost podeželskih družin sta povzročala dotok v mesta, kot je Kairo, kjer so se znašli v prenatrpanih slumih in jim je komaj uspevalo preživeti.

Leta 1980, 1990 in 2000 so teroristični napadi v Egiptu postali del vsakdana, napadalci so začeli ciljati na krščanske Kopte, tuje turiste in vladne uradnike. Leta 1990 je islamska skupina Al-Gama'a al-Islamiyya izvajala kampanjo nasilja, umorov in poskusov umorov uglednih pisateljev in intelektualcev, turistov in tujcev. Huda škoda je bila povzročena največjemu sektorju egiptovskega gospodarstva, turizmu.

Med Mubarakovim vladanjem je na politični sceni prevladovala demokratska stranka, ki jo je ustanovil Sadat leta 1978. 
[[File:2011 Cairo 5339252807.jpg|thumb|Kairo je prerasel v metropolitansko območje, na katerem  živi več kot 20 milijonov ljudi]]
17. novembra 1997 so 62 ljudi, večinoma turistov, pobili blizu Luksorja. Konec februarja 2005 je Mubarak napovedal reformo predsedniških volitev, ki naj bi utrla pot na volitve več kandidatom, vendar pa je nov zakon postavil omejitve o kandidatih in omogočil Mubaraku, da je bil enostavno ponovno izvoljen. Volilna udeležba je bila manjša od 25 %. Opazovalci volitev so opazili tudi vladno vmešavanje v volitve.

Poročilo opazovalcev Human Rights iz leta 2006 kaže na resne kršitve človekovih pravic, vključno z rutinskim mučenjem, samovoljnimi pridržanji in poskusi pred vojaškimi in državnimi varnostnimi sodišči.&lt;ref name=&quot;HRW&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hrw.org/english/docs/2006/01/18/egypt12212.htm |title=Egypt: Overview of human rights issues in Egypt |publisher=Human Rights Watch |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je [[Amnesty International]] objavila poročilo, da je Egipt postal mednarodni center za mučenje, ko so drugi narodi poslali osumljence na zaslišanje, pogosto kot del vojne proti terorizmu. Egiptovsko zunanje ministrstvo je izpodbijalo to poročilo. 
Ustavne spremembe iz 19. marca 2007 so prepovedale osebam uporabo vere kot osnovo za politično dejavnost, omogočile pripravo nove protiteroristične zakonodaje, razširila obsežna policijska pooblastila za aretacije in nadzor in dale predsedniku moč, da razpusti parlament in konča sodno spremljanje volitev. Leta 2009 je dr. Ali El Deen Hilal Dessouki, medijski sekretar državne demokratske stranke, ki je opisal Egipt kot &quot;faraonski&quot; politični sistem in demokracijo kot &quot;dolgoročni cilj&quot;. Dessouki je tudi izjavil, da &quot;je pravi center moči v Egiptu vojska&quot;.&lt;ref name=&quot;09CAIRO1468&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.wikileaks.ch/cable/2009/07/09CAIRO1468.html|title=NDP Insider: Military will ensure transfer of power|date=30 July 2009|publisher=US Department of State}}&lt;/ref&gt;

=== Revolucija ===
[[File:Tahrir Square on February11.png|thumb|Praznovanje na Trgu Tahrir po izjavi Omarja Sulejmana o razglasitvi odstopa Hosnija Mubaraka]]
25. januarja 2011 so se razširili protesti proti vladi Mubaraka. 11. februarja 2011 je Mubarak odstopil in pobegnil iz Kaira. Na trgu Tahrir v Kairu so izbruhnile ovacije. Egiptovska vojska je prevzela oblast. Mohamed Hussein Tantawi, predsednik vrhovnega sveta oboroženih sil, je postal dejansko začasni vodja države. 13. februarja 2011 je vojska razpustila parlament in začasno ustavo. Mubaraka so privedli pred sodišče, obtožen je bil korupcije ter , kraje ter umorov protestnikov. Po dveh letih v priporu je bil izpuščen in nikoli ni prestajal kazni. Leta 2020 je umrl zaradi zdravstvenih težav. V času svojega predsedovanja si je protipravno prilastil več miljard dolarjev vredno premoženje, katerega je skrival na tujih bančnih računih.

Ustavni referendum je bil 19. marca 2011. 28. novembra 2011 so bile v Egiptu prve parlamentarne volitve. Volilna udeležba je bila visoka in ni bilo nobenih poročil o večjih nepravilnostih ali nasilju. 24. junija 2012 je bil za predsednika izvoljen [[Mohamed Morsi]]. Morsi , profesor strojništva ter bivši inženir pri NASI, je bil tudi aktiven član Muslimanske bratovščine, katera pa je bila uradno prepovedana v Egiptu zaradi svojih skrajnih prepričanj. 2. avgusta 2012 je egiptovski premier Hisham Qandil napovedal njegov 35-članski kabinet z 28 novinci, vključno štirimi iz [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].

Liberalne in posvetne skupine so izstopile iz ustavodajne skupščine zaradi poskusa uvedbe stroge islamske prakse, medtem ko je Muslimanska bratovščina podprla Morsija. 22. novembra 2012 je predsednik Morsi izdal odlok, da želi zaščititi delo ustavodajne skupščine.

Poteza je privedla do množičnih protestov in nasilnega ukrepanja celotnega Egipta. 5. decembra 2012 se je preko deset tisoč zagovornikov in nasprotnikov predsednika Morsija spopadlo, kar bi lahko imenovali največja nasilna bitka med islamisti in njihovimi sovražniki od revolucije v državi. Mohamed Morsi je ponudil &quot;nacionalni dialog&quot; z voditelji opozicije, vendar ga je zavrnila, da naj prekliče ustavni referendum iz decembra 2012.
[[File:TahrirSquareAgainstMorsi.jpg|thumb|Trg Tahrir proti Mohamedu Morsiju 27. novembra 2012]]
30. junija 2013 so bili organizirani množični protesti po vsem Egiptu proti pravilom Morsija, kar je vodilo do izrinjenja Morsija iz vojske 3. julija 2013, ko je bila državnem udaru določena začasna vlada.

4. julija 2013 je 68-letni egiptovski sodnik Adly Mansour prisegel kot vršilec dolžnosti predsednika v novi vladi po odstranitvi Morsija. Vojska je zatrla Muslimansko bratovščino in njene privržence, tisoče je bilo zaprtih in stotine ubitih uličnih protestnikov. Veliko voditeljev in aktivistov Muslimanske bratovščine so obsodili na smrt ali dosmrtni zapor.
18. januarja 2014 je začasna vlada po referendumu uvedla novo ustavo, ki jo je podprlo 98,1 % volivcev. Udeležba je bila nizka, le 38,6 % registriranih volivcev. 26. marca 2014 je Abdel Fatah al Sisi, vodja egiptovske vojske, ki je v tem času imel nadzor v državi, izstopil iz vojske in napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah 2014. Sisi je prisegel kot predsednik Egipta 8. junija 2014. Muslimanska bratovščina ter nekatere liberalne in posvetne aktivistične skupine so bojkotirale glasovanje. 

Pravni sistem danes temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti. Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah el Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024. Predsedniški mandat traja 6 let.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Egipta}}
[[File:Aswan Nile R09.jpg|thumb|250 px|Obala Nila blizu Asuana]]

Egipt leži predvsem med 22 ° in 32 ° N zemljepisne širine in 25 ° in 35 ° E zemljepisno dolžine. Z 997.739 kvadratnimi kilometri je 30. največja država na svetu. Kljub temu je zaradi ekstremnih sušnih obdobij naseljenost skoncentrirana po ozki dolini Nila in njegove delte, kar pomeni, da približno 99 % prebivalstva uporablja le približno 5,5 % celotne površine. 98 % Egipčanov živi na 3 % ozemlja.

Egipt meji na [[Libija|Libijo]] na zahodu, [[Sudan]] na jugu ter [[Gaza|Gazo]] in [[Izrael]] na vzhodu. Pomembna vloga Egipta v geopolitiki izhaja iz njegovega strateškega položaja: transkontinentalen narod zaseda ozemlje, ki je most med Afriko in Azijo. Sueško ožino, ki jo prečka plovna pot [[Sueški prekop]], povezuje Sredozemsko morje z Indijskim oceanom prek Rdečega morja.

Poleg doline Nila je večina egiptovske pokrajine [[puščava]] z nekaj oazami, raztresenimi naokoli. Vetrovi ustvarjajo številne peščene sipine, visoke do 30 m. Egipt ima dele Sahare in libijske puščave. Te puščave so ščitile kraljestvo [[faraon]]ov pred zahodnimi grožnjami in so jih v starem Egiptu imenovali &quot;rdeča zemlja&quot;.

Mesta so: [[Aleksandrija]], drugo največje mesto, [[Asuan]], Asjut, Kairo, sodobna egiptovska prestolnica in največje mesto, Mahala in Kubra, [[Giza]], mesto Kufujeve piramide, Hurgada, [[Luksor]], Kom Ombo, Safaga, [[Port Said]], [[Šarm el Šejk]], [[Suez]], kjer je južni konec Sueškega prekopa, Zagazig in Minja. Oaze so Baharija, Dahla, Farafra, Harga in [[oaza Siva|Siva]]. Zaščitena območja so Narodni park Ras Mohamed, zaščiteno območje Zaranik in Siva.

13. marca 2015 so bili predstavljeni načrti za novo glavno mesto Egipta. &lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Egypt to build new administrative and business capital|url=http://www.bbc.co.uk/news/business-31874886|work=BBC News|date=13 March 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[Slika: Egypt_sat.png|thumb|250 px|Egipt]]
V Egiptu je zelo malo padavin. Večina [[dež]]ja pade v zimskih mesecih. Južno od Kaira so povprečne padavine le okoli 2 do 5 mm na leto in v presledkih več let. Na zelo ozkem pasu severne obale je lahko količina padavin okoli 410 mm, v glavnem med oktobrom in marcem. Sneg pade na gore Sinaja in v nekaterih severnih obmorskih mestih, kot so Damijeta, Baltim, Sidi Barani itd. in le redko v Aleksandriji. Zelo majhna količina snega je padla v Kairu 13. decembra 2013, prvič po mnogih desetletjih. &lt;ref&gt;{{navedi novice |title= Biblical snowstorm: Rare flakes in Cairo, Jerusalem paralyzed by over a foot |first= Jason |last= Samenow |work= The Washington Post |date= 13 December 2013 |url= http://www.washingtonpost.com/blogs/capital-weather-gang/wp/2013/12/13/rare-snow-in-cairo-jerusalem-paralyzed-in-historic-snow/ }}&lt;/ref&gt; Zmrzal je znana tudi sredi Sinaja in sredi Egipta. Egipt je suha in sončna država, večina njenega zemeljskega površja je puščava.

Egipt ima nenavadno toplo, sončno in suho podnebje. Povprečne visoke temperature so visoko na severu, v preostalem delu države so izjemno visoke poleti. Hladnejši sredozemski vetrovi dosledno pihajo prek severne morske obale, kar pomaga, da so temperature primernejše, še posebej na vrhuncu poletja. [[Kamsin]] je vroč, suh veter, ki izvira iz prostrane puščave na jugu in v bistvu piha spomladi ali v začetku poletja, prenaša žgoč pesek in prašne delce in običajno prinaša dnevne temperature nad 40 °C, včasih nad 50 °C bolj v notranjosti, medtem ko sorazmerna vlažnost pade na 5 % ali celo manj. Absolutne najvišje temperature se pojavijo, ko piha kamsin. Vreme je vedno sončno in jasno, zlasti v mestih, kot so Asuan, Luksor, Sohag in Asjut. To je eno izmed manj oblačnih in najmanj deževnih območjih na Zemlji.

Pred gradnjo [[Asuanski jez|Asuanskega jezu]] je Nil letno poplavljal (pogovorno ''dar Nila'') in dopolnjeval egiptovsko zemljo in omogočal letino v stoletjih.

Morebitni dvig morske gladine zaradi globalnega segrevanja bi lahko ogrozil gosto naseljen obalni pas Egipta in imel hude posledice za gospodarstvo, kmetijstvo in industrijo v državi. V kombinaciji z naraščajočim demografskim pritiskom bi po mnenju nekaterih strokovnjakov za podnebje precejšen dvig morske gladine lahko do konca 21. stoletja spremenil milijone Egipčanov v okoljske begunce. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=77240 |title=Contingency planning for rising sea levels in Egypt &amp;#124; IRIN News, March 2008 |publisher=Irinnews.org |accessdate=25 August 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=EL DEEB and  KEATH|first=Sarah and Lee|title=Islamist claims victory in Egypt president vote|url=http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT&amp;CTIME=2012-06-17-23-11-03|work=Associated Press|accessdate=18 June 2012|archive-date=2012-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120620080939/http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT&amp;CTIME=2012-06-17-23-11-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Biotska pestrost ===
Egipt je podpisal [[Konvencijo o biološki raznovrstnosti]] (''Convention on Biological Diversity'' - CBD, Rio, 9. junij 1992) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/convention/parties/list/ |title=List of Parties |accessdate=8 December 2012}}&lt;/ref&gt; in je postal pogodbenica konvencije 2. junija 1994. Nato je pripravil nacionalni načrt za biotsko strategijo in delovanje, ki je bila sprejeta 31. julija 1998. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/doc/world/eg/eg-nbsap-01-en.pdf |title=Egypt: National Strategy and Action Plan for Biodiversity Conservation |accessdate=9 December 2012}}&lt;/ref&gt; Čeprav veliko nacionalnih strategij in akcijskih načrtov zanemarja biološka območja živali in rastlin, je načrt Egipta nenavaden pri zagotavljanju uravnotežene informacije o vseh oblikah življenja.

V načrtu je navedeno, da so v Egiptu odkrili različne skupine: alge (1483 vrst), živali (okoli 15.000 vrst, od katerih je bilo več kot 10.000 žuželk), glive (več kot 627 vrst), cepljivke (319 vrst ), rastline (2426 vrst), enoceličarje (371 vrst). Pri nekaterih večjih skupinah, na primer lišaji, številka ni bila znana. Poleg majhnih in dobro raziskanih skupin, kot so dvoživke, ptice, ribe, sesalci in plazilci, se bo verjetno število povečalo tudi za druge vrste. &lt;ref&gt;A.M. Abdel-Azeem, ''The History, Fungal Biodiversity, Conservation, and Future Perspectives for Mycology in Egypt'' IMA Fungus 1 (2): 123-142 (2010).&lt;/ref&gt;

Danes je v Egiptu 28 zaščitenih območij in 18 nacionalnih parkov.

=== Upravna območja ===
[[File:Egypt, administrative divisions - Nmbrs - colored.svg|thumb|250px|Pokrajine Egipta]]

Egipt je razdeljen na 27 guvernatov (pokrajin). Ti so nadalje razdeljeni v regije. Regije imajo mesta in vasi. Vsak guvernat ima glavno mesto, ki ima včasih enako ime.

{{columns-list|
# [[Matruh (guvernat)|Matruh]]
# [[Aleksandrija (guvernat)|Aleksandrija]]
# [[Beheira (guvernat)|Beheira]]
# [[Kafr el Šejk (guvernat)|Kafr el Šejk]]
# [[Dakahlija (guvernat)|Dakahlija]]
# [[Damieta (guvernat)|Damieta]]
# [[Port Said (guvernat)|Port Said]]
# [[Severni Sinaj (guvernat)|Severni Sinaj]]
# [[Garbia (guvernat)|Garbia]]
# [[Monufija (guvernat)|Monufija]]
# [[Kaljubija (guvernat)|Kaljubija]]
# [[Šarkija (guvernat)|Šarkija]]
# [[Ismailija (guvernat)|Ismailija]]
# [[Giza (guvernat)|Giza]]
# [[Faijum (guvernat)|Faijum]]
# [[Kairo (guvernat)|Kairo]]
# [[Suez (guvernat)|Suez]]
# [[Južni Sinaj (guvernat)|Južni Sinaj]]
# [[Beni Suef (guvernat)|Beni Suef]]
# [[Minja (guvernat)|Minja]]
# [[Nova dolina (guvernat)|Nova dolina]]
# [[Asjut (guvernat)|Asjut]]
# [[Rdeče morje (guvernat)|Rdeče morje]]
# [[Sohag (guvernat)|Sohag]]
# [[Kena (guvernat)|Kena]]
# [[Luksor (guvernat)|Luksor]]
# [[Asuan (guvernat)|Asuan]]
}}
{{Largest cities
| name         = Največja mesta v Egiptu
| country      = Egipt
| stat_ref     = [http://world-gazetteer.com/wg.php?x=&amp;men=gcis&amp;lng=en&amp;des=wg&amp;geo=-1&amp;srt=pnan&amp;col=abcq&amp;msz=1500&amp;geo=-69 svetovne ocene 2012]
| list_by_pop  = 
| class        = nav
| div_name     = Pokrajina
| div_link     =

| city_1 = Kairo
| div_1 = Kairo (guvernat){{!}}Kairo
| pop_1 = 8.105.071
| img_1 = View from Cairo Tower 31march2007.jpg

| city_2 = Aleksandrija
| div_2 = Aleksandrija (guvernat){{!}}Aleksandrija
| pop_2 = 4.388.219
| img_2 = View from Montaza.jpg

| city_3 = Giza
| div_3 = Giza (guvernat){{!}}Giza
| pop_3 = 3.348.401
| img_3 = PyramidsofGiza at night.jpg

| city_4 = Šubra El-Keima
| div_4 = Kaljubija (guvernat){{!}}Kaljubija
| pop_4 = 1.072.951
| img_4 = ShubraPalaceFacade.jpg

| city_5 = Port Said
| div_5 = Port Said (guvernat){{!}}Port Said
| pop_5 = 607.353

| city_6 = Suez
| div_6 = Suez (guvernat){{!}}Suez
| pop_6 = 547.352

| city_7 = Luksor
| div_7 = Luksor (guvernat){{!}}Luksor
| pop_7 = 487.896

| city_8 = Mansura
| div_8 = Dakahlija (guvernat){{!}}Dakahlija
| pop_8 = 480.494

| city_9 = Mahala in Kubra
| div_9 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija
| pop_9 = 458.297

| city_10 = Tanta
| div_10 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija
| pop_10 = 437.793

| city_11 = Asjut
| div_11 = Asjut (guvernat){{!}}Asjut
| pop_11 = 403.202

| city_12 = Ismailija
| div_12 = Ismailija (guvernat){{!}}Ismailija
| pop_12 = 352.411

| city_13 = Faijum
| div_13 = Faijum (guvernat){{!}}Faijum
| pop_13 = 338.959

| city_14 = Zagazig
| div_14 = Šarkija (guvernat){{!}}Šarkija
| pop_14 = 314.331

| city_15 = Damieta
| div_15 = Damieta (guvernat){{!}}Damieta
| pop_15 = 299.296

| city_16 = Asuan
| div_16 = Asuan (guvernat){{!}}Asuan
| pop_16 = 281.891

| city_17 = Minja{{!}}Minja 
| div_17 = Minja (guvernat){{!}}Minja
| pop_17 = 253.767

| city_18 = Damanhur
| div_18 = Beheira (guvernat){{!}}Beheira
| pop_18 = 252.017

| city_19 = Beni Suef
| div_19 = Beni Suef (guvernat){{!}}Beni Suef
| pop_19 = 223.789

| city_20 = Hurgada
| div_20 = Rdeče morje (guvernat){{!}}Rdeče morje
| pop_20 = 223.124

| city_21 = Hurgada
| div_21 = Menofija (guvernat){{!}}’Menofija
| pop_21 = 223.124
}}

== Demografija ==
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;  align=right
|-
! leto !! štev. preb. !! leto !! štev. preb.
|-
|1882 ||6712 ||1960 ||26085
|-
|1897 ||9669 ||1966 ||30076
|-
|1907 ||11190 ||1976 ||36626
|-
|1917 ||12718 ||1986 ||48254
|-
|1927 ||14178 ||1996 ||59312
|-
|1937 ||15921 ||2006 ||72798
|-
|1947 ||18967 ||2013 ||84314&lt;ref name=&quot;pop1882-2006&quot;&gt;{{navedi splet|title=Population in Censuses by Sex &amp; Sex Ratio (1882–2006)|url=http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|publisher=Egypt State Information Service|accessdate=2015-06-16|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819071150/http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

[[File:Egypt 2010 population density1.png|left|thumb|Razporeditev prebivalcev (ljudje na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)]]
Egipt je tretja najbolj naseljena država na afriški celini. S približno 102, 3 milijoni prebivalcev se je od leta 2015 prebivalstvo zaradi napredka medicine in povečanja kmetijske produktivnosti med letoma 1970 in 2010 hitro povečevalo. Ko je leta 1798 Napoleon napadel državo, je bilo v Egiptu ocenjeno na samo 3 milijone prebivalcev. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/egypt/55.htm |title=Egypt – Population |publisher=Countrystudies.us |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt;

Ljudje Egipta so zelo urbanizirani, skoncentrirani vzdolž Nila (predvsem v Kairu in Aleksandriji), v delti reke in v bližini Sueškega prekopa. Egipčani so razdeljeni demografsko na tiste, ki živijo v večjih urbanih središčih, in ''felahe'' ali kmete, ki prebivajo v podeželskih vaseh.

Etnični Egipčani so daleč največja etnična skupina v državi in predstavljajo 91 % celotnega prebivalstva. Etnične manjšine so: Abazini, Turki, Grki, beduini arabskih plemen, ki živijo v vzhodnih puščavah in na Sinajskem polotoku, berbersko govoreči Sivi (Amazihi) v oazi Siva, in nubijske skupnosti ob Nilu. Obstajajo tudi plemenske skupnosti Bedža skoncentrirane v jugovzhodnem kotičku države in številni klani Domi večinoma v delti Nila in Faijumu, ki se postopoma asimilirajo kot posledica povečanje urbanizacije.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (''International Organization for Migration'') ocenjeno 2,7 milijona Egipčanov živi v tujini. Približno 70 % egipčanskih migrantov živi v arabskih državah (923.600 v Saudovi Arabiji, 332.600 v Libiji, 226.850 v Jordaniji, 190.550 v Kuvajtu, preostali drugje v regiji), preostalih 30 % prebiva večinoma v Evropi in Severni Ameriki (318.000 v Združenih državah Amerike 110.000 v Kanadi in 90.000 v Italiji). &lt;ref name=&quot;IOMEgypt&quot;&gt;{{cite journal|url=http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|publisher=International Organization for Migration|title=Migration and Development in Egypt: Facts and Figures|year=2010|accessdate=21 July 2010|archive-date=2011-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110205011709/http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Egipt gosti tudi neznano število beguncev in prosilcev za azil, ocenjeno med 500.000 in 3.000.000.&lt;ref name=&quot;Refugees&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |title=Refugees in Egypt |publisher=Wayback.archive.org |accessdate=8 February 2013 |archive-date=2005-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050321055911/http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Palestinskih beguncev je okoli 70.000 in približno 150.000 nedavnih iraških beguncev, število največje skupine Sudancev je sporna. Starogrške in judovske skupnosti v Egiptu so skoraj izginile, vendar veliko egiptovskih Judov pride na verski obisk ali ob drugih priložnostih kot turisti. Več pomembnih judovskih arheoloških in zgodovinskih znamenitosti je v Kairu, Aleksandriji in drugih mestih.

Med ljudstvi starodavnega Bližnjega vzhoda so ostali samo Egipčani, kjer so bili, in so še vedno tisto, kar so bili, čeprav so spremenili enkrat svoj jezik in dvakrat svojo vero. V tem smislu so najstarejši narod na svetu. V večini svoje zgodovine je bil Egipt država, vendar šele v zadnjih letih resnično nacionalna država. Vendar pa revščina ter vera vplivata na nizko izobrazbo prebivalstva, nepismenih je namreč kar 44 % vseh prebivalcev.

=== Jezik ===
[[File:Mohamed Ali Mosque HDR.jpg|thumb|Mošeja Mohameda Alija, zgrajena med 1828 in 1848 po naročilu Mohameda Ali Paše v spomin na smrt sina Tusun Paše]]

Uradni jezik republike je moderna standardna arabščina.&lt;ref name=&quot;Provisional Constitution&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sis.gov.eg/En/LastPage.aspx?Category_ID=1155 |title=Constitutional Declaration: A New Stage in the History of the Great Egyptian People |date=30 March 2011 |publisher=Egypt State Information Service |accessdate=15 April 2011}}&lt;/ref&gt; Arabščina je bila sprejeta po arabskem vdoru v Egipt. Pogovorni jeziki so egipčanska arabščina (68 %), saidska arabščina (29 %), vzhodnoegiptovska ''bedavi'' arabščina (1,6 %), sudanska arabščina (0,6 %), domarski (0,3 %), nubijski (0,3 %), bedžijski (0,1 %), sivijski in drugi. Poleg tega so glavni jeziki priseljencev grški, armenski in italijanski jezik. V Aleksandriji je bila v 19. stoletju velika skupnost italijanskih Egipčanov in italijanščina je bila ''[[lingua franca]]'' mesta.

Glavni tuji jeziki, ki se jih učijo v šolah, po vrstnem redu priljubljenosti so: angleščina, francoščina, nemščina in italijanščina.

Zgodovinski egiptovski jezik, znan tudi kot koptsko-egiptovski, je sestavljen iz egipčanskega in koptskega in je ločena veja v družini afro-azijskih jezikov. &quot;Koiné&quot; je narečje grškega jezika, čeprav ni doma v Egiptu in je bil pomemben v helenistični Aleksandriji. V veliki meri je bil uporabljen v filozofiji in znanosti te kulture. Poznejši prevodi iz grščine v arabščino so postali predmet študije arabskih učenjakov.

=== Religija ===
[[File:Virgin Mary Church.jpg|thumbnail|left|Cerkev Device Marije, Ismailija]]

Egipt je pretežno sunitska muslimanska država z islamom kot svojo državno religijo. Odstotek pripadnikov različnih verstev je v Egiptu sporna tema. Ocenjujejo, da je 90 % ljudi opredeljenih kot muslimani, 9 % kot koptski kristjani in 1 % je drugih krščanskih veroizpovedi. Nekonfesionalnih muslimanov je približno 12 %. &lt;ref&gt;CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |title=Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181224211210/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |date=2018-12-24 }}&lt;/ref&gt;

Po islamu, ki je prišel v 7. stoletju, je Egipt postal središče politike in kulture v muslimanskem svetu. Pod Anvarjem el Sadatom je islam postal uradna državna religija in šeriat glavni vir prava. Ocenjuje se, da 15 milijonov Egipčanov sledi pravilom sufijev. Manjšina je šiitska. Jeruzalemski center za javne zadeve ocenjuje, da je 1–2,2 milijona šiitov. Ahmadijev je  manj kot 50 tisoč, salafistov (ultra konservativni) je 5 do 6 milijonov. Kairo je znan po svojih številnih mošejah z minareti in je bil imenovan ''Mesto 1000 minaretov''. &lt;ref name=&quot;The Independent on Cairo&quot;&gt;{{navedi novice|title= Cairo: Welcome to the city of 1,000 minarets|url= http://www.independent.co.uk/travel/africa/cairo-welcome-to-the-city-of-1000-minarets-692635.html|work=[[The Independent]]|location=London|author= Robin Barton|date=19 February 2001}}&lt;/ref&gt; 

Egipt priznava le tri religije: islam, krščanstvo in judovstvo. Drugih ver in manjšinske muslimanske sekte ne priznava.

== Gospodarstvo ==
Egiptovsko gospodarsko je odvisno predvsem od kmetijstva, medijev, uvoza nafte, zemeljskega plina in turizma; več kot tri milijone Egipčanov dela v tujini, večinoma v Saudovi Arabiji, Perzijskem zalivu in Evropi. Dokončanje Asuanskega visokega jezu leta 1970 in posledično Naserjevega jezera je spremenilo reko Nil, s tem pa kmetijstvo in ekologijo Egipta. Hitro rastoče prebivalstvo, omejene kmetijske površine in odvisnost od Nila vse bolj obremenjujejo vire in pretresajo gospodarstvo.

Vlada je vlagala v komunikacije in fizično infrastrukturo. Egipt je prejemal pomoč Združenih držav od leta 1979 (v povprečju 2,2 milijardi ameriških dolarjev letno) in je tretja največja prejemnica teh sredstev iz Združenih držav Amerike po vojni v Iraku. Egiptovsko gospodarstvo se zanaša predvsem na naslednje vire dohodkov: turizem, nakazila Egipčanov, ki delajo v tujini ter prihodki od Sueškega prekopa.

Egipt ima razvit trg z energijo na osnovi premoga, nafte, zemeljskega plina in hidroenergijo. Imajo precejšnje zaloge premoga na severovzhodu Sinajskega polotoka, saj ga nakopljejo v višini približno 600.000 ton letno. Nafto in plin pridobivajo v zahodnih puščavskih regijah, Sueškem zalivu in delti Nila. Egipt ima ogromne zaloge plina, ki je ocenjen na 2180 kubičnih kilometrov, utekočinjen zemeljski plin so do leta 2012 izvozili v mnoge države.
[[Slika:San Stefano Grand Plaza, Alexandria, Egypt.jpg|250px|thumb|Trg sv. Štefana v Aleksandriji]] 
[[Slika: Flickr - archer10 (Dennis) - Egypt-2A-007.jpg|250 px|thumb|Pogled na Kairo]]

Gospodarske razmere so se začele precej izboljševati po obdobju stagnacije, ker je vlada sprejela liberalnejšo ekonomsko politiko, pa tudi zaradi večjih prihodkov od turizma in cvetoče borze. V svojem letnem poročilu je Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenil Egipt kot eno najboljših držav na svetu glede na gospodarske reforme. &lt;ref name=IMF&gt;{{navedi splet|last=Enders|first=Klaus|title=Egypt: Reforms Trigger Economic Growth|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/survey/so/2008/car021308a.htm|work=International Monetary Fund|accessdate=2 February 2011|quote=In its most recent review of Egypt's economy, the IMF has said the expansion has broadened from energy, construction, and telecommunications to labor-intensive sectors such as agriculture and manufacturing.}}&lt;/ref&gt; Nekatere velike gospodarske reforme, ki jih je vlada uvedla že od leta 2003, vključujejo dramatične reze carin in davkov. Nova obdavčitev, izvedena v letu 2005, je znižala obdavčenje podjetij s 40 % na sedanjih 20 %, zaradi česar so se do leta 2006 100-odstotno povečali davčni prihodki.

Tuje neposredne naložbe v Egiptu v letu 2006 so se občutno povečale pred odstranitvijo Hosnija Mubaraka in so presegle 6 milijard dolarjev zaradi ukrepov ekonomske liberalizacije in privatizacije, ki jih je sprejel minister, pristojen za investicije Mahmuda Mohieddin. Po padcu Hosnija Mubaraka v letu 2011 so v Egiptu močno padli tuje naložbe in turistični prihodki, čemur so sledili 60-odstotni padec deviznih rezerv, 3-odstotni padec rasti in hitro razvrednotenje egiptovskega funta.

Najvidnejši multinacionalni podjetji sta Group Orascom in Raya Contact Center. V zadnjih nekaj letih se je hitro razširilo področje informacijskih tehnologij, veliko start-upov prodaja storitve v Severni Ameriki in Evropi, poslujejo s podjetji, kot so Microsoft, Oracle in druge velike korporacije, kot tudi številnimi malimi in srednje velikimi podjetji. Nekatera od teh podjetij so v Xceed Contact center, Raya, Connections E Group Connections in C3.

Po ocenah 2,7 milijona Egipčanov v tujini aktivno prispeva k razvoju svoje države z nakazili (7,8 milijarde ameriških dolarjev v letu 2009), kakor tudi promet človeškega in socialnega kapitala in naložb. Nakazila Egipčanov, ki živijo v tujini in pošiljajo domov denar, je dosegel rekordnih 21 milijard ameriških dolarjev v letu 2012 po podatkih Svetovne banke. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gulfnews.com/business/economy/global-remittance-flow-grows-10-77-to-514-billion-in-2012-world-bank-1.1172693|title=Global remittance flow grows 10.77% to $514 billion in 2012: World Bank|author=Saifur Rahman|date=April 2013|publisher=Gulf News|accessdate=18 June 2013}}&lt;/ref&gt;

Egipčanska družba je zmerno neenaka v smislu porazdelitve dohodka, saj je 35 do 40 % prebivalcev Egipta, ki zaslužijo manj kot 2 $ na dan, medtem ko se le okoli 2–3 % lahko šteje za premožne.

Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).Izboljšanje vodne in železniške infrastrukture ter reševanje nerazvitosti podeželja so še druge prednostne naloge vladne politike.

=== Turizem ===
[[File:Madrasa and Khanqah of Sultan Barquq 01.jpg|thumbnail|left|V ulici Al Muizza je največja koncentracija srednjeveške arhitekture v islamskem svetu]]
[[File:Pyramid of Menkaure.jpg|thumbnail||Mikerinova piramida (desno)]]
Turizem je ena najpomembnejših panog v egiptovskem gospodarstvu. Storitveni sektor predstavlja 54 % egiptovskega BDP in zaposluje 49 % prebivalstva. V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta telekomunikacij in turizma.

Leta 2008 je več kot 12,8 milijona turistov obiskalo Egipt, kar zagotavlja prihodke v višini približno 11 milijard dolarjev. V turizmu je zaposlenih okoli 12 % egiptovske sile. Minister za turizem Hisham Zaazou je povedal strokovnjakom iz industrije in novinarjem, da je turizem ustvaril 9,4 milijarde $ v letu 2012. Egipt ima po zadnjih ocenah približno 898 hotelov in je drugi največji ponudnik hotelskih storitev v Afriki, takoj za Južnoafriško Republiko.
[[File:Sharm el Sheikh R01.jpg|thumb|Plaža v Šarm el Šejku]]
Nekropola v Gizah je najbolj ikonično mesto Egipta. Je tudi najbolj priljubljen turistični cilj  Egipta že od antike in je bila popularna v helenističnih časih, ko je bila Velika piramida navedena v ''Antipatros Sidonios'' kot eno izmed sedmih čudes sveta. 

Egipt ima veliko plaž ob Sredozemskem in Rdečem morju, več kot 3000 km. Rdeče morje ima čisto vodo, barvne koralne grebene, redke ribe in lepe gore. V zalivu Akba so plaže  tudi zelo primerne za  morske športe. Šarm el Šejk (ali Mesto miru), Hurgada, Luksor (znan kot največji muzej na prostem/ali mesto 1/3 svetovnih spomenikov), Dahab, Ras Sidr, Marsa Alam, Safaga in severna obala Sredozemlja so večji turistični kraji za rekreativni turizem.

Z veliko turističnimi dejavnostmi v Egiptu je idealno mesto za zgodovinski, verski, medicinski in zabaviščni turizem. Za vstop v Egipt je treba imeti veljaven potni list in v večini primerov tudi vizum. Poleg državljanov Združenega kraljestva in EU lahko državljani teh držav pridobijo vizum ob prihodu na katero koli od egiptovskih pristanišč: Avstralija, Kanada, Hrvaška, Gruzija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Makedonija, Republika Koreja, Ruska federacija, Srbija, Ukrajina in ZDA. Državljani iz Velike Britanije, EU in ZDA, ki potujejo v Šarm el Šejk, Dahab, Nuveibo in Tabo za največ 15 dni, ne potrebujejo vizuma pred potovanjem, kot prost vstop velja žig, dodeljen ob prihodu.

=== Energija ===
[[File:Oil refinery at lake Mariout.jpg|thumb|Rafinerija nafte pri jezeru Mariout]]
Egipt je proizvedel 691.000 sodov nafte in 2,141.05 TCF zemeljskega plina (leto 2013), zaradi česar je Egipt med največjimi proizvajalci nafte, ki ni članica Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC, in drugi največji proizvajalec zemeljskega plina v Afriki. Leta 2013 je bil Egipt največji porabnik nafte in zemeljskega plina v Afriki, saj je porabil več kot 20 % celotne porabe nafte in več kot 40 % skupne porabe zemeljskega plina v Afriki. Egipt ima največje naftne rafinerijske zmogljivosti v Afriki s 726.000 sodov (v letu 2012).

Egipt ima veliko kopnega, sončno vreme in velike hitrosti vetra, zaradi česar je glavna lokacija za obnovljive vire energije. Egipt namerava povečati ponudbo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na 20 % do leta 2022 in 42 % do leta 2035. Vetrna energija naj bi dosegla 14 %, hidroenergija 2 %, sončna pa 25% delež. Posledično je največ tržnih priložnosti na področju vetrnih turbin, foto-voltaičnih panelov in sorodnih tehnologij ter pri opremi in tehnologijah za koncentrirano sončno energijo.

=== Promet ===
Promet v Egiptu je osredotočen v Kairu in v glavnem sledi vzorcu poselitve vzdolž Nila. Osrednja linija 40.800 km železniškega omrežja poteka od Aleksandrije do Asuana in ga upravljajo egiptovske državne železnice. Cestna mreža se je hitro razširila na več kot 21.000 km in povezuje dolino Nila in delte Nila, Sredozemsko in obalo Rdečega morja, Sinaj in zahodne oaze.

[[File:Metro-1-l.jpg|thumb|left|Kairski metro (linija 2)]]
Kairski [[metro]] je prvi od dveh podzemnih sistemov v Afriki in v arabskem svetu. Velja za enega najpomembnejših nedavnih projektov v Egiptu, ki je stal okoli 12 milijard egiptovskih funtov. Sistem sestavljajo tri linije, četrta  se pričakuje v prihodnosti.

Egipt je ena od držav, ki je bila pionir pri uporabi zračnega prometa, saj je vzpostavila letalskega prevoznika EgyptAir leta 1932. Letalska družba ima sedež na mednarodnem letališču v Kairu in deluje s potniškim in tovornim prometom z več kot 75 kraji na Bližnjem vzhodu, Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki.Trenutno ima EgyptAir 80 letal.

==== Sueški prekop ====
[[File:Capesize bulk carrier at Suez Canal Bridge.JPG|thumb|Most čez Sueški prekop]]
{{glavni| Sueški prekop}}

Sueški prekop je umetna plovna morska pot in velja za najpomembnejše središče pomorskega prometa na Bližnjem vzhodu, ki povezuje Sredozemsko in Rdeče morje. Odprt je bil v novembru 1869 po 10 letih gradnje in omogoča ladijski promet med Evropo in Azijo, ne da bi morali okoli Afrike. Severni terminal je [[Port Said]], južni je Port Tavfik v mestu Suez. Ismailija leži na zahodnem bregu. Prekop je 193,30 km  dolg, 24 m  globok in 205 metrov širok. Sestavljen je iz severnega dostopa do prekopa (22 km), prekopa samega (162,25 km) in južnega dostopa (9 km). Prekop ima en pas z izogibališčem v &quot;Ballah by-pass&quot; in Velikem jezeru Bitter. Nima zapornic; morska voda teče prosto skozi prekop. Na splošno velja, da severno od jezera teče proti severu pozimi in proti jugu poleti.

== Kultura ==
Egipt je znan kulturni pobudnik arabsko govorečega sveta. Na sodobno arabsko in bližnjevzhodno kulturo močno vplivajo egiptovska literatura, glasba, film in televizija. Egipt je v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja dobil vlogo regionalnega vodje, kar je še dodatno trajno spodbudilo položaj egiptovske kulture v arabskem govoru. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |title=MIDEAST: Egypt Makes Cultural Clout Count (IPS, Oct.&amp;nbsp;29,&amp;nbsp;2009) |publisher=Ipsnews.net |date=29 October 2009 |accessdate=25 August 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427044804/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |archivedate=27 April 2011 |df= }}&lt;/ref&gt;

Egiptovska identiteta se je razvila v obdobju dolge okupacije, da bi se prilagodila islamu, krščanstvu in judovstvu; in novi jezik, arabski in njegov govorjeni potomec, egiptovska arabščina, ki temelji tudi na mnogih starih egipčanskih besedah. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youregypt.com/issue3/topic.htm|title=The Egyptian Identity: Pharaohs, Moslems, Arabs, Africans, Middle Easterners or Mediterranean People?|author=Raymon Kondos|date=15 February 2004|accessdate=21 August 2008}}&lt;/ref&gt;

Delo zgodnjega učenjaka iz 19. stoletja Rifa'a al Tahtawija je ponovno obudilo zanimanje za egiptovsko antično obdobje in izpostavilo egipčansko družbo načelom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Tahtawi je z izobraženim reformatorjem Ali pašo Mubarakom ustanovil domačo egiptološko šolo, ki je iskala navdih pri srednjeveških egipčanskih učenjakih, kot sta Suyuti in Maqrizi, ki sta sama preučevala zgodovino, jezik in antiko Egipta. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=El-Daly|first=Okasha|title=Egyptology: The Missing Millennium|year=2005|publisher=UCL Press|location=London|page=29}}&lt;/ref&gt;

Egiptovska renesansa je dosegla vrh v poznem 19. in začetku 20. stoletja s pomočjo ljudi, kot so Muhammad Abduh, Ahmed Lutfi el-Sayed, Muhammad Loutfi Goumah, Tawfiq el-Hakim, Louis Awad, Qasim Amin, Salama Moussa, Taha Hussein in Mahmoud Mokhtar. Ustvarili so liberalno pot za Egipt, izraženo kot zavezanost osebni svobodi, sekularizmu in veri v znanost, da bi dosegli napredek. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=130}}&lt;/ref&gt;

=== Umetnost ===
[[File:The judgement of the dead in the presence of Osiris.jpg|thumb|Tehtanje srca iz ''Knjige mrtvih'']]
Egipčani so bili ena prvih večjih civilizacij za kodifikacijo oblikovalskih elementov v umetnosti in arhitekturi. [[Egipčansko modra]], znana tudi kot kalcijev bakrov silikat, je [[pigment]], ki ga Egipčani uporabljajo že tisoče let. Velja za prvi sintetični pigment. Stenske slike, narejene v službi [[faraon]]ov, so sledile togi kodi vizualnih pravil in pomenov. Egipčanska civilizacija je znana po svojih ogromnih piramidah, templjih in grobnicah.

Znani primeri so [[Džoserjeva piramida]], ki jo je zasnoval starodavni [[arhitekt]] in inženir [[Imhotep]], [[Velika sfinga v Gizi |Sfinga]] in tempelj [[Abu Simbel]]. Moderna in sodobna egipčanska umetnost je lahko tako raznolika kot druga dela na svetovni likovni sceni, od ljudske arhitekture Hassana Fathyja in Ramsesa Wissa Wassefa, do skulptur Mahmouda Mokhtarja do značilne koptske ikonografije Isaaca Fanousa. Operna hiša v Kairu je glavno uprizoritveno mesto v prestolnici.

=== Literatura ===
[[File:Naguib Mahfouz HR.jpg|thumb|upright|Naguib Mahfouz je prvi v arabščini pišoči pisatelj z Nobelovo nagrado za književnost]]
Egipčanska literatura sledi začetkom v starodavnem Egiptu in je ena najzgodnejših znanih književnosti. Dejansko so Egipčani prvič razvili literaturo, kot jo poznamo danes, to je [[knjiga|knjigo]] &lt;ref&gt;{{Citation |last=Edwards |first=Amelia |title=THE LITERATURE AND RELIGION OF ANCIENT EGYPT. |url=http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |accessdate=30 September 2007 |archive-date=2007-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071020082547/http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. To je pomemben kulturni element v Egiptu. Egipčanski romanopisci in pesniki so bili med prvimi, ki so eksperimentirali s sodobnimi slogi arabske književnosti, oblike, ki so jih razvili, so bile široko posnemane po vsem Bližnjem vzhodu. Prvi moderni egipčanski roman ''Zaynab'' Muhammada Husayna Haykala je bil objavljen leta 1913 v egiptovskem jeziku &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Vatikiotis|first=P.J.|title=The history of modern Egypt: from Muhammad Ali to Mubarak|year=1991|publisher=Weidenfeld and Nicolson|location=London|isbn=978-0-297-82034-5|page=486|edition=4.}}&lt;/ref&gt;. Egiptovski romanopisec [[Naguib Mahfouz]] je bil prvi arabski pisatelj, ki je dobil Nobelovo nagrado v književnosti. Ženski pisateljici sta Nawal El Saadawi, znana po feminističnem aktivizmu, in Alifa Rifaat, ki piše tudi o ženskah in tradiciji.

Ljudska poezija je morda najbolj priljubljena literarna zvrst med Egipčani, ki jo predstavljajo dela, ki so jih napisali Ahmed Fouad Negm (Fagumi), Salah Jaheen in Abdel Rahman el-Abnudi.

=== Muzeji ===
[[File:Egyptian Museum in Cairo in May 2015.JPG|thumb|left| Egipčanski muzej v Kairu]]
Egipt ima eno najstarejših civilizacij na svetu. Bila je v stiku s številnimi drugimi civilizacijami in narodi in je šla skozi obdobja od prazgodovine do sodobne dobe. Zaradi te velike razlike v starosti obdobij in stalnih stikov z drugimi narodi v Egiptu lahko najdemo vsaj 60 muzejev, ki v glavnem pokrivajo široko področje teh starosti in konfliktov.
[[File:Tutmask.jpg|thumb|upright|Tutankamonova posmrtna maska je največja znamenitost Egipčanskega muzeja]]

Trije glavni muzeji so Egipčanski muzej v Kairu, ki ima več kot 120.000 predmetov, Egipčanski narodni vojaški muzej in Panorama 6. oktobra.

Veliki egipčanski muzej, znan tudi pod imenom Giza muzej, je v gradnji&lt;ref&gt;Veliki egipčanski muzej [http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190407135105/http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm|date=2019-04-07}}&lt;/ref&gt;. V njem bo največja zbirka starih egipčanskih artefaktov na svetu, opisan je kot največji arheološki muzej na svetu. Muzej naj bi se odprl spomladi 2019&lt;ref&gt;Egypt today[http://www.egypttoday.com/Article/4/51813/The-partial-opening-of-GEM-in-2019]&lt;/ref&gt; in bo postavljen na 50 ha površine okoli 2 km od nekropole v Gizi in je del novega glavnega projekta za planoto. 

=== Kuhinja ===
[[File:Egyptian food Koshary.jpg|thumb|Kušari, ena od narodnih jedi]]
Egipčanska kuhinja je posebej ugodna za vegetarijance, saj temelji na stročnicah in zelenjavnih  jedeh. Čeprav v Aleksandriji in na obali Egipta običajno uporabljajo veliko rib in drugih morskih sadežev, večinoma kuhinja temelji na živilih, ki rastejo iz tal. Meso je bilo v večini zgodovine zelo drago, zato se je kuhinja razvila v številne vegetarijanske jedi.

Nekateri menijo, da je ''kušari'' (mešanica riža, leče in makaronov) narodna jed. Kušariju lahko dodamo tudi ocvrto čebulo. Poleg tega je ''ful medames'' (pire iz fižola) ena izmed najbolj priljubljenih jedi. Fižov fava se uporablja tudi pri izdelavi ''[[falafel|falafla]]'' (znan tudi pod imenom ''ta'miya''), ki morda izvira iz Egipta in se je razširil na druge dele Bližnjega vzhoda. Česen, ki ga ocvrejo s koriandrom, se doda ''molokiji'', priljubljeni zeleni juhi iz drobno sesekljanih listov jute, včasih s piščancem ali zajcem.

== Glej tudi ==
* [[Seznam suverenih držav]]
* [[Stari Egipt]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{commons category|Egypt}}
{{Wikiatlas|Egypt}}
{{Wikivoyage}}

;Vlada
* [http://www.egypt.gov.eg/english/ Egypt's Government Services Portal] (Arabic, English)
* [http://www.eip.gov.eg/ Egypt Information Portal] (Arabic, English)
* [http://www.idsc.gov.eg/ Egypt Information and Decision Support Center] (Arabic, English)
* [http://www.sis.gov.eg/ Egypt State Information Services] (Arabic, English, French)
* [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html Chief of State and Cabinet Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119025919/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html |date=2012-11-19 }}
* [http://www.egypt.travel/ Egyptian Tourist Authority]

;Splošno
* [http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/middle_east/country_profiles/737642.stm Country Profile] from the BBC News
* [http://www.africa.com/egypt/ Egypt] profile from Africa.com
* [http://www.lib.utexas.edu/maps/egypt.html Egypt Maps] – Perry-Castañeda Library Map Collection, University of Texas at Austin

;Trgovina
* [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/EGY/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Egypt]

;Drugo
* ''[http://www.gutenberg.org/etext/17321 History of Egypt, Chaldea, Syria, Babylonia, and Assyria in the Light of Recent Discovery]'' by Leonard William King, at Project Gutenberg.
* [http://www.ibtada.com/ibtada.php?cur_page=main&amp;sub=submain&amp;mainpage=ajaib_ghar&amp;page=qadeem_mesar&amp;pgno=1 Egyptian History (urdu)]
* ''By Nile and Tigris'' - a narrative of journeys in Egypt and Mesopotamia on behalf of the British museum between 1886 and 1913, by Sir [[E. A. Wallis Budge]], 1920 ([http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/ DjVu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f |date=2008-11-21 }} and [http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ layered PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ |date=2008-11-21 }} formats)
* [http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm Napoleon on the Nile: Soldiers, Artists, and the Rediscovery of Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080602082144/http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm |date=2008-06-02 }}.


{{North_Africa}}
{{Southwest_Asia}}
{{Arabska_liga}}
{{države AU}}

[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Arabska liga]]
[[Kategorija:Severnoafriške države]]
[[Kategorija:Dvocelinske države]]
[[Kategorija:Afriška unija]]
[[Kategorija:Egipt|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2jgjg1765mlml45520e55kmods731k4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771772</id>
      <parentid>6771691</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:26:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--par odvečnih np</comment>
      <origin>6771772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="82225" sha1="4hekrqsa13sal7wjv2jabbzczd2a6bt" xml:space="preserve">{{Infobox Country
|name =
 {{collapsible list
 |titlestyle=background:transparent;font-size:9pt;
 |title={{resize|11.5pt|{{lang|ar|جمهورية مصر العربية}}}}
 |{{Infopolje |subbox=yes |bodystyle=font-size:9pt;font-weight:normal;
 |rowclass1=mergedrow |label1=[[arabščina|Arabsko]]: |data1={{lang|ar|Jumhūrīyat Miṣr al-ʿArabīyah}}
 |rowclass2 =mergedrow |label2=[[Egipčanska arabščina|Egipčansko]]: |data2={{lang|arz|Gomhoreyet Maṣr El ʿArabeya}}
}}
}}
|conventional_long_name   = Arabska republika Egipt
|common_name              = Egipt
|common_name2              = Egipta
|image_flag               = Flag of Egypt.svg
|image_coat               = Coat of arms of Egypt.svg
|image_map                = EGY orthographic.svg
|national_anthem          = ''[[Bilady, Bilady, Bilady]]''&lt;br/&gt;&lt;center&gt;[[File:Bilady, Bilady, Bilady.ogg]]&lt;/center&gt;
|official_languages       = [[arabščina|moderna standardna arabščina]]{{ref label|offlang|a|}}
|ethnic_groups            = 99 % [[Egipčani|Egipčanov]], 0,9 % [[Nubijci|Nubijcev]], 0,1 % [[Grki|Grkov]]
|capital                  = [[Kairo]]
|latd=30 |latm=2 |latNS=N |longd=31 |longm=13 |longEW=E
|largest_city             = capital
|government_type          = {{nowrap|[[Unitarna država|unitarna]] [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]]&lt;br/&gt;[[republika]]}}
|leader_title1            = [[predsednik Egipta|predsednik]]
|leader_name1             =  [[Abdel Fatah al Sisi]]
|leader_title2            = 
|leader_name2             = 
|leader_title3            = [[Predsednik vlade Egipta|predsednik vlade]]
|leader_name3             = [[Moustafa Madbouly]]
|sovereignty_type         = Ustanovitev
|established_event1       = [[prva egipčanska dinastija|prva dinastija]]
|established_date1        = okoli 3150 pr. n. št.
|established_event2       = neodvisnost izpod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]
|established_date2        = 28. februar 1922
|established_event3       = razglašena republika
|established_date3        = 18. junij 1953
|established_event4    = državni praznik
|established_date4     =23. julij (obletnica 23. julija 1952)
|area_rank                = 29.
|area_magnitude           = 1 E12
|area_km2                 = 1.010.407,87 &lt;!-- &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |title=Total area km2, pg.15 |publisher=Capmas.Gov – Arab Republic of Egypt |accessdate=8 May 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150321110107/http://capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |archivedate=21 March 2015 |df= }}&lt;/ref&gt; --&gt;
|percent_water            = 0,632
|population_estimate = 95.950.500&lt;ref name=&quot;popclock&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.capmas.gov.eg/?lang=2 |title=Population Clock |date=27 April 2013 |publisher=Central Agency for Public Mobilization and Statistics |accessdate=27 April 2013 |archive-date=2013-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117121826/http://capmas.gov.eg/?lang=2 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2017
|population_estimate_rank = 13.
|population_census = 94.798.827&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=الجهاز المركزي للتعبئة العامة والإحصاء|url=http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20/Admin/Pages%20Files/2017109143840cns.pdf|website=www.capmas.gov.eg|accessdate=13 October 2017|archive-date=2017-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171013224804/http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20%2FAdmin%2FPages%20Files%2F2017109143840cns.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2017
|population_density_km2   = 96
|population_density_rank  = 118.
|demonym                  = Egipčan
|GDP_PPP_year             = 2017
|GDP_PPP                  = {{nowrap|$1,173 bilijona&lt;ref name=imf2&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&amp;pr.y=19&amp;sy=2014&amp;ey=2021&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=469&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a= |title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;!--end nowrap:--&gt;}}
|GDP_PPP_rank             = 21.
|GDP_PPP_per_capita       = 12.560 USD&lt;ref name=imf2/&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 100.
|GDP_nominal              = {{nowrap|$330,765 milijarde&lt;ref name=imf3&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=58&amp;pr.y=9&amp;sy=2015&amp;ey=2015&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=469&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a=|title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;!--end nowrap:--&gt;}}
|GDP_nominal_rank         = 34.
|GDP_nominal_year         = 2015
|GDP_nominal_per_capita   = 3.740 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 115.
|HDI_year = 2014&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
|HDI_change = increase&lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
|HDI = 0,690 &lt;!--number only--&gt;
|HDI_ref = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr_2015_statistical_annex.pdf |title=2015 Human Development Report |date=2015 |accessdate=14 December 2015 |publisher=United Nations Development Programme}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank = 108.
|Gini                     = 30,8
|Gini_year                = 2008
|Gini_category            = &lt;span style=&quot;color:#fc0;&quot;&gt;srednji&lt;/span&gt;
|currency                 = [[egiptovski funt]]
|currency_code            = EGP
|time_zone                = EET
|utc_offset               = +2
|time_zone_DST            = EEST
|utc_offset_DST           = +3
|cctld                    = [[.eg]]
|calling_code             = +20
|footnote_a = {{note|offlang}} Uradni jezik je [[moderna standardna arabščina|književna arabščina]].&lt;ref name=&quot;Provisional Constitution&quot;/&gt; [[Egipčanska arabščina]] je pogovorni  jezik. Drugi dialekti in jeziki manjšin pa se govorijo regionalno.
}}

'''Egipt''' ([[arabščina|arabsko]] Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika [[država]] v severovzhodni [[Afrika|Afriki]], vključuje pa tudi polotok [[Sinaj]], ki ga imamo lahko za del [[Azija|Azije]]. Glavno območje poselitve je okoli reke [[Nil]]. Velik del površja dežele zavzema puščava [[Sahara]] z zelo redko poselitvijo. [[Glavno mesto]] je [[Kairo]]. Egipt na severu meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Libija|Libijo]], na jugu na [[Sudan]], na severovzhodu na [[Izrael]] in [[Gaza|Gazo]] ter na vzhodu na [[Rdeče morje]]. Egipt nadzira [[Sueški prekop]] med Sredozemskim in Rdečim morjem.

Egipt je medcelinska država, ki velja za eno največjih sil v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], Sredozemlju, na afriški celini, v [[porečje|porečju]] Nila, islamskem svetu in ob Rdečem morju.&lt;ref&gt;Andrew F. Cooper, Agata Antkiewicz and Timothy M. Shaw, 'Lessons from/for BRICSAM about South-North Relations at the Start of the 21st Century: Economic Size Trumps All Else?', ''International Studies Review,'' Vol. 9, No. 4 (Winter, 2007), pp. 675, 687.&lt;/ref&gt; Pokriva območje 997.739 kvadratnih kilometrov. Egipt je ena najbolj naseljenih držav v Afriki in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], pri čemer velika večina njenih 102,3 milijona prebivalcev živi v bližini reke Nil, na območju, velikem le 40.000 kvadratnih kilometrov, ki je tudi edini kraj, primeren za [[poljedelstvo]]. Velika območja puščave Sahare so redko poseljena. Okoli polovica Egipčanov živi v urbanih območjih, od tega velika večina v gosto poseljenih območjih, kot so [[Kairo]], [[Aleksandrija]] in druga večja mesta ob [[Delta Nila|delti Nila]].

Egipt je znan zaradi svoje antične civilizacije in zaradi nekaterih svetovno znanih spomenikov, kot sta [[Piramide pri Gizi|kompleks piramid pri Gizi]] in [[velika sfinga]]. V južnem mestu [[Luksor]] so številni starodavni spomeniki, kot sta [[Karnak]] in [[Dolina kraljev]]. Egipt na splošno velja za pomemben politični in kulturni narod na Bližnjem vzhodu.

Egipt ima eno najbolj razvitih gospodarstev s področji, kot so [[turizem]], [[poljedelstvo]], [[industrija]] in [[storitve]], ki so državnega pomena. Zato se egiptovsko gospodarstvo hitro razvija, deloma tudi zaradi zakonodaje, katere cilj je z notranjo in politično stabilnostjo, trgovino ter stabilizacijo trga privabiti dobre tuje investitorje. S 1. januarjem 2024 je država tudi članica mednarodnega gospodarskega združenja [[BRICS]].

== Ime ==
Beseda Egipt izhaja iz starogrške besede ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος'') prek srednjefrancoske besede ''egypte'' in latinske ''aegyptus''. To se kaže na zgodnjegrških tablicah v [[Linearna pisava B|linearni pisavi B]] kot ''a-ku-pi-ti-yo''. [[Pridevnik]] ''aigýpti''-, ''aigýptios'' je sposojen iz koptskega ''gyptios'' in od tam v arabščino kot ''qubṭī'', nazaj preoblikovano v قبط - ''qubṭ'', od koder je angleško ''copt''. Grško obliko so si sposodili iz poznoegipčanskega (''amarna'') ''Hikuptah'' »Memphis«, kar je napačna razlaga prejšnjega egiptovskega imena ''Hwt-ka-Ptah'' (⟨ḥwt-k-ptḥ⟩) v pomenu »dom [[Ka (mitologija)|ka]] (duša) od Ptah«, ime tempeljskega boga [[Pta]] v Memfisu.&lt;ref&gt;{{cite journal|last= Hoffmeier|first =James K| author-link =| title =Rameses of the Exodus narratives is the 13th B.C. Royal Ramesside Residence| journal =[[Trinity Journal (theology)|Trinity Journal]]| page = 1| date = 1 October 2007|url=http://www.galaxie.com/article/13430}}&lt;/ref&gt; [[Strabon]] je pripisal besedo ljudski etimologiji, po kateri ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος''), ki se razvije kot skovanka iz ''aigaiou huptiōs'' (''Aἰγαίου ὑπτίως''), pomeni »pod Egejskim morjem«.

''Misr'' (v arabščini: مصر) je klasična koranska [[arabščina]] in sodobno uradno ime Egipta, medtem ko je ''Maṣr'' (egipčanska arabščina: مصر) lokalna izgovarjava v egiptovski arabščini. Ime je semitskega izvora, neposredno sorodno z drugimi semitskimi besedami za Egipt kot v hebrejščini ''מִצְרַיִם '' (''Mitzráyim'').&lt;ref&gt;These are the names: Studies in Jewish Onomastics'', Vol. 3 (Ramat Gan, 2002), pp. 11-20), Avi Hurvitz (''A Concise Lexicon of Late Biblical Hebrew: Linguistic Innovations in the Writings of the Second Temple Period'' (Brill, 2014), [http://books.google.com/books?id=p1AMBAAAQBAJ&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA128 p. 128]) and Nadav Na’aman (&quot;Shaaraim – The Gateway to the Kingdom of Judah&quot; in ''The Journal of Hebrew Scriptures'', Vol. 8 (2008), article [http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf no. 24] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141017233422/http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf |date=2014-10-17 }}, pp. 2-3).&lt;/ref&gt; Beseda je prvotno pomenila »metropola« ali »civilizacija« in pomeni »država« ali »mejna dežela«.

Egipčansko ime države pomeni ''črna podlaga'' ali ''črna zemlja'' in se nanaša na rodovitno črno prst na poplavnih ravnicah Nila, ločenih od ''dešreta'' (⟨dšṛt⟩) oziroma »rdeče zemlje« puščave. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Rosalie, David |title=Pyramid Builders of Ancient Egypt: A Modern Investigation of Pharaoh's Workforce |publisher=Routledge |year=1997 |page=18}}&lt;/ref&gt; To ime se pogosto sliši kot ''kemet'' ali se verjetno izgovarja [kuːmat] v egipčanščini.  V koptski fazi egiptovskega jezika se pojavi kot ''kēme'' in ''kēmə'', v zgodnjem grškem kot ''xημία'' (''khēmía'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.chm.bris.ac.uk/webprojects2002/crabb/history.html|title=A Brief History of Alchemy|publisher=UNIVERSITY OF BRISTOL SCHOOL OF CHEMISTRY|accessdate=21 August 2008}}&lt;/ref&gt; Drugo ime je bilo ⟨tꜣ-mry⟩ »dežela na bregu«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Ancient Records of Egypt |last=Breasted |first=James Henry |author2=Peter A. Piccione |year=2001 |publisher=University of Illinois Press|isbn=978-0-252-06975-8 |pages=76;40|url=http://books.google.com/?id=bT0q7nt1-gUC }}&lt;/ref&gt;  Imeni za [[Gornji Egipt|Gornji]] in [[Spodnji Egipt]] sta bili ''Ta-Sheme'aw'' − »ostra dežela« in ''Ta-Mehew'' − »severna dežela«.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Egipta}}

=== Prazgodovina in Stari Egipt ===
{{glavni|Prazgodovina Egipta| Stari Egipt}}
Obstajajo dokazi o skalnih rezbarijah vzdolž teras ob Nilu in v puščavskih oazah. V 10. tisočletju pred našim štetjem je kulturo lovcev, nabiralcev in ribičev nadomestila kultura poljedelcev. Podnebne spremembe ali čezmerna paša okoli 8000 pred našim štetjem so začele v Egiptu sušiti pašna zemljišča in ustvarile Saharo. Zgodnji plemenski narodi so se selili ob reki Nil, kjer so razvili ustaljeno kmetijsko gospodarstvo in bolj centralizirano družbo.&lt;ref&gt;Midant-Reynes, Béatrix. ''The Prehistory of Egypt: From the First Egyptians to the First Kings''. Oxford: Blackwell Publishers.&lt;/ref&gt;

Okoli 6000 pr. n. št. so bile v dolini Nila že zakoreninjene [[Neolitik|neolitske]] kulture. V neolitiku se je v Zgornjem in Spodnjem Egiptu neodvisno razvilo več preddinastičnih kultur. [[Badarska kultura|Badarsko kulturo]] in nato [[Nakada|nakadsko]] običajno obravnavajo kot predhodnici dinastičnega Egipta. Merimda, najzgodnejše znano mesto Spodnjega Egipta, je nastalo okoli sedemsto let pred badarskim obdobjem. Sočasno so spodnje  egipčanske skupnosti sobivale s svojimi južnimi sosedi več kot dva tisoč let, kulturno različne, vendar so ohranjale pogoste trgovinske stike. Najzgodnejši znani dokaz egiptovskih [[hieroglif]]skih napisov se je pojavil v preddinastičnem obdobju na lončeni posodi Nakada III, datirani okoli 3200 pred našim štetjem. &lt;ref&gt;Bard, Kathryn A. Ian Shaw, ed. ''The Oxford Illustrated History of Ancient Egypt''. Oxford: Oxford University Press, 2000. p. 69.&lt;/ref&gt;
[[File:Giza Necropolis.jpg|thumbnail|left|Nekropola v Gizi je najstarejše starodavno &quot;čudo sveta&quot;  in edino, ki še obstaja]]

Združeno kraljestvo je ustanovil kralj [[Menes]] okoli 3150 pr. n. št., kar je vodilo do vrste dinastij, ki so vladale v Egiptu prihodnja tri tisočletja. Egipčanska kultura je cvetela v tem dolgem obdobju in ostala izrazito samosvoja v svoji veri, umetnosti, jeziku in običajih. Prvi dve vladajoči dinastiji sta združeni Egipt obvladovali v obdobju Starega kraljestva, okoli 2700–2200 pr. n. št., zgradili sta veliko piramid, od katerih so znani zlasti [[Džoserjeva piramida]] tretje in [[Nekropola v Gizi|kompleks piramid v Gizi]] četrte dinastije.

Prvo vmesno obdobje je trajalo v obdobju političnega preobrata približno 150 let. Močne poplave Nila in stabilizacija vlade so prinesle novo obdobje blaginje v državi v Srednjem kraljestvu, okoli 2040 pred našim štetjem, z vrhuncem v času vladavine faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] Drugo obdobje neenotnosti je napovedalo prihod prve tuje vladajoče dinastije v Egiptu, semitskih [[Hiksi|Hiksov]]. Zavojevalski Hiksi so zasedli velik del Spodnjega Egipta okoli 1650 pred našim štetjem in ustanovili novo glavno mesto [[Avaris]]. Izrinili so zgornje egiptovske sile [[Ahmos I.|Ahmosa I.]], ki je ustanovil osemnajsto dinastijo in preselil prestolnico iz [[Memfis, Egipt|Memfis]]a v [[Tebe, Egipt |Tebe]].

Novo kraljestvo v letih okoli 1550–1070 pr. n. št. se je začelo z osemnajsto dinastijo. V tem obdobju je prišlo do vzpona Egipta kot mednarodne sile, imperij je v obdobju svojega največjega obsega segal proti jugu vse do Tombosa v [[Nubija|Nubiji]] in vključeval dele [[Levant|Levanta]] na vzhodu. To obdobje zaznamujejo nekateri najbolj znani faraoni, kot so faraonka [[Hačepsut]], [[Tutmozis III.]], [[Akenaten]] in njegova žena [[Nefretete]], [[Tutankamon]] in [[Ramzes II.]] Prav tako v to obdobje, v čas [[Ehnaton|Ehnatonove]] vladavine, datira prvi zgodovinsko potrjen izraz [[Monoteizem|monoteizma]]. Pogosti stiki z drugimi narodi so prinesli nove ideje. Državo so kasneje napadli in osvojili Libijci, Nubijci in Asirci, vendar so jih avtohtoni Egipčani na koncu premagali in ponovno pridobili nadzor nad ozemljem.

Trideseta dinastija je bila zadnja domača vladajoča dinastija v faraonski dobi. Leta 343 pred našim štetjem je bil zadnji domači faraon kralj Nektanebo II., ki je bil poražen in je padel v bitki s [[Perzijci]]. Enaintrideseto, perzijsko, dinastijo je že nekaj desetletij kasneje porazil [[Aleksander Veliki]], nakar je Egiptu zavladal njegov grški general, [[Ptolemaj I. Soter]].

=== Ptolemajski in Rimski Egipt ===
{{glavni|Ptolemajsko kraljestvo|Egipt (rimska provinca)}}
[[File:Denderah3 Cleopatra Cesarion.jpg|thumb|Ptolemajska kraljica Kleopatra VII. in njen sin z Julijem Cezarjem Cezarion v templju Dendera]]
[[Ptolemajsko kraljestvo]] je bila močna [[Helenizem |helenistična]] država, ki se je raztezala od južne [[Sirija|Sirije]] na vzhodu do Kirene na zahodu in na jugu do meje z Nubijo. [[Aleksandrija]] je postala glavno mesto in središče grške kulture in trgovine. Da bi pridobili priznanje avtohtonega egiptovskega prebivalstva, so se razglasili za naslednike faraonov. Poznejši Ptolemajci so prevzeli egiptovsko tradicijo, se upodabljali na javnih spomenikih v egipčanskem slogu in oblačilih ter sodelovali pri egiptovskem verskem življenju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Bowman | first = Alan K | title= Egypt after the Pharaohs 332 BC – AD 642 | publisher=University of California Press | location=Berkeley | year=1996 | edition=2. | pages=25–26 | isbn=0-520-20531-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Stanwick | first = Paul Edmond | title= Portraits of the Ptolemies: Greek kings as Egyptian pharaohs | publisher=University of Texas Press | location=Austin | year=2003 | isbn=0-292-77772-8}}&lt;/ref&gt; 

Zadnji vladar ptolemajske veje je bila [[Kleopatra VII.]], ki je storila samomor po pogrebu svojega ljubimca Marka Antonija, ki ji je umrl v naročju, potem ko je Oktavijan zajel Aleksandrijo in so njeni plačanci pobegnili. Ptolemajce so ogrožali upori avtohtonih Egipčanov, bili so vključeni v tuje in državljanske vojne, kar je pripeljalo do padca kraljestva in njegovo priključitev Rimu. Kljub temu je helenistična kultura v Egiptu še naprej uspevala tudi po muslimanskih osvajanjih.

Krščanstvo je prišlo v Egipt s [[Sveti Marko|svetim Markom Evangelistom]] v 1. stoletju.&lt;ref name=&quot;georgetown1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |title=Egypt |publisher=Berkley Center for Religion, Peace, and World Affairs |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2011-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111220145046/http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |url-status=dead }} See drop-down essay on &quot;Islamic Conquest and the Ottoman Empire&quot;&lt;/ref&gt; [[Dioklecijan]]ova vladavina je v Egiptu zaznamovala prehod iz rimskega v bizantinsko obdobje, ko so bili preganjani številni egiptovski kristjani. ''[[Nova zaveza]]'' je bila do takrat prevedena v egiptovski jezik. Po [[Kalcedonski koncil |kalcedonskem koncilu]] leta 451 je bila egiptovska [[koptska cerkev]] ločena. &lt;ref&gt;Kamil, Jill. ''Coptic Egypt: History and Guide''. Cairo: American University in Cairo, 1997. p. 39&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
Bizantinci so ponovno pridobili nadzor nad državo po kratkem perzijskem vdoru zgodaj v 7. stoletju, 639 do 642, ko je Egipt napadel in osvojil islamski imperij z muslimanskimi [[Arabci]]. Ko so premagali bizantinsko vojsko v Egiptu, so Arabci v državo prinesli [[sunitski islam]]. Kmalu v tem obdobju so Egipčani začeli z mešanico svoje nove vere z avtohtonimi prepričanji in praksami, kar je dalo različna [[Sufizem |sufistična]] pravila. Ti obredi so preživeli obdobje koptskega krščanstva.

=== Mohamedova doba ===
Islamski prerok Mohamed je imel prvi stik z ljudmi iz Egipta med ekspedicijo Zaida ibn Haritha v Hismo. Poslal je Hatiba bin Abija Baltaeha s pismom kralju Egipta, imenovanem Mukavkis. &lt;ref name=&quot;The Sealed Nectar&quot;&gt;Safiur-Rahman Mubarakpuri, [http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;pg=PA222 The Sealed Nectar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141028080936/http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;pg=PA222 |date=2014-10-28 }}, p. 222&lt;/ref&gt;&lt;ref name=history&gt;Akbar Shāh Ḵẖān Najībābādī, [http://books.google.co.uk/books?ei=L8VHVM-lPNT77Aaiw4CICw&amp;id=Pi5tAAAAMAAJ&amp;dq=kalbi History of Islam, Volume 1], p. 194. Quote: &quot;Again, the Holy Prophet «P sent Dihyah bin Khalifa Kalbi to the Byzantine king Heraclius, Hatib bin Abi Baltaeh to the king of Egypt and Alexandria; Allabn Al-Hazermi to Munzer bin Sawa the king of Bahrain; Amer bin Aas to the king of Oman. Salit bin Amri to Hozah bin Ali— the king of Yamama; Shiya bin Wahab to Haris bin Ghasanni to the king of Damascus&quot;&lt;/ref&gt; V dopisu je Mohamed dejal: &quot;Vabim vas, da sprejmete islam, Alah je vzvišen, in vas nagradi dvakrat.  Ampak če nočete, nič zato, saj boste nosili breme zločinstva vseh Koptov.&quot; Med ekspedicijo je bil eden odposlancev Mohameda Dihjah bin kalif Kalbi napaden in Mohamed je poslal Zaida Ibna Haritha, da bi mu pomagal. Dihja prosi pleme Banu Dubajba, ki je sprejelo islam, za pomoč. Ko je novica dosegla Mohameda, je takoj odposlal Zaida ibn Haritha s 500 možmi, da jih kaznuje. Muslimanska vojska se je borila z Banujem Judhamom, ubitih je bilo več ljudi, vključno z njihovim vodjo, Al-Hunaidom ibn Aridom in njegovim sinom, ujeli so 1000 kamel, 5000 govedi in 100 žensk in dečkov. Novi vodja Banu Judham, ki je sprejel islam, se je pritožil Mohamedu in Mohamed jih je oprostil. &lt;ref name=mubarakpuri &gt;{{citation|title=The Sealed Nectar|url=http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&amp;printsec=frontcover|first=Saifur Rahman Al|last=Mubarakpuri|year=2005|publisher=Darussalam Publications|page=226}} ([http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html  online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829083127/http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html |date=2011-08-29 }})&lt;/ref&gt;&lt;ref name=wattmim &gt;{{navedi knjigo|last=Watt |first=William M. |title=Muhammad at Medina|url=http://books.google.co.uk/books?id=GfAGAQAAIAAJ|publisher=Oxford University Press|year=1956|isbn=978-0-19-577307-1|page=108|quote=Dihyah b. Khalifah al-Kalbi, who had gone to Syria on an errand for Muhammad, was returning to Medina with gifts, when he was robbed by a man of Judham called al-Hunayd. Another clan of Judham, however, or some men from anothertribe, forced al-Hunayd to give the things back. Meanwhile a leader of Judham, Rifa'ah b. Zayd, had been in Medina, had brought back to the tribe Muhammad's terms for an alliance, and the tribe had accepted. Muhammad had not been informed of this decision, however, and sent out Zayd b. Harithah to avenge the insult to his messenger. There was a skirmish in which the Muslims killed al-Hunayd and captured a number of women and animals. }} ([http://www.archive.org/details/muhammadatmedina029655mbp free online])&lt;/ref&gt; 

=== Islamsko obdobje ===
Muslimanski vladarji Islamskega [[kalifat]]a so imeli nadzor nad Egiptom naslednjih šest stoletij s Kairom kot sedežem kalifata pod [[Fatimidski kalifat|Fatimidi]]. S koncem kurdske dinastije [[Ajubidi |Ajubidov]] so [[Mameluki]], turško-čerkeška vojaška kasta, leta 1250 prevzeli nadzor. Do poznega 13. stoletja je bil Egipt povezan prek Rdečega morja z Indijo, Malezijo in Vzhodno Indijo. Sredi 14. stoletja je [[črna smrt]] pomorila okoli 40 % prebivalcev države. Hatib bin Abi Baltaeh, kralj Egipta, je pozval Al-Mukavkisa, da sprejme islam.

=== Egipčanski ejalet ===
[[File:Louis-François Baron Lejeune 001.jpg|thumb|Napoleon porazi mameluško vojsko v bitki pri piramidah 21. julija 1798, slika Louisa-Françoisa barona Lejeune]]
[[File:Cedid Atlas (Egypt) 1803.jpg|thumb|left|1803 ''Atlas-ı Cedid'' kaže Otomanski Egipt]]
Egipt so osvojili Turki leta 1517, nakar je postal provinca Osmanskega cesarstva. Obrambna militarizacija je uničila civilno družbo in gospodarske institucije. Slabitev ekonomskega sistema v kombinaciji z učinki kuge so povzročile, da je bil Egipt dovzeten za tuje vdore. Portugalski trgovci so prevzeli njihovo trgovino. Med letoma 1687 in 1731 je Egipt doživel šest let lakote. Množična lakota je do leta 1784 zahtevala približno šestino prebivalstva. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sciencedaily.com/releases/2006/11/061121232204.htm |title=Icelandic Volcano Caused Historic Famine In Egypt, Study Shows |publisher=ScienceDaily |date=22 November 2006 |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt;

Egipt je bil vedno problematična provinca za osmanski nadzor, deloma tudi zaradi stalne moči in vpliva Mamelukov, egiptovske vojaške kaste, ki je vladala v državi že več stoletij. Kot tak je Egipt ostal na pol avtonomen, dokler ga niso napadle francoske sile [[Napoleon I.|Napoleona I.]] leta 1798. Potem ko so Francoze izgnali, je moč leta 1805 pridobil Mohamed Ali Paša, albanski vojaški poveljnik otomanske vojske v Egiptu.

Egipt pod dinastijo Mohameda Alija je ostal otomanska provinca. Leta 1867 mu je bil dodeljen status avtonomne vazalne države ali Kedivata. Isma'il in Tewfik Paša vladata Egiptu kot kvazi neodvisni državi pod otomansko nadvlado do britanske zasedbe leta 1882. Kedivat Egipt (1867–1914) je ostal pravno otomanska provinca do 5. novembra 1914, ko je bil razglašen britanski [[protektorat]] kot odziv na odločbo mladih Turkov Otomanskega cesarstva, da se pridružijo svetovni vojni na strani centralnih sil.

=== Dinastija Mohameda Alija ===
[[File:ModernEgypt, Muhammad Ali by Auguste Couder, BAP 17996.jpg|left| thumb|Mohamed Ali Paša je ustanovitelj dinastije in prvi kediv Egipta in Sudana]]
Potem ko so Francozi porazili Britance, je v Egiptu nastal vakuum moči, sledili so trije načini boja za oblast med Turki, egiptovskimi Mameluki, ki so vladal Egiptu stoletja, in albanskimi plačanci v službi Turkov. Končalo se je z zmago Albancev, ki jih je vodil Mohamed Ali.

Medtem ko je nosil naslov podkralja Egipta, je bila njegova podrejenost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] zgolj simbolična. [[Mohamed Ali, Egipčanski|Mohamed Ali]] je ustanovil dinastijo, ki je vladala Egiptu do revolucije leta 1952. V kasnejših letih je dinastija postala britanska lutka. &lt;ref name=&quot;Nejla M. Abu Izzeddin 1973, p 2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Izzeddin|first=Nejla M. Abu|title=Nasser of the Arabs: an Arab assessment|year=1981|publisher=Third World Centre for Research and Publishing|isbn=978-0-86199-012-2|page=2}}&lt;/ref&gt;

[[File:Cairo-Demonstrations1919.jpg|thumb|upright|Ženske nacionalistke demonstrirajo v Kairu, 1919]]
Uvedba dolgo rezanega bombaža leta 1820 je preoblikovala kmetijstvo v monokulturno pred koncem stoletja s poudarkom na lastništvu zemljišč in preusmeritvi proizvodnje na mednarodne trge.

Mohamed Ali je zasedel severni Sudan (1820–1824), Sirijo (1833) in dele Arabije in Anatolije. Leta 1841 so ga evropske sile v strahu, da ne bi bilo osvojeno otomansko cesarstvo, prisilile, da vrne večino svojih osvojenih ozemelj Turkom. Njegova vojaška ambicija je narekovala posodobitev države: zgradil je industrijo, sistem kanalov za namakanje in promet, reformiral je javno upravo.
Mohamed Ali Paša je razvil veliko posodobljeno vojsko. Uvedel je nabor moških kmetov in s tem  ustvaril svojo veliko vojsko. Izobraževanje in usposabljanje novih vojakov ni bila opcija; novi koncepti so bili uveljavljeni z izolacijo. Zamera na vojaški način življenja je sčasoma zbledela in nova ideologija se je prijela kot nacionalizem in ponos.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Fahmy|first=Khaled|title=All the Pasha's Men: Mehmed Ali, his army and the making of modern Egypt|url=https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm|year=1997|pages=[https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm/page/119 119]–47}}&lt;/ref&gt;

Mohameda Alija je na kratko nasledil njegov sin Ibrahim (v septembru 1848), nato pa vnuk Abas I. (v novembru 1848), za njim Said (leta 1854) in Ismail (leta 1863).

Sueški prekop, zgrajen v partnerstvu s Francozi, je bil končan leta 1869. Njegova gradnja je povzročila velik dolg evropskim bankam in nezadovoljstvo prebivalstva zaradi velike obdavčitve. Leta 1875 je bil Ismail prisiljen prodati delež Egipta v kanalu  britanski vladi. Posledica je bila uvedba britanskih in francoskih kontrolorjev v naslednjih treh letih ter &quot;s finančno močjo lastnikov obveznic, ki so stali za njimi, resnična moč v vladi.&quot; &lt;ref&gt;Nejla M. Abu Izzeddin, ''Nasser of the Arabs'', p 2.&lt;/ref&gt;
[[File:1stAlameinBritDefense.jpg|thumb|left| Britanska pehota blizu El Alameina, 17. julija 1942]]
Lokalno nezadovoljstvo z Ismailom in evropskim vdorom je leta 1879 pripeljalo do nastanka prvih nacionalističnih skupin z Ahmadom Urabijem. V bojazni za zmanjšanje njihovega nadzora sta Velika Britanija in Francija vojaško obstreljevali Aleksandrijo in drobili egiptovsko vojsko v bitki pri Tel el Kebirju. Pod Ismailovim sinom Tevfikom je Egipt postal dejansko britanski protektorat. Leta 1906 je Dinshawayev incident spodbudil več nevtralnih Egipčanov, da so se pridružili nacionalističnemu gibanju.

Leta 1914 je protektorat postal uraden, naslov predsednika države je bil spremenjen v ''sultan'', da bi nakazoval zakrnelo nadvlado otomanskega sultana, ki je dobil centralno moč v prvi svetovni vojni. [[Abaz II.]] je bil odstavljen kot kediv, nadomestil ga je njegov stric, Husein Kamel kot sultan. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=111}}&lt;/ref&gt; 
Po prvi svetovni vojni sta Saad Zaghlul in partija Wafd vodila egiptovsko nacionalistično gibanje z večino v lokalni zakonodajni skupščini. Ko so Britanci izgnali Zaghlula in njegove sodelavce na Malto 8. marca 1919, je država nastala v svoji prvi moderni revoluciji. Upor je vodil vlado Združenega kraljestva, da je izdala enostransko razglasitev neodvisnosti Egipta 22. februarja 1922.

Nova vlada je leta 1923 pripravila in sprejela ustavo, ki je temeljila na parlamentarnem sistemu. Saad Zaghlul je bil izvoljen za predsednika vlade v Egiptu leta 1924. Leta 1936 je bila sklenjena anglo-egiptovska pogodba. Nadaljevanje nestabilnosti zaradi preostalega britanskega vpliva in povečanja politične udeležbe je pripeljalo do razpustitve parlamenta in vojaškega državnega udara, znanega kot revolucija 1952. Gibanje ''Free Officers'' (arabsko حركة الضباط الأحرار‎ Ḥarakat aḍ-Ḍubbāṭ al-ʾAḥrār) je prisililo kralja [[Faruk]]a, da abdicira v korist svojega sina Fuada. Britanska vojska je bila v Egiptu do leta 1954.

=== Republika ===
[[File:Egyptian Armor.jpg|thumb|Egiptovski tanki napredujejo v puščavi Sinaj v [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni 1973]]]]
Po revoluciji 1952 z gibanjem svobodnih častnikov je Egiptu vladala vojska. 18. junija 1953 je egiptovska republika določila generala Mohameda Naguiba za prvega predsednika republike.

==== Vladanje predsednika Naserja ====
Naguiba je leta 1954 prisilil k odstopu [[Gamal Abdel Naser]] – pravi arhitekt gibanja 1952 – in ga kasneje dal v hišni pripor. Naser je prevzel oblast kot predsednik v juniju 1956. Britanske sile so se umaknile iz cone zasedenega Sueškega prekopa 13. junija 1956, ko je nacionalizacija Sueškega prekopa 26. julija 1956 sprožila sueško krizo.

Leta 1958 sta Egipt in Sirija oblikovali suvereno unijo, znano kot Združena arabska republika. Zveza je bila kratkotrajna in se je končala leta 1961, ko se je Sirija odcepila. Med svojim obstojem je bila Združena arabska republika tudi v ohlapni konfederaciji s Severnim Jemnom (uradno Mutawakkilite kraljestvo Jemen), znano kot Združene arabske države. Leta 1959 je bila Palestina iz Gaze vključena v Združene arabske republike pod pretvezo Arabske unije in ni bila nikoli obnovljena.
[[File:Nasser in Mansoura, 1960.jpg|thumb|right|Egipčanski predsednik Gamal Abdel Naser v Mansouri, 1960]]
V začetku leta 1960 je bil Egipt v celoti vključen v severno jemensko državljansko vojno. Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser je podprl jemenske republikance s kar 70.000 egiptovskimi vojaki in kemičnim orožjem. Kljub več vojaškim potezam in mirovnim konferencam vojna ni napredovala. Egipčanska zaveza v Jemnu je bila kasneje močno ogrožena.

V sredini maja 1967 je Sovjetska zveza izdala opozorilo Naserju o bližnjem izraelskem napadu na Sirijo. Čeprav je načelnik Mohamed Favzi preveril informacijo kot &quot;neutemeljeno&quot;, je Naser 14. maja napotil svoje čete na Sinaj v bližino meje z Izraelom, 19. maja izgnal mirovnike ZN, nameščene na meji z Izraelom, in 23. maja zaprl ožino Tirane za izraelski ladijski promet. 26. maja je Naser izjavil, &quot;bitka bo splošna in naš osnovni cilj bo, da se uniči Izrael&quot;. Izrael je ponovno poudaril, da je bilo zaprtje ožine Tirane ''casus belli''. Leta 1967 je bila šestdnevna vojna, ko je Izrael napadel Egipt in zasedel Sinajski polotok in Gazo, ki jo je Egipt zasedal od leta 1948. Med vojno leta 1967 je bil sprejet zakon v sili in veljal do leta 2012, razen 18-mesečnega premora 1980–1981. V skladu s tem zakonom so bila policijska pooblastila razširjena, začasne ustavne pravice in cenzura pa legalizirana.
Ob padcu egiptovske monarhije v začetku leta 1950 je bilo manj kot pol milijona Egipčanov zgornji razred in bogatih, štiri milijone srednji razred in 17 milijonov nižji razred in revnih. Manj kot polovica vseh je bilo šoloobveznih otrok, večina od njih fantje. Naserjeva politika je to spremenila. Zemljiška reforma in distribucija, dramatična rast univerzitetno izobraženih in vladna podpora nacionalni industriji so močno izboljšale socialno mobilnost in stanje nasploh. Od študijskega leta 1953–1954 do 1965–1966 se je celotni javni šolski vpis več kot podvojil. Milijoni prej revnih Egipčanov so se z izobraževanjem in delovnimi mesti v javnem sektorju pridružili srednjemu razredu. Zdravniki, inženirji, učitelji, odvetniki, novinarji so bili glavnina srednjega razreda v Egiptu pod Naserjem.

==== Vladanje predsednika Sadata ====
Leta 1970 je predsednik Naser umrl in nasledil ga je [[Anvar Sadat]]. Sadat je potegnil Egipt v [[Hladna vojna|hladno vojno]] z izgonom sovjetskih svetovalcev leta 1972. Začel je politiko gospodarskih reform ''infitah'', medtem ko je zajezil versko in posvetno opozicijo. Leta 1973 je Egipt skupaj s Sirijo nenadno napadel del ozemlja Sinajskega polotoka, ki ga je Izrael zajel 6 let prej. Sadat je zmagal, a dovolil, da se kasneje Sinaj vrne v zameno za mir z Izraelom. &lt;ref&gt;{{navedi splet| title=The 1973 Arab-Israeli War: Arab Policies, Strategies, and Campaigns | url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1997/Jordan.htm | author=[[USMC]] Major Michael C. Jordan | publisher=GlobalSecurity.org | year=1997 | accessdate=20 April 2009}}&lt;/ref&gt; 
[[File:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|left|Praznovanje podpisa sporazuma v Camp Davidu: Menachem Begin, Jimmy Carter, Anwar Al Sadat]]
Leta 1975 je Sadat premaknil ekonomsko politiko Naserja in skušal uporabiti svojo priljubljenost za zmanjšanje vladnih uredb in spodbujanje tujih naložb s svojim programom ''infitah''. S politiko spodbud, kot so nižji davki in uvozne tarife, je pritegnil nekaj vlagateljev, vendar so bile naložbe usmerjene predvsem v nizko tveganje in donosne posle, kot sta turizem in gradbeništvo. Čeprav je bila Sadatova politika namenjena posodobitvi Egipta in pomoči srednjemu razredu, je v glavnem koristila višjemu razredu in zaradi odprave subvencij za osnovna živila pripeljala leta 1977 do nemirov.

Sadat je opravil zgodovinski obisk v Izraelu leta 1977, kar je pripeljalo leta 1979 do mirovne pogodbe v zameno za izraelski umik s Sinaja. Pobuda Sadata je sprožila veliko polemik v arabskem svetu in privedla do izgona Egipta iz [[Arabska liga |Arabske lige]], vendar pa je bila podprta z večino Egipčanov. Sadata so umorili islamski skrajneži.

==== Vladanje predsednika Mubaraka ====
[[Hosni Mubarak|Mohamed Hosni Sajid Mubarak]] (arabsko محمد حسني سيد مبارك, ) je prišel na oblast po [[atentat]]u na Sadata in referendumu, na katerem je bil edini kandidat.

Hosni Mubarak je ponovno potrdil odnos Egipta z Izraelom. Doma je imel Mubarak resne težave. Čeprav sta se kmetijstvo in industrijska proizvodnja razširila, gospodarstvo ni dohajalo booma prebivalstva. Revščina in brezposelnost podeželskih družin sta povzročala dotok v mesta, kot je Kairo, kjer so se znašli v prenatrpanih slumih in jim je komaj uspevalo preživeti.

Leta 1980, 1990 in 2000 so teroristični napadi v Egiptu postali del vsakdana, napadalci so začeli ciljati na krščanske Kopte, tuje turiste in vladne uradnike. Leta 1990 je islamska skupina Al-Gama'a al-Islamiyya izvajala kampanjo nasilja, umorov in poskusov umorov uglednih pisateljev in intelektualcev, turistov in tujcev. Huda škoda je bila povzročena največjemu sektorju egiptovskega gospodarstva, turizmu.

Med Mubarakovim vladanjem je na politični sceni prevladovala demokratska stranka, ki jo je ustanovil Sadat leta 1978. 
[[File:2011 Cairo 5339252807.jpg|thumb|Kairo je prerasel v metropolitansko območje, na katerem  živi več kot 20 milijonov ljudi]]
17. novembra 1997 so 62 ljudi, večinoma turistov, pobili blizu Luksorja. Konec februarja 2005 je Mubarak napovedal reformo predsedniških volitev, ki naj bi utrla pot na volitve več kandidatom, vendar pa je nov zakon postavil omejitve o kandidatih in omogočil Mubaraku, da je bil enostavno ponovno izvoljen. Volilna udeležba je bila manjša od 25 %. Opazovalci volitev so opazili tudi vladno vmešavanje v volitve.

Poročilo opazovalcev Human Rights iz leta 2006 kaže na resne kršitve človekovih pravic, vključno z rutinskim mučenjem, samovoljnimi pridržanji in poskusi pred vojaškimi in državnimi varnostnimi sodišči.&lt;ref name=&quot;HRW&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hrw.org/english/docs/2006/01/18/egypt12212.htm |title=Egypt: Overview of human rights issues in Egypt |publisher=Human Rights Watch |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je [[Amnesty International]] objavila poročilo, da je Egipt postal mednarodni center za mučenje, ko so drugi narodi poslali osumljence na zaslišanje, pogosto kot del vojne proti terorizmu. Egiptovsko zunanje ministrstvo je izpodbijalo to poročilo. 
Ustavne spremembe iz 19. marca 2007 so prepovedale osebam uporabo vere kot osnovo za politično dejavnost, omogočile pripravo nove protiteroristične zakonodaje, razširila obsežna policijska pooblastila za aretacije in nadzor in dale predsedniku moč, da razpusti parlament in konča sodno spremljanje volitev. Leta 2009 je dr. Ali El Deen Hilal Dessouki, medijski sekretar državne demokratske stranke, ki je opisal Egipt kot &quot;faraonski&quot; politični sistem in demokracijo kot &quot;dolgoročni cilj&quot;. Dessouki je tudi izjavil, da &quot;je pravi center moči v Egiptu vojska&quot;.&lt;ref name=&quot;09CAIRO1468&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.wikileaks.ch/cable/2009/07/09CAIRO1468.html|title=NDP Insider: Military will ensure transfer of power|date=30 July 2009|publisher=US Department of State}}&lt;/ref&gt;

=== Revolucija ===
[[File:Tahrir Square on February11.png|thumb|Praznovanje na Trgu Tahrir po izjavi Omarja Sulejmana o razglasitvi odstopa Hosnija Mubaraka]]
25. januarja 2011 so se razširili protesti proti vladi Mubaraka. 11. februarja 2011 je Mubarak odstopil in pobegnil iz Kaira. Na trgu Tahrir v Kairu so izbruhnile ovacije. Egiptovska vojska je prevzela oblast. Mohamed Hussein Tantawi, predsednik vrhovnega sveta oboroženih sil, je postal dejansko začasni vodja države. 13. februarja 2011 je vojska razpustila parlament in začasno ustavo. Mubaraka so privedli pred sodišče, obtožen je bil korupcije ter , kraje ter umorov protestnikov. Po dveh letih v priporu je bil izpuščen in nikoli ni prestajal kazni. Leta 2020 je umrl zaradi zdravstvenih težav. V času svojega predsedovanja si je protipravno prilastil več miljard dolarjev vredno premoženje, katerega je skrival na tujih bančnih računih.

Ustavni referendum je bil 19. marca 2011. 28. novembra 2011 so bile v Egiptu prve parlamentarne volitve. Volilna udeležba je bila visoka in ni bilo nobenih poročil o večjih nepravilnostih ali nasilju. 24. junija 2012 je bil za predsednika izvoljen [[Mohamed Morsi]]. Morsi , profesor strojništva ter bivši inženir pri NASI, je bil tudi aktiven član Muslimanske bratovščine, katera pa je bila uradno prepovedana v Egiptu zaradi svojih skrajnih prepričanj. 2. avgusta 2012 je egiptovski premier Hisham Qandil napovedal njegov 35-članski kabinet z 28 novinci, vključno štirimi iz [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].

Liberalne in posvetne skupine so izstopile iz ustavodajne skupščine zaradi poskusa uvedbe stroge islamske prakse, medtem ko je Muslimanska bratovščina podprla Morsija. 22. novembra 2012 je predsednik Morsi izdal odlok, da želi zaščititi delo ustavodajne skupščine.

Poteza je privedla do množičnih protestov in nasilnega ukrepanja celotnega Egipta. 5. decembra 2012 se je preko deset tisoč zagovornikov in nasprotnikov predsednika Morsija spopadlo, kar bi lahko imenovali največja nasilna bitka med islamisti in njihovimi sovražniki od revolucije v državi. Mohamed Morsi je ponudil &quot;nacionalni dialog&quot; z voditelji opozicije, vendar ga je zavrnila, da naj prekliče ustavni referendum iz decembra 2012.
[[File:TahrirSquareAgainstMorsi.jpg|thumb|Trg Tahrir proti Mohamedu Morsiju 27. novembra 2012]]
30. junija 2013 so bili organizirani množični protesti po vsem Egiptu proti pravilom Morsija, kar je vodilo do izrinjenja Morsija iz vojske 3. julija 2013, ko je bila državnem udaru določena začasna vlada.

4. julija 2013 je 68-letni egiptovski sodnik Adly Mansour prisegel kot vršilec dolžnosti predsednika v novi vladi po odstranitvi Morsija. Vojska je zatrla Muslimansko bratovščino in njene privržence, tisoče je bilo zaprtih in stotine ubitih uličnih protestnikov. Veliko voditeljev in aktivistov Muslimanske bratovščine so obsodili na smrt ali dosmrtni zapor.
18. januarja 2014 je začasna vlada po referendumu uvedla novo ustavo, ki jo je podprlo 98,1 % volivcev. Udeležba je bila nizka, le 38,6 % registriranih volivcev. 26. marca 2014 je Abdel Fatah al Sisi, vodja egiptovske vojske, ki je v tem času imel nadzor v državi, izstopil iz vojske in napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah 2014. Sisi je prisegel kot predsednik Egipta 8. junija 2014. Muslimanska bratovščina ter nekatere liberalne in posvetne aktivistične skupine so bojkotirale glasovanje. 

Pravni sistem danes temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti. Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah el Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024. Predsedniški mandat traja 6 let.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Egipta}}
[[File:Aswan Nile R09.jpg|thumb|250 px|Obala Nila blizu Asuana]]

Egipt leži predvsem med 22 ° in 32 ° N zemljepisne širine in 25 ° in 35 ° E zemljepisno dolžine. Z 997.739 kvadratnimi kilometri je 30. največja država na svetu. Kljub temu je zaradi ekstremnih sušnih obdobij naseljenost skoncentrirana po ozki dolini Nila in njegove delte, kar pomeni, da približno 99 % prebivalstva uporablja le približno 5,5 % celotne površine. 98 % Egipčanov živi na 3 % ozemlja.

Egipt meji na [[Libija|Libijo]] na zahodu, [[Sudan]] na jugu ter [[Gaza|Gazo]] in [[Izrael]] na vzhodu. Pomembna vloga Egipta v geopolitiki izhaja iz njegovega strateškega položaja: transkontinentalen narod zaseda ozemlje, ki je most med Afriko in Azijo. Sueško ožino, ki jo prečka plovna pot [[Sueški prekop]], povezuje Sredozemsko morje z Indijskim oceanom prek Rdečega morja.

Poleg doline Nila je večina egiptovske pokrajine [[puščava]] z nekaj oazami, raztresenimi naokoli. Vetrovi ustvarjajo številne peščene sipine, visoke do 30 m. Egipt ima dele Sahare in libijske puščave. Te puščave so ščitile kraljestvo [[faraon]]ov pred zahodnimi grožnjami in so jih v starem Egiptu imenovali &quot;rdeča zemlja&quot;.

Mesta so: [[Aleksandrija]], drugo največje mesto, [[Asuan]], Asjut, Kairo, sodobna egiptovska prestolnica in največje mesto, Mahala in Kubra, [[Giza]], mesto Kufujeve piramide, Hurgada, [[Luksor]], Kom Ombo, Safaga, [[Port Said]], [[Šarm el Šejk]], [[Suez]], kjer je južni konec Sueškega prekopa, Zagazig in Minja. Oaze so Baharija, Dahla, Farafra, Harga in [[oaza Siva|Siva]]. Zaščitena območja so Narodni park Ras Mohamed, zaščiteno območje Zaranik in Siva.

13. marca 2015 so bili predstavljeni načrti za novo glavno mesto Egipta. &lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Egypt to build new administrative and business capital|url=http://www.bbc.co.uk/news/business-31874886|work=BBC News|date=13 March 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[Slika: Egypt_sat.png|thumb|250 px|Egipt]]
V Egiptu je zelo malo padavin. Večina [[dež]]ja pade v zimskih mesecih. Južno od Kaira so povprečne padavine le okoli 2 do 5 mm na leto in v presledkih več let. Na zelo ozkem pasu severne obale je lahko količina padavin okoli 410 mm, v glavnem med oktobrom in marcem. Sneg pade na gore Sinaja in v nekaterih severnih obmorskih mestih, kot so Damijeta, Baltim, Sidi Barani itd. in le redko v Aleksandriji. Zelo majhna količina snega je padla v Kairu 13. decembra 2013, prvič po mnogih desetletjih. &lt;ref&gt;{{navedi novice |title= Biblical snowstorm: Rare flakes in Cairo, Jerusalem paralyzed by over a foot |first= Jason |last= Samenow |work= The Washington Post |date= 13 December 2013 |url= http://www.washingtonpost.com/blogs/capital-weather-gang/wp/2013/12/13/rare-snow-in-cairo-jerusalem-paralyzed-in-historic-snow/ }}&lt;/ref&gt; Zmrzal je znana tudi sredi Sinaja in sredi Egipta. Egipt je suha in sončna država, večina njenega zemeljskega površja je puščava.

Egipt ima nenavadno toplo, sončno in suho podnebje. Povprečne visoke temperature so visoko na severu, v preostalem delu države so izjemno visoke poleti. Hladnejši sredozemski vetrovi dosledno pihajo prek severne morske obale, kar pomaga, da so temperature primernejše, še posebej na vrhuncu poletja. [[Kamsin]] je vroč, suh veter, ki izvira iz prostrane puščave na jugu in v bistvu piha spomladi ali v začetku poletja, prenaša žgoč pesek in prašne delce in običajno prinaša dnevne temperature nad 40 °C, včasih nad 50 °C bolj v notranjosti, medtem ko sorazmerna vlažnost pade na 5 % ali celo manj. Absolutne najvišje temperature se pojavijo, ko piha kamsin. Vreme je vedno sončno in jasno, zlasti v mestih, kot so Asuan, Luksor, Sohag in Asjut. To je eno izmed manj oblačnih in najmanj deževnih območjih na Zemlji.

Pred gradnjo [[Asuanski jez|Asuanskega jezu]] je Nil letno poplavljal (pogovorno ''dar Nila'') in dopolnjeval egiptovsko zemljo in omogočal letino v stoletjih.

Morebitni dvig morske gladine zaradi globalnega segrevanja bi lahko ogrozil gosto naseljen obalni pas Egipta in imel hude posledice za gospodarstvo, kmetijstvo in industrijo v državi. V kombinaciji z naraščajočim demografskim pritiskom bi po mnenju nekaterih strokovnjakov za podnebje precejšen dvig morske gladine lahko do konca 21. stoletja spremenil milijone Egipčanov v okoljske begunce. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=77240 |title=Contingency planning for rising sea levels in Egypt &amp;#124; IRIN News, March 2008 |publisher=Irinnews.org |accessdate=25 August 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=EL DEEB and  KEATH|first=Sarah and Lee|title=Islamist claims victory in Egypt president vote|url=http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT&amp;CTIME=2012-06-17-23-11-03|work=Associated Press|accessdate=18 June 2012|archive-date=2012-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120620080939/http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT&amp;CTIME=2012-06-17-23-11-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Biotska pestrost ===
Egipt je podpisal [[Konvencijo o biološki raznovrstnosti]] (''Convention on Biological Diversity'' - CBD, Rio, 9. junij 1992) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/convention/parties/list/ |title=List of Parties |accessdate=8 December 2012}}&lt;/ref&gt; in je postal pogodbenica konvencije 2. junija 1994. Nato je pripravil nacionalni načrt za biotsko strategijo in delovanje, ki je bila sprejeta 31. julija 1998. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/doc/world/eg/eg-nbsap-01-en.pdf |title=Egypt: National Strategy and Action Plan for Biodiversity Conservation |accessdate=9 December 2012}}&lt;/ref&gt; Čeprav veliko nacionalnih strategij in akcijskih načrtov zanemarja biološka območja živali in rastlin, je načrt Egipta nenavaden pri zagotavljanju uravnotežene informacije o vseh oblikah življenja.

V načrtu je navedeno, da so v Egiptu odkrili različne skupine: alge (1483 vrst), živali (okoli 15.000 vrst, od katerih je bilo več kot 10.000 žuželk), glive (več kot 627 vrst), cepljivke (319 vrst ), rastline (2426 vrst), enoceličarje (371 vrst). Pri nekaterih večjih skupinah, na primer lišaji, številka ni bila znana. Poleg majhnih in dobro raziskanih skupin, kot so dvoživke, ptice, ribe, sesalci in plazilci, se bo verjetno število povečalo tudi za druge vrste. &lt;ref&gt;A.M. Abdel-Azeem, ''The History, Fungal Biodiversity, Conservation, and Future Perspectives for Mycology in Egypt'' IMA Fungus 1 (2): 123-142 (2010).&lt;/ref&gt;

Danes je v Egiptu 28 zaščitenih območij in 18 nacionalnih parkov.

=== Upravna območja ===
[[File:Egypt, administrative divisions - Nmbrs - colored.svg|thumb|250px|Pokrajine Egipta]]

Egipt je razdeljen na 27 guvernatov (pokrajin). Ti so nadalje razdeljeni v regije. Regije imajo mesta in vasi. Vsak guvernat ima glavno mesto, ki ima včasih enako ime.

{{columns-list|
# [[Matruh (guvernat)|Matruh]]
# [[Aleksandrija (guvernat)|Aleksandrija]]
# [[Beheira (guvernat)|Beheira]]
# [[Kafr el Šejk (guvernat)|Kafr el Šejk]]
# [[Dakahlija (guvernat)|Dakahlija]]
# [[Damieta (guvernat)|Damieta]]
# [[Port Said (guvernat)|Port Said]]
# [[Severni Sinaj (guvernat)|Severni Sinaj]]
# [[Garbia (guvernat)|Garbia]]
# [[Monufija (guvernat)|Monufija]]
# [[Kaljubija (guvernat)|Kaljubija]]
# [[Šarkija (guvernat)|Šarkija]]
# [[Ismailija (guvernat)|Ismailija]]
# [[Giza (guvernat)|Giza]]
# [[Faijum (guvernat)|Faijum]]
# [[Kairo (guvernat)|Kairo]]
# [[Suez (guvernat)|Suez]]
# [[Južni Sinaj (guvernat)|Južni Sinaj]]
# [[Beni Suef (guvernat)|Beni Suef]]
# [[Minja (guvernat)|Minja]]
# [[Nova dolina (guvernat)|Nova dolina]]
# [[Asjut (guvernat)|Asjut]]
# [[Rdeče morje (guvernat)|Rdeče morje]]
# [[Sohag (guvernat)|Sohag]]
# [[Kena (guvernat)|Kena]]
# [[Luksor (guvernat)|Luksor]]
# [[Asuan (guvernat)|Asuan]]
}}
{{Largest cities
| name         = Največja mesta v Egiptu
| country      = Egipt
| stat_ref     = [http://world-gazetteer.com/wg.php?x=&amp;men=gcis&amp;lng=en&amp;des=wg&amp;geo=-1&amp;srt=pnan&amp;col=abcq&amp;msz=1500&amp;geo=-69 svetovne ocene 2012]
| list_by_pop  = 
| class        = nav
| div_name     = Pokrajina
| div_link     =

| city_1 = Kairo
| div_1 = Kairo (guvernat){{!}}Kairo
| pop_1 = 8.105.071
| img_1 = View from Cairo Tower 31march2007.jpg

| city_2 = Aleksandrija
| div_2 = Aleksandrija (guvernat){{!}}Aleksandrija
| pop_2 = 4.388.219
| img_2 = View from Montaza.jpg

| city_3 = Giza
| div_3 = Giza (guvernat){{!}}Giza
| pop_3 = 3.348.401
| img_3 = PyramidsofGiza at night.jpg

| city_4 = Šubra El-Keima
| div_4 = Kaljubija (guvernat){{!}}Kaljubija
| pop_4 = 1.072.951
| img_4 = ShubraPalaceFacade.jpg

| city_5 = Port Said
| div_5 = Port Said (guvernat){{!}}Port Said
| pop_5 = 607.353

| city_6 = Suez
| div_6 = Suez (guvernat){{!}}Suez
| pop_6 = 547.352

| city_7 = Luksor
| div_7 = Luksor (guvernat){{!}}Luksor
| pop_7 = 487.896

| city_8 = Mansura
| div_8 = Dakahlija (guvernat){{!}}Dakahlija
| pop_8 = 480.494

| city_9 = Mahala in Kubra
| div_9 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija
| pop_9 = 458.297

| city_10 = Tanta
| div_10 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija
| pop_10 = 437.793

| city_11 = Asjut
| div_11 = Asjut (guvernat){{!}}Asjut
| pop_11 = 403.202

| city_12 = Ismailija
| div_12 = Ismailija (guvernat){{!}}Ismailija
| pop_12 = 352.411

| city_13 = Faijum
| div_13 = Faijum (guvernat){{!}}Faijum
| pop_13 = 338.959

| city_14 = Zagazig
| div_14 = Šarkija (guvernat){{!}}Šarkija
| pop_14 = 314.331

| city_15 = Damieta
| div_15 = Damieta (guvernat){{!}}Damieta
| pop_15 = 299.296

| city_16 = Asuan
| div_16 = Asuan (guvernat){{!}}Asuan
| pop_16 = 281.891

| city_17 = Minja{{!}}Minja 
| div_17 = Minja (guvernat){{!}}Minja
| pop_17 = 253.767

| city_18 = Damanhur
| div_18 = Beheira (guvernat){{!}}Beheira
| pop_18 = 252.017

| city_19 = Beni Suef
| div_19 = Beni Suef (guvernat){{!}}Beni Suef
| pop_19 = 223.789

| city_20 = Hurgada
| div_20 = Rdeče morje (guvernat){{!}}Rdeče morje
| pop_20 = 223.124

| city_21 = Hurgada
| div_21 = Menofija (guvernat){{!}}’Menofija
| pop_21 = 223.124
}}

== Demografija ==
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;  align=right
|-
! leto !! štev. preb. !! leto !! štev. preb.
|-
|1882 ||6712 ||1960 ||26085
|-
|1897 ||9669 ||1966 ||30076
|-
|1907 ||11190 ||1976 ||36626
|-
|1917 ||12718 ||1986 ||48254
|-
|1927 ||14178 ||1996 ||59312
|-
|1937 ||15921 ||2006 ||72798
|-
|1947 ||18967 ||2013 ||84314&lt;ref name=&quot;pop1882-2006&quot;&gt;{{navedi splet|title=Population in Censuses by Sex &amp; Sex Ratio (1882–2006)|url=http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|publisher=Egypt State Information Service|accessdate=2015-06-16|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819071150/http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

[[File:Egypt 2010 population density1.png|left|thumb|Razporeditev prebivalcev (ljudje na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)]]
Egipt je tretja najbolj naseljena država na afriški celini. S približno 102, 3 milijoni prebivalcev se je od leta 2015 prebivalstvo zaradi napredka medicine in povečanja kmetijske produktivnosti med letoma 1970 in 2010 hitro povečevalo. Ko je leta 1798 Napoleon napadel državo, je bilo v Egiptu ocenjeno na samo 3 milijone prebivalcev. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/egypt/55.htm |title=Egypt – Population |publisher=Countrystudies.us |accessdate=8 February 2013}}&lt;/ref&gt;

Ljudje Egipta so zelo urbanizirani, skoncentrirani vzdolž Nila (predvsem v Kairu in Aleksandriji), v delti reke in v bližini Sueškega prekopa. Egipčani so razdeljeni demografsko na tiste, ki živijo v večjih urbanih središčih, in ''felahe'' ali kmete, ki prebivajo v podeželskih vaseh.

Etnični Egipčani so daleč največja etnična skupina v državi in predstavljajo 91 % celotnega prebivalstva. Etnične manjšine so: Abazini, Turki, Grki, beduini arabskih plemen, ki živijo v vzhodnih puščavah in na Sinajskem polotoku, berbersko govoreči Sivi (Amazihi) v oazi Siva, in nubijske skupnosti ob Nilu. Obstajajo tudi plemenske skupnosti Bedža skoncentrirane v jugovzhodnem kotičku države in številni klani Domi večinoma v delti Nila in Faijumu, ki se postopoma asimilirajo kot posledica povečanje urbanizacije.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (''International Organization for Migration'') ocenjeno 2,7 milijona Egipčanov živi v tujini. Približno 70 % egipčanskih migrantov živi v arabskih državah (923.600 v Saudovi Arabiji, 332.600 v Libiji, 226.850 v Jordaniji, 190.550 v Kuvajtu, preostali drugje v regiji), preostalih 30 % prebiva večinoma v Evropi in Severni Ameriki (318.000 v Združenih državah Amerike 110.000 v Kanadi in 90.000 v Italiji). &lt;ref name=&quot;IOMEgypt&quot;&gt;{{cite journal|url=http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|publisher=International Organization for Migration|title=Migration and Development in Egypt: Facts and Figures|year=2010|accessdate=21 July 2010|archive-date=2011-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110205011709/http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Egipt gosti tudi neznano število beguncev in prosilcev za azil, ocenjeno med 500.000 in 3.000.000.&lt;ref name=&quot;Refugees&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |title=Refugees in Egypt |publisher=Wayback.archive.org |accessdate=8 February 2013 |archive-date=2005-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050321055911/http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Palestinskih beguncev je okoli 70.000 in približno 150.000 nedavnih iraških beguncev, število največje skupine Sudancev je sporna. Starogrške in judovske skupnosti v Egiptu so skoraj izginile, vendar veliko egiptovskih Judov pride na verski obisk ali ob drugih priložnostih kot turisti. Več pomembnih judovskih arheoloških in zgodovinskih znamenitosti je v Kairu, Aleksandriji in drugih mestih.

Med ljudstvi starodavnega Bližnjega vzhoda so ostali samo Egipčani, kjer so bili, in so še vedno tisto, kar so bili, čeprav so spremenili enkrat svoj jezik in dvakrat svojo vero. V tem smislu so najstarejši narod na svetu. V večini svoje zgodovine je bil Egipt država, vendar šele v zadnjih letih resnično nacionalna država. Vendar pa revščina ter vera vplivata na nizko izobrazbo prebivalstva, nepismenih je namreč kar 44 % vseh prebivalcev.

=== Jezik ===
[[File:Mohamed Ali Mosque HDR.jpg|thumb|Mošeja Mohameda Alija, zgrajena med 1828 in 1848 po naročilu Mohameda Ali Paše v spomin na smrt sina Tusun Paše]]

Uradni jezik republike je moderna standardna arabščina.&lt;ref name=&quot;Provisional Constitution&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sis.gov.eg/En/LastPage.aspx?Category_ID=1155 |title=Constitutional Declaration: A New Stage in the History of the Great Egyptian People |date=30 March 2011 |publisher=Egypt State Information Service |accessdate=15 April 2011}}&lt;/ref&gt; Arabščina je bila sprejeta po arabskem vdoru v Egipt. Pogovorni jeziki so egipčanska arabščina (68 %), saidska arabščina (29 %), vzhodnoegiptovska ''bedavi'' arabščina (1,6 %), sudanska arabščina (0,6 %), domarski (0,3 %), nubijski (0,3 %), bedžijski (0,1 %), sivijski in drugi. Poleg tega so glavni jeziki priseljencev grški, armenski in italijanski jezik. V Aleksandriji je bila v 19. stoletju velika skupnost italijanskih Egipčanov in italijanščina je bila ''[[lingua franca]]'' mesta.

Glavni tuji jeziki, ki se jih učijo v šolah, po vrstnem redu priljubljenosti so: angleščina, francoščina, nemščina in italijanščina.

Zgodovinski egiptovski jezik, znan tudi kot koptsko-egiptovski, je sestavljen iz egipčanskega in koptskega in je ločena veja v družini afro-azijskih jezikov. &quot;Koiné&quot; je narečje grškega jezika, čeprav ni doma v Egiptu in je bil pomemben v helenistični Aleksandriji. V veliki meri je bil uporabljen v filozofiji in znanosti te kulture. Poznejši prevodi iz grščine v arabščino so postali predmet študije arabskih učenjakov.

=== Religija ===
[[File:Virgin Mary Church.jpg|thumbnail|left|Cerkev Device Marije, Ismailija]]

Egipt je pretežno sunitska muslimanska država z islamom kot svojo državno religijo. Odstotek pripadnikov različnih verstev je v Egiptu sporna tema. Ocenjujejo, da je 90 % ljudi opredeljenih kot muslimani, 9 % kot koptski kristjani in 1 % je drugih krščanskih veroizpovedi. Nekonfesionalnih muslimanov je približno 12 %. &lt;ref&gt;CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |title=Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181224211210/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |date=2018-12-24 }}&lt;/ref&gt;

Po islamu, ki je prišel v 7. stoletju, je Egipt postal središče politike in kulture v muslimanskem svetu. Pod Anvarjem el Sadatom je islam postal uradna državna religija in šeriat glavni vir prava. Ocenjuje se, da 15 milijonov Egipčanov sledi pravilom sufijev. Manjšina je šiitska. Jeruzalemski center za javne zadeve ocenjuje, da je 1–2,2 milijona šiitov. Ahmadijev je  manj kot 50 tisoč, salafistov (ultra konservativni) je 5 do 6 milijonov. Kairo je znan po svojih številnih mošejah z minareti in je bil imenovan ''Mesto 1000 minaretov''. &lt;ref name=&quot;The Independent on Cairo&quot;&gt;{{navedi novice|title= Cairo: Welcome to the city of 1,000 minarets|url= http://www.independent.co.uk/travel/africa/cairo-welcome-to-the-city-of-1000-minarets-692635.html|work=[[The Independent]]|location=London|author= Robin Barton|date=19 February 2001}}&lt;/ref&gt; 

Egipt priznava le tri religije: islam, krščanstvo in judovstvo. Drugih ver in manjšinske muslimanske sekte ne priznava.

== Gospodarstvo ==
Egiptovsko gospodarsko je odvisno predvsem od kmetijstva, medijev, uvoza nafte, zemeljskega plina in turizma; več kot tri milijone Egipčanov dela v tujini, večinoma v Saudovi Arabiji, Perzijskem zalivu in Evropi. Dokončanje Asuanskega visokega jezu leta 1970 in posledično Naserjevega jezera je spremenilo reko Nil, s tem pa kmetijstvo in ekologijo Egipta. Hitro rastoče prebivalstvo, omejene kmetijske površine in odvisnost od Nila vse bolj obremenjujejo vire in pretresajo gospodarstvo.

Vlada je vlagala v komunikacije in fizično infrastrukturo. Egipt je prejemal pomoč Združenih držav od leta 1979 (v povprečju 2,2 milijardi ameriških dolarjev letno) in je tretja največja prejemnica teh sredstev iz Združenih držav Amerike po vojni v Iraku. Egiptovsko gospodarstvo se zanaša predvsem na naslednje vire dohodkov: turizem, nakazila Egipčanov, ki delajo v tujini ter prihodki od Sueškega prekopa.

Egipt ima razvit trg z energijo na osnovi premoga, nafte, zemeljskega plina in hidroenergijo. Imajo precejšnje zaloge premoga na severovzhodu Sinajskega polotoka, saj ga nakopljejo v višini približno 600.000 ton letno. Nafto in plin pridobivajo v zahodnih puščavskih regijah, Sueškem zalivu in delti Nila. Egipt ima ogromne zaloge plina, ki je ocenjen na 2180 kubičnih kilometrov, utekočinjen zemeljski plin so do leta 2012 izvozili v mnoge države.
[[Slika:San Stefano Grand Plaza, Alexandria, Egypt.jpg|250px|thumb|Trg sv. Štefana v Aleksandriji]] 
[[Slika: Flickr - archer10 (Dennis) - Egypt-2A-007.jpg|250 px|thumb|Pogled na Kairo]]

Gospodarske razmere so se začele precej izboljševati po obdobju stagnacije, ker je vlada sprejela liberalnejšo ekonomsko politiko, pa tudi zaradi večjih prihodkov od turizma in cvetoče borze. V svojem letnem poročilu je Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenil Egipt kot eno najboljših držav na svetu glede na gospodarske reforme. &lt;ref name=IMF&gt;{{navedi splet|last=Enders|first=Klaus|title=Egypt: Reforms Trigger Economic Growth|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/survey/so/2008/car021308a.htm|work=International Monetary Fund|accessdate=2 February 2011|quote=In its most recent review of Egypt's economy, the IMF has said the expansion has broadened from energy, construction, and telecommunications to labor-intensive sectors such as agriculture and manufacturing.}}&lt;/ref&gt; Nekatere velike gospodarske reforme, ki jih je vlada uvedla že od leta 2003, vključujejo dramatične reze carin in davkov. Nova obdavčitev, izvedena v letu 2005, je znižala obdavčenje podjetij s 40 % na sedanjih 20 %, zaradi česar so se do leta 2006 100-odstotno povečali davčni prihodki.

Tuje neposredne naložbe v Egiptu v letu 2006 so se občutno povečale pred odstranitvijo Hosnija Mubaraka in so presegle 6 milijard dolarjev zaradi ukrepov ekonomske liberalizacije in privatizacije, ki jih je sprejel minister, pristojen za investicije Mahmuda Mohieddin. Po padcu Hosnija Mubaraka v letu 2011 so v Egiptu močno padli tuje naložbe in turistični prihodki, čemur so sledili 60-odstotni padec deviznih rezerv, 3-odstotni padec rasti in hitro razvrednotenje egiptovskega funta.

Najvidnejši multinacionalni podjetji sta Group Orascom in Raya Contact Center. V zadnjih nekaj letih se je hitro razširilo področje informacijskih tehnologij, veliko start-upov prodaja storitve v Severni Ameriki in Evropi, poslujejo s podjetji, kot so Microsoft, Oracle in druge velike korporacije, kot tudi številnimi malimi in srednje velikimi podjetji. Nekatera od teh podjetij so v Xceed Contact center, Raya, Connections E Group Connections in C3.

Po ocenah 2,7 milijona Egipčanov v tujini aktivno prispeva k razvoju svoje države z nakazili (7,8 milijarde ameriških dolarjev v letu 2009), kakor tudi promet človeškega in socialnega kapitala in naložb. Nakazila Egipčanov, ki živijo v tujini in pošiljajo domov denar, je dosegel rekordnih 21 milijard ameriških dolarjev v letu 2012 po podatkih Svetovne banke. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gulfnews.com/business/economy/global-remittance-flow-grows-10-77-to-514-billion-in-2012-world-bank-1.1172693|title=Global remittance flow grows 10.77% to $514 billion in 2012: World Bank|author=Saifur Rahman|date=April 2013|publisher=Gulf News|accessdate=18 June 2013}}&lt;/ref&gt;

Egipčanska družba je zmerno neenaka v smislu porazdelitve dohodka, saj je 35 do 40 % prebivalcev Egipta, ki zaslužijo manj kot 2 $ na dan, medtem ko se le okoli 2–3 % lahko šteje za premožne.

Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).Izboljšanje vodne in železniške infrastrukture ter reševanje nerazvitosti podeželja so še druge prednostne naloge vladne politike.

=== Turizem ===
[[File:Madrasa and Khanqah of Sultan Barquq 01.jpg|thumbnail|left|V ulici Al Muizza je največja koncentracija srednjeveške arhitekture v islamskem svetu]]
[[File:Pyramid of Menkaure.jpg|thumbnail||Mikerinova piramida (desno)]]
Turizem je ena najpomembnejših panog v egiptovskem gospodarstvu. Storitveni sektor predstavlja 54 % egiptovskega BDP in zaposluje 49 % prebivalstva. V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta telekomunikacij in turizma.

Leta 2008 je več kot 12,8 milijona turistov obiskalo Egipt, kar zagotavlja prihodke v višini približno 11 milijard dolarjev. V turizmu je zaposlenih okoli 12 % egiptovske sile. Minister za turizem Hisham Zaazou je povedal strokovnjakom iz industrije in novinarjem, da je turizem ustvaril 9,4 milijarde $ v letu 2012. Egipt ima po zadnjih ocenah približno 898 hotelov in je drugi največji ponudnik hotelskih storitev v Afriki, takoj za Južnoafriško Republiko.
[[File:Sharm el Sheikh R01.jpg|thumb|Plaža v Šarm el Šejku]]
Nekropola v Gizah je najbolj ikonično mesto Egipta. Je tudi najbolj priljubljen turistični cilj  Egipta že od antike in je bila popularna v helenističnih časih, ko je bila Velika piramida navedena v ''Antipatros Sidonios'' kot eno izmed sedmih čudes sveta. 

Egipt ima veliko plaž ob Sredozemskem in Rdečem morju, več kot 3000 km. Rdeče morje ima čisto vodo, barvne koralne grebene, redke ribe in lepe gore. V zalivu Akba so plaže  tudi zelo primerne za  morske športe. Šarm el Šejk (ali Mesto miru), Hurgada, Luksor (znan kot največji muzej na prostem/ali mesto 1/3 svetovnih spomenikov), Dahab, Ras Sidr, Marsa Alam, Safaga in severna obala Sredozemlja so večji turistični kraji za rekreativni turizem.

Z veliko turističnimi dejavnostmi v Egiptu je idealno mesto za zgodovinski, verski, medicinski in zabaviščni turizem. Za vstop v Egipt je treba imeti veljaven potni list in v večini primerov tudi vizum. Poleg državljanov Združenega kraljestva in EU lahko državljani teh držav pridobijo vizum ob prihodu na katero koli od egiptovskih pristanišč: Avstralija, Kanada, Hrvaška, Gruzija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Makedonija, Republika Koreja, Ruska federacija, Srbija, Ukrajina in ZDA. Državljani iz Velike Britanije, EU in ZDA, ki potujejo v Šarm el Šejk, Dahab, Nuveibo in Tabo za največ 15 dni, ne potrebujejo vizuma pred potovanjem, kot prost vstop velja žig, dodeljen ob prihodu.

=== Energija ===
[[File:Oil refinery at lake Mariout.jpg|thumb|Rafinerija nafte pri jezeru Mariout]]
Egipt je proizvedel 691.000 sodov nafte in 2,141.05 TCF zemeljskega plina (leto 2013), zaradi česar je Egipt med največjimi proizvajalci nafte, ki ni članica Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC, in drugi največji proizvajalec zemeljskega plina v Afriki. Leta 2013 je bil Egipt največji porabnik nafte in zemeljskega plina v Afriki, saj je porabil več kot 20 % celotne porabe nafte in več kot 40 % skupne porabe zemeljskega plina v Afriki. Egipt ima največje naftne rafinerijske zmogljivosti v Afriki s 726.000 sodov (v letu 2012).

Egipt ima veliko kopnega, sončno vreme in velike hitrosti vetra, zaradi česar je glavna lokacija za obnovljive vire energije. Egipt namerava povečati ponudbo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na 20 % do leta 2022 in 42 % do leta 2035. Vetrna energija naj bi dosegla 14 %, hidroenergija 2 %, sončna pa 25% delež. Posledično je največ tržnih priložnosti na področju vetrnih turbin, foto-voltaičnih panelov in sorodnih tehnologij ter pri opremi in tehnologijah za koncentrirano sončno energijo.

=== Promet ===
Promet v Egiptu je osredotočen v Kairu in v glavnem sledi vzorcu poselitve vzdolž Nila. Osrednja linija 40.800 km železniškega omrežja poteka od Aleksandrije do Asuana in ga upravljajo egiptovske državne železnice. Cestna mreža se je hitro razširila na več kot 21.000 km in povezuje dolino Nila in delte Nila, Sredozemsko in obalo Rdečega morja, Sinaj in zahodne oaze.

[[File:Metro-1-l.jpg|thumb|left|Kairski metro (linija 2)]]
Kairski [[metro]] je prvi od dveh podzemnih sistemov v Afriki in v arabskem svetu. Velja za enega najpomembnejših nedavnih projektov v Egiptu, ki je stal okoli 12 milijard egiptovskih funtov. Sistem sestavljajo tri linije, četrta  se pričakuje v prihodnosti.

Egipt je ena od držav, ki je bila pionir pri uporabi zračnega prometa, saj je vzpostavila letalskega prevoznika EgyptAir leta 1932. Letalska družba ima sedež na mednarodnem letališču v Kairu in deluje s potniškim in tovornim prometom z več kot 75 kraji na Bližnjem vzhodu, Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki.Trenutno ima EgyptAir 80 letal.

==== Sueški prekop ====
[[File:Capesize bulk carrier at Suez Canal Bridge.JPG|thumb|Most čez Sueški prekop]]
{{glavni| Sueški prekop}}

Sueški prekop je umetna plovna morska pot in velja za najpomembnejše središče pomorskega prometa na Bližnjem vzhodu, ki povezuje Sredozemsko in Rdeče morje. Odprt je bil v novembru 1869 po 10 letih gradnje in omogoča ladijski promet med Evropo in Azijo, ne da bi morali okoli Afrike. Severni terminal je [[Port Said]], južni je Port Tavfik v mestu Suez. Ismailija leži na zahodnem bregu. Prekop je 193,30 km  dolg, 24 m  globok in 205 metrov širok. Sestavljen je iz severnega dostopa do prekopa (22 km), prekopa samega (162,25 km) in južnega dostopa (9 km). Prekop ima en pas z izogibališčem v &quot;Ballah by-pass&quot; in Velikem jezeru Bitter. Nima zapornic; morska voda teče prosto skozi prekop. Na splošno velja, da severno od jezera teče proti severu pozimi in proti jugu poleti.

== Kultura ==
Egipt je znan kulturni pobudnik arabsko govorečega sveta. Na sodobno arabsko in bližnjevzhodno kulturo močno vplivajo egiptovska literatura, glasba, film in televizija. Egipt je v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja dobil vlogo regionalnega vodje, kar je še dodatno trajno spodbudilo položaj egiptovske kulture v arabskem govoru. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |title=MIDEAST: Egypt Makes Cultural Clout Count (IPS, Oct.&amp;nbsp;29,&amp;nbsp;2009) |publisher=Ipsnews.net |date=29 October 2009 |accessdate=25 August 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427044804/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |archivedate=27 April 2011 |df= }}&lt;/ref&gt;

Egiptovska identiteta se je razvila v obdobju dolge okupacije, da bi se prilagodila islamu, krščanstvu in judovstvu; in novi jezik, arabski in njegov govorjeni potomec, egiptovska arabščina, ki temelji tudi na mnogih starih egipčanskih besedah. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youregypt.com/issue3/topic.htm|title=The Egyptian Identity: Pharaohs, Moslems, Arabs, Africans, Middle Easterners or Mediterranean People?|author=Raymon Kondos|date=15 February 2004|accessdate=21 August 2008}}&lt;/ref&gt;

Delo zgodnjega učenjaka iz 19. stoletja Rifa'a al Tahtawija je ponovno obudilo zanimanje za egiptovsko antično obdobje in izpostavilo egipčansko družbo načelom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Tahtawi je z izobraženim reformatorjem Ali pašo Mubarakom ustanovil domačo egiptološko šolo, ki je iskala navdih pri srednjeveških egipčanskih učenjakih, kot sta Suyuti in Maqrizi, ki sta sama preučevala zgodovino, jezik in antiko Egipta. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=El-Daly|first=Okasha|title=Egyptology: The Missing Millennium|year=2005|publisher=UCL Press|location=London|page=29}}&lt;/ref&gt;

Egiptovska renesansa je dosegla vrh v poznem 19. in začetku 20. stoletja s pomočjo ljudi, kot so Muhammad Abduh, Ahmed Lutfi el-Sayed, Muhammad Loutfi Goumah, Tawfiq el-Hakim, Louis Awad, Qasim Amin, Salama Moussa, Taha Hussein in Mahmoud Mokhtar. Ustvarili so liberalno pot za Egipt, izraženo kot zavezanost osebni svobodi, sekularizmu in veri v znanost, da bi dosegli napredek. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=130}}&lt;/ref&gt;

=== Umetnost ===
[[File:The judgement of the dead in the presence of Osiris.jpg|thumb|Tehtanje srca iz ''Knjige mrtvih'']]
Egipčani so bili ena prvih večjih civilizacij za kodifikacijo oblikovalskih elementov v umetnosti in arhitekturi. [[Egipčansko modra]], znana tudi kot kalcijev bakrov silikat, je [[pigment]], ki ga Egipčani uporabljajo že tisoče let. Velja za prvi sintetični pigment. Stenske slike, narejene v službi [[faraon]]ov, so sledile togi kodi vizualnih pravil in pomenov. Egipčanska civilizacija je znana po svojih ogromnih piramidah, templjih in grobnicah.

Znani primeri so [[Džoserjeva piramida]], ki jo je zasnoval starodavni [[arhitekt]] in inženir [[Imhotep]], [[Velika sfinga v Gizi |Sfinga]] in tempelj [[Abu Simbel]]. Moderna in sodobna egipčanska umetnost je lahko tako raznolika kot druga dela na svetovni likovni sceni, od ljudske arhitekture Hassana Fathyja in Ramsesa Wissa Wassefa, do skulptur Mahmouda Mokhtarja do značilne koptske ikonografije Isaaca Fanousa. Operna hiša v Kairu je glavno uprizoritveno mesto v prestolnici.

=== Literatura ===
[[File:Naguib Mahfouz HR.jpg|thumb|upright|Naguib Mahfouz je prvi v arabščini pišoči pisatelj z Nobelovo nagrado za književnost]]
Egipčanska literatura sledi začetkom v starodavnem Egiptu in je ena najzgodnejših znanih književnosti. Dejansko so Egipčani prvič razvili literaturo, kot jo poznamo danes, to je [[knjiga|knjigo]] &lt;ref&gt;{{Citation |last=Edwards |first=Amelia |title=THE LITERATURE AND RELIGION OF ANCIENT EGYPT. |url=http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |accessdate=30 September 2007 |archive-date=2007-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071020082547/http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. To je pomemben kulturni element v Egiptu. Egipčanski romanopisci in pesniki so bili med prvimi, ki so eksperimentirali s sodobnimi slogi arabske književnosti, oblike, ki so jih razvili, so bile široko posnemane po vsem Bližnjem vzhodu. Prvi moderni egipčanski roman ''Zaynab'' Muhammada Husayna Haykala je bil objavljen leta 1913 v egiptovskem jeziku &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Vatikiotis|first=P.J.|title=The history of modern Egypt: from Muhammad Ali to Mubarak|year=1991|publisher=Weidenfeld and Nicolson|location=London|isbn=978-0-297-82034-5|page=486|edition=4.}}&lt;/ref&gt;. Egiptovski romanopisec [[Naguib Mahfouz]] je bil prvi arabski pisatelj, ki je dobil Nobelovo nagrado v književnosti. Ženski pisateljici sta Nawal El Saadawi, znana po feminističnem aktivizmu, in Alifa Rifaat, ki piše tudi o ženskah in tradiciji.

Ljudska poezija je morda najbolj priljubljena literarna zvrst med Egipčani, ki jo predstavljajo dela, ki so jih napisali Ahmed Fouad Negm (Fagumi), Salah Jaheen in Abdel Rahman el-Abnudi.

=== Muzeji ===
[[File:Egyptian Museum in Cairo in May 2015.JPG|thumb|left| Egipčanski muzej v Kairu]]
Egipt ima eno najstarejših civilizacij na svetu. Bila je v stiku s številnimi drugimi civilizacijami in narodi in je šla skozi obdobja od prazgodovine do sodobne dobe. Zaradi te velike razlike v starosti obdobij in stalnih stikov z drugimi narodi v Egiptu lahko najdemo vsaj 60 muzejev, ki v glavnem pokrivajo široko področje teh starosti in konfliktov.
[[File:Tutmask.jpg|thumb|upright|Tutankamonova posmrtna maska je največja znamenitost Egipčanskega muzeja]]

Trije glavni muzeji so Egipčanski muzej v Kairu, ki ima več kot 120.000 predmetov, Egipčanski narodni vojaški muzej in Panorama 6. oktobra.

Veliki egipčanski muzej, znan tudi pod imenom Giza muzej, je v gradnji&lt;ref&gt;Veliki egipčanski muzej [http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190407135105/http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm|date=2019-04-07}}&lt;/ref&gt;. V njem bo največja zbirka starih egipčanskih artefaktov na svetu, opisan je kot največji arheološki muzej na svetu. Muzej naj bi se odprl spomladi 2019&lt;ref&gt;Egypt today[http://www.egypttoday.com/Article/4/51813/The-partial-opening-of-GEM-in-2019]&lt;/ref&gt; in bo postavljen na 50 ha površine okoli 2 km od nekropole v Gizi in je del novega glavnega projekta za planoto. 

=== Kuhinja ===
[[File:Egyptian food Koshary.jpg|thumb|Kušari, ena od narodnih jedi]]
Egipčanska kuhinja je posebej ugodna za vegetarijance, saj temelji na stročnicah in zelenjavnih  jedeh. Čeprav v Aleksandriji in na obali Egipta običajno uporabljajo veliko rib in drugih morskih sadežev, večinoma kuhinja temelji na živilih, ki rastejo iz tal. Meso je bilo v večini zgodovine zelo drago, zato se je kuhinja razvila v številne vegetarijanske jedi.

Nekateri menijo, da je ''kušari'' (mešanica riža, leče in makaronov) narodna jed. Kušariju lahko dodamo tudi ocvrto čebulo. Poleg tega je ''ful medames'' (pire iz fižola) ena izmed najbolj priljubljenih jedi. Fižov fava se uporablja tudi pri izdelavi ''[[falafel|falafla]]'' (znan tudi pod imenom ''ta'miya''), ki morda izvira iz Egipta in se je razširil na druge dele Bližnjega vzhoda. Česen, ki ga ocvrejo s koriandrom, se doda ''molokiji'', priljubljeni zeleni juhi iz drobno sesekljanih listov jute, včasih s piščancem ali zajcem.

== Glej tudi ==
* [[Seznam suverenih držav]]
* [[Stari Egipt]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{commons category|Egypt}}
{{Wikiatlas|Egypt}}
{{Wikivoyage}}

;Vlada
* [http://www.egypt.gov.eg/english/ Egypt's Government Services Portal] (Arabic, English)
* [http://www.eip.gov.eg/ Egypt Information Portal] (Arabic, English)
* [http://www.idsc.gov.eg/ Egypt Information and Decision Support Center] (Arabic, English)
* [http://www.sis.gov.eg/ Egypt State Information Services] (Arabic, English, French)
* [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html Chief of State and Cabinet Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119025919/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html |date=2012-11-19 }}
* [http://www.egypt.travel/ Egyptian Tourist Authority]

;Splošno
* [http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/middle_east/country_profiles/737642.stm Country Profile] from the BBC News
* [http://www.africa.com/egypt/ Egypt] profile from Africa.com
* [http://www.lib.utexas.edu/maps/egypt.html Egypt Maps] – Perry-Castañeda Library Map Collection, University of Texas at Austin

;Trgovina
* [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/EGY/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Egypt]

;Drugo
* ''[http://www.gutenberg.org/etext/17321 History of Egypt, Chaldea, Syria, Babylonia, and Assyria in the Light of Recent Discovery]'' by Leonard William King, at Project Gutenberg.
* [http://www.ibtada.com/ibtada.php?cur_page=main&amp;sub=submain&amp;mainpage=ajaib_ghar&amp;page=qadeem_mesar&amp;pgno=1 Egyptian History (urdu)]
* ''By Nile and Tigris'' - a narrative of journeys in Egypt and Mesopotamia on behalf of the British museum between 1886 and 1913, by Sir [[E. A. Wallis Budge]], 1920 ([http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/ DjVu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f |date=2008-11-21 }} and [http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ layered PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ |date=2008-11-21 }} formats)
* [http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm Napoleon on the Nile: Soldiers, Artists, and the Rediscovery of Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080602082144/http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm |date=2008-06-02 }}.


{{North_Africa}}
{{Southwest_Asia}}
{{Arabska_liga}}
{{države AU}}

[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Arabska liga]]
[[Kategorija:Severnoafriške države]]
[[Kategorija:Dvocelinske države]]
[[Kategorija:Afriška unija]]
[[Kategorija:Egipt|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4hekrqsa13sal7wjv2jabbzczd2a6bt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karantanija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5212</id>
    <revision>
      <id>6771806</id>
      <parentid>6769859</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:03:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57873-98</username>
        <id>268068</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6771806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85357" sha1="pp3lnioibfv9t7b0nbgkh5ed87rlxkh" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
| native_name            = Korotan
| conventional_long_name = Karantanija
| continent              = Evropa
| region                 = Vzhodne Alpe
| era                    = zgodnji srednji vek
| status                 = samostojna kneževina (658 - {{circa}} 743)&lt;br&gt;klientna kneževina [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]] ({{circa}} 743 - 828)&lt;br&gt;frankovska grofija, kasneje vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (828 - {{circa}} 976)
| government_type        = Kneževina, dedna monarhija
| year_start             = 658
| year_end               = 828
| event_start            = razpad Samove plemenske zveze
| event1                 = Knez Borut prizna frankovsko nadoblast
| date_event1            = {{circa}} 743
| event2                 = Upor Ljudevita Posavskega
| date_event2            = {{circa}} 820
| event_end              = preoblikovanje v grofijo
| p1                     = Samova plemenska zveza
| s1                     = Karantanska marka
| today                  = {{flag|Avstrija}}&lt;br&gt;{{flag|Slovenija}}
| image_map              = Carantania map.png
| image_map_caption      = Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811|
| capital                = [[Krnski grad]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]]
| common_languages       = alpska slovanščina, slovenščina
| religion               = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]]
| demonym                = [[Karantanci|Karantanec]], [[Sloveni|Sloven]]
| leader1                = [[Valuk]] (dux Vinedorum)
| year_leader2           = {{circa}} 740 - 749
| leader2                = [[Borut (karantanski knez)|Borut]] (poglavitni predstavnik [[Borutovci|Borutovcev]])
| year_leader3           = {{circa}} 828
| leader3                = [[Etgar]] (zadnji)
| year_leader1           = {{circa}} 631
| title_leader           = [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]]
}}
{{Zgodovina Slovenije}}
'''Karantánija''' (tudi '''Korotán''', starocerkvenoslovansko ''*'''Korǫtanъ''''') je bila [[Slovenci|slovenska]] [[pleme]]nska [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovenska in [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

== Etimologija ==
[[Pavel Diakon]] omenja Slovane v ''Karnuntu'', ki se napačno imenuje ''Karantan'' (''Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum'').

Ime ''Karantanija'' je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.&lt;ref&gt;France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.&lt;/ref&gt;

''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki povsem tuja izvornim slovenskim toponimom. Po drugi strani pa je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje (najverjetneje v visokem srednjem veku) razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (&lt; praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, Korotan, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega staroslovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}}

Ime, tako kot večina toponimov, ki se začnejo na ''*Kar(n)-'' na tem območju Evrope, je po drugi strani najverjetneje povezano s predrimskim plemenom [[Karni]], ki je nekoč poseljevalo vzhodne Alpe.

Obstaja pa še tretja možnost, in sicer, da je karantansko ime bilo prvotno uporabljeno kot krajevno ime ''Caranta'' ali ''Carenta''. To je bilo povezano z območjem med [[Šenturška gora|Šenturško goro]], zahodno od Gosposvetskega polja, od koder se naj bi razširilo in kot pokrajinsko ''Carantanum'' označevalo prostor, ki mu vlada knez iz *''Carante''/''Carente'' (Krnski grad). Iz tega naj bi bilo izpeljano ime ''Carantani'', ''Horutani'' ipd. (Karantanci).&lt;ref&gt;Štih, P. (2025), str. 29&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
=== Prihod Slovanov ===
{{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora.

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza===
[[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
{{glavni|Samova plemenska zveza}}

Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med letoma 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Od propada plemenske zveze do izgube zunanje in notranje samostojnosti ===
Po Samovi smrti leta 658 je široka slovanska plemenska zveza razpadla in okrog leta 660 je spet zrasla moč Avarov in avarsko gospostvo, če je bilo sploh kdaj prekinjeno, se je vnovič razširilo do meja Italije, do Furlanije.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;Gartner, G. (2021), str. 10&lt;/ref&gt; Kljub temu so [[Karantanci]] uspeli doseči in ohraniti svojo samostojnost glede na vse svoje sosede, tako Bavarce oziroma Franke kot Langobarde in tudi Avare.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Iz okoli leta 700 se je ohranila nezanesljiva legenda, ki pripoveduje, da je sv. Rupert prehodil alpske pokrajine in prišel do karantanskega kralja. Na njegovo prošnjo je spreobrnil njegove podložnike in jih krstil. Po prečkanju [[Zahodne Ture|Visokih Tur]] naj bi oznanjal božjo besedo Slovencem. Tam naj bi postavil več cerkva in ustanovil več samostanov. Ko je med Slovenci pustil svoje zveste učence, duhovnike in klerike, da bi varovali krščansko vero, se je vrnil nazaj na bavarsko zemljo. Ta legenda je po mnenju zgodovinarja [[Franc Kos (zgodovinar)|F. Kosa]] neresnična ter, da je spis nastal šele ok. leta 873.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 318 (št. 194)&lt;/ref&gt;

V prvi polovici 8. stoletja je Karantaniji vladal poganski knez [[Borut (karantanski knez)|Borut]], prvi znani predstavnik [[Borutovci|eponimne dinastije]], iz katere so izšli vsi nadaljnji slovanski [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|karantanski knezi]].&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;Maličev, P. (2009)&lt;/ref&gt; Okoli leta 743 je Borut za pomoč v obrambi pred Avari, ki so jih v tem obdobju začeli resno ogrožati, prosil bavarskega vojvodo Odilona. V zameno za bavarsko pomoč so Karantanci morali priznati bavarsko nadoblast in sprejeti krščansko vero. Kot jamčilo za Borutovo zvestobo so bili na Bavarsko poslani talci iz vrst sinov višjega sloja, med drugimi tudi Borutov sin [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in nečak [[Hotimir]], ki sta bila na Bavarskem po Borutovi osebni želji deležna krščanske vzgoje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Janez|date=2022|title=Od razpada Rimskega imperija do nastanka kneževin alpskih Slovanov|url=https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/04/02_Janez-Mlinar.pdf|magazine=Zgodovina v šoli|page=8|access-date=27. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Kos, F. (1906), str. 342 (št. 220)&lt;/ref&gt; Vse to se je moralo zgoditi malo pred letom 743, kajti tedaj so karantanske čete že korakale v bavarski vojski v uporu proti Frankom, ki pa so jih premagali in tako, skupaj z Bavarsko, ki je bila že prej pod frankovsko nadoblastjo, podvrgli podložništvu svojih (frankovskih) kraljev tudi Karantance.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Obri so med letoma 743 in 748 napadli Karantance.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Kos, F. (1906), str. 340 (št. 217)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Po Borutovi smrti so leta 749 Bavarci na prošnjo Karantancev in z dovoljenjem frankovskega kralja poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan ter so ga Karantanci postavili za svojega kneza.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 344 (št. 223)&lt;/ref&gt; Začasa njegovega vladanja ni nobenega podatka o začetku misijonskega dela, čeprav je že postal kristjan, prav tako ni nikjer dokumentiran njegov osebni duhovnik, kaplan, ki ga je kot vsak krščanski knez skoraj nedvomno imel.&lt;ref&gt;Gartner, G. (2021), str. 21&lt;/ref&gt; Umrl je že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je med vzgojo na Bavarskem postal goreč kristjan, ki je prav tako izpolnil obče veljavna pričakovanja Cerkve in se kot številni drugi krščanski knezi postavil na čelo misijona, s katerim je bilo pokristjanjeno njegovo ljudstvo.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Gartner, G. (2021), str. 15 - 16&lt;/ref&gt;

Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Medtem je med letoma 741 in 752 papež [[Papež Zaharija|Zaharija]] določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod [[Salzburg]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=74-75|first=M.|publisher=Mohorjeva družba|year=1989|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 344 (št. 224)&lt;/ref&gt; Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]].

Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska domnevna kneževina (pokrajina) [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]].

Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovenov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Sovražniki so Ljudevitu pobili okoli 3000 mož ter mu razen prateža in raznega drugega plena pobrali več kot 300 konjev.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 53, št. 58&lt;/ref&gt; Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]], tako, da je napotil tri armade, katere so bile sestavljene iz Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 55-56, št. 61&lt;/ref&gt; Tako je bila Karantanija nato za kratek čas podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]].

=== Karolinška Karantanija med 820/828–900 ===
[[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]]
Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],&lt;ref&gt;Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CET131&quot;&gt;Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.&lt;/ref&gt; najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,&lt;ref name=&quot;CET131&quot;/&gt; so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').&lt;ref name=&quot;KM&quot;/&gt; Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').&lt;ref name=&quot;KM&quot;&gt;Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.&lt;/ref&gt; Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,&lt;ref name=&quot;CET131&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 73&lt;/ref&gt; kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.&lt;ref&gt;Grafenauer , B. (2000): str. 246.&lt;/ref&gt; Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.&lt;ref&gt;Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.&lt;/ref&gt; Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.&lt;ref&gt;primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.&lt;/ref&gt; Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.{{efn|Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo – v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej Simoniti &amp; Štih (1996): str. 48.}}

Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški|Ludvik II.]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.&lt;ref name=&quot;GBX&quot;/&gt; Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].&lt;ref name=&quot;GBX&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.&lt;/ref&gt; Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].&lt;ref&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.&lt;/ref&gt; Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.&lt;ref name=&quot;GBX&quot;/&gt; Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 266.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]]Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').&lt;ref&gt;MacLean, S. (2005): str. 234.&lt;/ref&gt; Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« – je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj [[Alfred Veliki]], je Karantanija mejila ob reki Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na takratnje Bolgare, od katere je Karantanijo delila le travnat svet med Donavo in [[Tisa|Tiso]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/12/21/ali-se-je-nekdaj-slovenski-jezik-govorilo-vse-do-budimpeste/|title=Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?|date=2019|website=si.aleteia.org|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; To nakazujena na verodostojno možnost, da je Karantanija segala vse do teh dveh rek in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; [[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom &quot;Otrokom&quot;]]
Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nezakonskemu nečaku [[Arnulf Koroški|Arnulfu]] še naprej pustil njegov »regnum«.&lt;ref name=&quot;KM83&quot;&gt;Kos, M. (1933): str. 83.&lt;/ref&gt; Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.&lt;ref name=&quot;BG 249&quot;&gt;Grafenauer, B (2000): str. 249.&lt;/ref&gt; Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;MacLean, S. (2005): str. 136.&lt;/ref&gt; kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 229.&lt;/ref&gt; V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 218.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BG 248&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 248.&lt;/ref&gt;  Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.{{efn|''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit …'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143}}

V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882–884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).&lt;ref&gt;Reuter, T. (1992): str. 110.&lt;/ref&gt; Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.&lt;ref name=&quot;KM83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KM 85&quot;&gt;Kos, M. (1933): str. 85.&lt;/ref&gt; Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].&lt;ref&gt;Štih Peter (2001): str. 73.&lt;/ref&gt; S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.&lt;ref name=&quot;BE 125&quot;&gt;Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.&lt;/ref&gt; Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,&lt;ref name=&quot;BE 125&quot; /&gt; zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 81-82.&lt;/ref&gt; V letu 899 je umrl Arnulf.&lt;ref name=&quot;KM 85&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SP 82&quot;&gt;Štih, P. (2001):str. 82.&lt;/ref&gt; Najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in jo zasedli.&lt;ref name=&quot;BG 249&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SP 82&quot; /&gt;

===Karantanija v času madžarske nevarnosti===
[[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
[[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|Okrnjena Koroška-Karantanija v času prodora Madžarov]]
[[File:Italy 1000 AD.svg|thumb|[[Italija]] okoli leta 1000 in obseg t.i. ''Velike Karantanije'' 1000]]

Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 86.&lt;/ref&gt; 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.&lt;ref&gt;Čepič et al. (1979): str. 152.&lt;/ref&gt; Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest [[Ptuj]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]).&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 87.&lt;/ref&gt; Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 101.&lt;/ref&gt; Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki [[Lech (reka)|Lech]].&lt;ref&gt;Pal, E. (2001): str. 14-15.&lt;/ref&gt;

Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.&lt;ref&gt;Wolfram H. (1991), str. 186.&lt;/ref&gt; Karantanija naj bi imela namreč vse od propada ''Karantanskega kraljestva'' pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena, ampak verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,&lt;ref name=&quot;GB252253&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.&lt;/ref&gt; morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HW&quot;&gt;Herwig, W. (1991): str. 186.&lt;/ref&gt; Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:&lt;ref name=&quot;GB252253&quot;/&gt;
* liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907–937) leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«;
* viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo – Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937–949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda, toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi;
* v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski.

===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško===

Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].&lt;ref&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;GJ65&quot;/&gt; Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku t. i. ''Velike Karantanije'',&lt;ref name=&quot;GJ65&quot;&gt;Gruden, J. (1910)&lt;/ref&gt; vendar se pridevnik ''velika'' tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]]. Njena mejna področja proti [[Apeninski polotok|Apeninskemu polotoku]] in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).&lt;ref name=&quot;CET&quot;&gt;Čepič et al. (1979): str. 159.&lt;/ref&gt;

{{multiple image
| align = right
| total_width = 600
| image1 = Central Europe, 919-1125.jpg
| alt1 =  
| caption1 =   
| image2 = Karantanija 990.PNG 
| caption2 =  
| footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okoli leta 1000 
}} Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983–985 in 989–1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 225.&lt;/ref&gt; Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.&lt;ref name=&quot;HW&quot;/&gt; Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 268.&lt;/ref&gt; Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 255.&lt;/ref&gt; Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] krajino.&lt;ref&gt;Čepič et al. (1979): str. 160.&lt;/ref&gt; Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza ''Karantanija'' (''Carantania'') sicer v 11. stoletju prevladal izraz ''Koroška'' (''Carinthia''),&lt;ref&gt;primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.&lt;/ref&gt; čeprav star izraz ni povsem izginil.{{Efn|Glej: Omembe v poznosrednjeveški literaturi}}

Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt; Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.&lt;ref name=&quot;GB268&quot;&gt;Grafenauer  B. (2000): str. 268.&lt;/ref&gt; Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.&lt;ref name=&quot;GB268&quot;/&gt; Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili ok. 6 naslednjih stoletij še Slovani&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;Sloveni. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine.

==Politična in družbena ureditev==
===Slovanska družbena ureditev===
Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 39.&lt;/ref&gt; ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 100.&lt;/ref&gt; predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.&lt;/ref&gt; V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Ta izraz pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.&lt;ref name=&quot;#3&quot;&gt;Štih, P. (2001): str. 48.&lt;/ref&gt; Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.&lt;ref&gt;Škrubej, K. (2002): str. 40.&lt;/ref&gt;

Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji – '''knezi'''/grofje« (''comites'').&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;&gt;Škrubej, K. (2002): str. 38.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 142.&lt;/ref&gt; Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate{{efn|Vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.}} in Dudlebe.&lt;ref&gt;Herwig, W. (1991): str. 177.&lt;/ref&gt; Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki ''Dietleip'', ''Ditlef''),&lt;ref&gt;Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.&lt;/ref&gt; je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske …) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.&lt;ref&gt;Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.&lt;/ref&gt;

Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 43-44.&lt;/ref&gt; Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje – tako neki vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'').&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 133.&lt;/ref&gt; Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.&lt;ref name=&quot;VS4445 &quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 44-45.&lt;/ref&gt; V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.&lt;ref name=&quot;VS4445 &quot;/&gt;

Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.&lt;ref&gt;Škrubej, K. (2002): str. 39.&lt;/ref&gt; Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''. Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 149.&lt;/ref&gt; Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;/&gt; Kosezi so kot poseben karantanski oz. slovanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;&gt;Štih, P. (2001): str. 40.&lt;/ref&gt; V njih nemara lahko prepoznamo družinike&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;/&gt;&lt;ref&gt;Korošec, P. (1990): str. 22.&lt;/ref&gt; oz. vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.&lt;/ref&gt; V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.&lt;ref name=&quot;KP20&quot;&gt;Korošec, P. (1990): str. 20.&lt;/ref&gt; Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 45.&lt;/ref&gt; V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.&lt;ref name=&quot;KP20 &quot;/&gt; Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.&lt;ref name=&quot;#3&quot;/&gt;

Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;/&gt; Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.&lt;ref name=&quot;VS46&quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 46.&lt;/ref&gt; V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;/&gt; Status staroselcev '''Lahov''' ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni kristalno jasen.&lt;ref name=&quot;VS46&quot;/&gt; [[Peter Petru]] je mnenja, da so staroselci še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slověnske prišleke in jih tudi Slovenci povzemajo iz roda v rod kot koristne ostaline (npr. vinska trta). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo Slovanov.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|page=308-309}}&lt;/ref&gt; Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov.

===Ustoličevanje karantanskih knezov===
{{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}}

[[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]]]]
[[Slika:Maria Saal Kapuzinerstoeckl Dom und Dechantei W-Ansicht 03072017 0083.jpg|sličica|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]]]
Kneževina Karantanija je še posebej znana po starodavnem obredu postavljanja karantanskih vojvod (ali [[Knez|knezov]]), praksa, ki se je nadaljevala po vključitvi Karantanije v kasnejšo [[Vojvodina Koroška|Vojvodino Koroško]]. Nazadnje je bila izvedena leta 1414, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen [[Habsburžani|Habsburžan]] [[Ernest Železni]]. Obred je potekal na [[Knežji kamen|knežjem kamnu]] (nemško ''Fürstenstein''), [[Starorimska civilizacija|starorimskem]] stebrnem kapitelu pri [[Krnski Grad|Krnskem Gradu]] (danes Karnburg), v [[Slovenščina|Slovenščini]] pa ga je izvedel svobodni kmet, ki je po izboru svojih vrstnikov v imenu ljudje v deželi so spraševali novega princa o njegovi poštenosti in ga spominjali na njegove dolžnosti. Kasneje, ko je vojvodina Koroška pripadla Habsburžanom, je bila zamisel, da je koroški vojvoda dejansko dobil legitimacijo od ljudstva, osnova Habsburžanov za pridobitev edinstvenega naslova nadvojvode.

Ustoličevanje koroških vojvod je bilo sestavljeno iz treh delov: najprej je bil obred v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu; nato je bila [[maša]] v katedrali [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]; nato pa je na ''[[Vojvodski prestol|vojvodskem prestolu]]'' (nemško ''Herzogsstuhl'') potekala slovesnost, kjer je novi vojvoda prisegel v [[Nemščina|nemščini]] in kjer je prejel tudi stanovsko čast. Vojvodski prestol se nahaja v dolini ''Zollfeld'', severno od Celovca v sodobni avstrijski [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]].

Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso tako prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.&lt;ref&gt;[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42&lt;/ref&gt; Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja.&lt;ref&gt;Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.&lt;/ref&gt;

Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa.

===Frankovska družbena ureditev===
[[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]]
Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 58.&lt;/ref&gt; Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'') – po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt;

Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini – npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 59.&lt;/ref&gt; Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.&lt;ref&gt;Wolfram, H. (1991). Str. 184.&lt;/ref&gt; Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820–828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 117.&lt;/ref&gt; Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;/&gt; Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Republika Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 60.&lt;/ref&gt;

Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države – npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 61.&lt;/ref&gt; Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«. Ta je služil poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.&lt;/ref&gt; To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mnenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.&lt;ref&gt;Korošec, P.(1990): str. 33-34.&lt;/ref&gt;

== Ozemlje ==
[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|desno|250px|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.&lt;ref name=&quot;Pleterski, A. 1996. Str. 520&quot;&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 520.&lt;/ref&gt; V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance , pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).&lt;ref&gt;Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.&lt;/ref&gt; Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,&lt;ref name=&quot;Pleterski, A. 1996. Str. 520&quot;/&gt; kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.&lt;/ref&gt; Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 526.&lt;/ref&gt;

Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 525.&lt;/ref&gt; Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.&lt;ref&gt;Štih, P. (1997).  Str. 114-118.&lt;/ref&gt; Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.&lt;ref&gt;Štih, Peter (1997).  Str. 118.&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.&lt;ref&gt;glej v Grdina, I. (1997).&lt;/ref&gt;

==Religija==
===Pogansko obdobje===
Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.&lt;ref name=&quot;GB189&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 189.&lt;/ref&gt; Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.&lt;ref&gt;Korošec, P. (1990): str. 21.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Primerjaj tudi z:  Grafenauer, B. (2000): str. 189&lt;/ref&gt; Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 59.&lt;/ref&gt; Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.&lt;ref name=&quot;GB189&quot;/&gt; O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov.

V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2012): str. 111-136.&lt;/ref&gt; Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2004): str. 331.&lt;/ref&gt; Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]]
Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš|Mokoša]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]] …).&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.&lt;/ref&gt; V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.&lt;ref&gt;Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.&lt;/ref&gt; Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23–24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).&lt;ref name=&quot;PLX&quot;/&gt; V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.&lt;ref name=&quot;PLX&quot;/&gt; Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.&lt;ref name=&quot;PLX&quot;&gt;Pleterski, A. (1996): str. 180-181.&lt;/ref&gt; Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.&lt;ref&gt;Nartnik, V. (1998): str. 63-64.&lt;/ref&gt;

Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 188.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 25.&lt;/ref&gt; Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,&lt;ref name=&quot;Ciglenečki Slavko 1999&quot;&gt;Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.&lt;/ref&gt; kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav.

Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 28.&lt;/ref&gt; Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu – na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 215.&lt;/ref&gt; Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.&lt;ref&gt;Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.&lt;/ref&gt; Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.&lt;ref name=&quot;#4&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 217.&lt;/ref&gt;

===Zmaga krščanstva===
[[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]]
Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.&lt;ref&gt;Grafenaur, B. (2000): str. 202.&lt;/ref&gt; Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 19.&lt;/ref&gt; Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 21.&lt;/ref&gt; Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.&lt;ref name=&quot;#4&quot;/&gt; V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 194.&lt;/ref&gt; Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 61.&lt;/ref&gt; V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 202.&lt;/ref&gt; Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 208.&lt;/ref&gt; V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 37.&lt;/ref&gt;

Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 25.&lt;/ref&gt; '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan, saj je še bil leta 800 njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 46.&lt;/ref&gt; Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 205.&lt;/ref&gt; Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 209.&lt;/ref&gt; V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.&lt;/ref&gt; Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 28-29.&lt;/ref&gt; Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 207.&lt;/ref&gt; Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem.

Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845–850 praktično brez pomena.&lt;ref name=&quot;#5&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 218.&lt;/ref&gt; Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 22.&lt;/ref&gt; Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.&lt;/ref&gt; Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.&lt;ref name=&quot;#5&quot;/&gt; Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar [[Rastislav Moravski|Rastislav]] k sebi povabil bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.&lt;/ref&gt; V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 216.&lt;/ref&gt; Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov.

== Omembe v poznosrednjeveški literaturi ==
V 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic naziva ''Karantanija'' in ''Koroška''.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 221.&lt;/ref&gt; [[Zgodovina minulih let|Nestorjev letopis]] iz 12. stoletja omenja prebivalce Karantanije kot ''Horutane.'' V istem stoletju je geograf Muhammad al-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do [[Bratislava|Bratislave]] in Bude, ko je že obstajala Ogrsko kraljestvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; [[Fredegarjeva kronika]] omenja Karantanijo kot ''Sclauvinijo'', [[Dante Alighieri]] (1265–1321) omenja Karantanijo kot ''Chiarentana''. Isto ime so uporabljali tudi Firenčani, na primer pesnik Fazio degli Uberti (okoli 1309–1367), slavni kronist [[Giovanni Villani]] (okoli 1275–1348) in [[Giovanni Boccaccio]] (1313–1375), ki je zapisal, da reka [[Brenta (reka)|Brenta]] izvira iz gorovja Karantanije, dežele v [[Alpe|Alpah]], ki ločuje Italijo od Nemčije.

== Etnična sestava prebivalstva ==
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (historično pravilno Slověni, natančneje korotanski Slověni),&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantanije in tudi današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter deželi [[Avstrijska Koroška|Koroški]]. Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]].

== Jezik ==
[[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V svojih zgodnjih fazah je bil jezik [[Karantanci|karantanskih Slovanov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]]. V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina. Njegov praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od 9. stoletja naprej je Alpska Slovanščina doživela vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanske jezike]]. Približno v 10. stoletju je ta razvoj povzročil [[Slovenščina|Slovenščino]].

{{Geografski položaj
|Center    = Karantanija
|Sever     = '''Slovani v Češki kotlini'''
|Severovzhod = '''Slovani ob Moravi'''
|Vzhod      = '''[[Avari]]'''
|Jugovzhod = '''Panonski Slovani'''
|Jug     = '''[[Karniola]]'''
|Jugozahod = '''[[Furlanija]]'''
|Zahod      = '''[[Bavarska]]'''
|Severozahod = 
}}

==Opombe==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici in viri ==

{{Sklici|4}}

== Literatura ==

* {{cite thesis|last=Bertels|first=Klaus|title=Carantania: Begriffsuntersuchungen zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im Frühmittelalter|type=magisterska naloga|publisher=[K. Bertels]|location=Rheine|year=1985|cobiss=26669|degree=|isbn=|pages=}}
* Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga.
* [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur. (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana.
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=8, 137, 340-341, 386-587 |language=de}}
* Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC.
* {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{navedi knjigo|last1=Dolinar|first1=France M.|last2=Gabrič|first2=Aleš|last3=Golec|first3=Boris|last4=Rihtaršič|first4=Mateja|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}}
* {{navedi knjigo|last=Froelich|first=Erasmus|title=Specimen archontologiae Carinthiae|year=1758|publisher=Typis Ioannis Thomae Trattner|location=Vindobonae|language=la|cobiss=82614272|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8U7QWWD}}
* {{Navedi disertacijo|title=Pokristjanjevanje Karantancev|degree=diplomska|last=Gartner|first=Gregor|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino|year=2021|isbn=|location=Ljubljana|pages=|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=149407&amp;lang=slv}}
* {{navedi knjigo|last=Gleirscher|first=Paul|title=Karantanien: das slawische Kärnten|year=2000|publisher=Carinthia|location=Celovec|language=de|cobiss=658644}}
* {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana,
* {{cite journal |last=Grafenauer |first=Bogo |year=1977 |title=Karantanski temelji Koroške vojvodine |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRKS6731 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=1–2 |pages=133–154}}
* -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana: Slovenska matica.
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |last2=Štih |first2=Peter |year=1999 |title=The importance of being Pleterski &amp; Za Zaključek |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXHQD6U3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=53 |issue=1 |pages=106–110}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012b |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014 |title=Praksa subvencionistične skupnosti |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}}
* Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993). ''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar.
* {{navedi knjigo|last=Kahl|first=Hans-Dietrich|title=Der Staat der Karantanen: Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) = Država Karantancev: dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.)|year=2002|publisher=Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|language=de, sl|cobiss=3568736}}
* {{cite journal|last=Klaić|first=Nada|year=1984|title=O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata|url=https://www.sistory.si/publication/13616|journal=Zgodovinski časopis|language=hr|volume=38|issue=4|pages=253–270}}
* [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana.
* Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
* {{Navedi novice|title=Borut Korun: Karantanija je bila velika in močna državna tvorba|date=19. april 2025|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-karantanija-marca-vinedorum-kranjska-kosezi|accessdate=18. oktober 2025|newspaper=Družina|last=Korun|first=Borut}}
* {{navedi knjigo|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}}
* Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije|year=1933|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=160001|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VY0N0TN2}}
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajstega stoletja|year=1955|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=17588225|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IREPJSGT}}
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Conversio Bagoariorum et Carantanorum|year=1936|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|language=sl, la|cobiss=38232832|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6UG4Y02}}
* MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press.
* {{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i154/peter-stih|title=Peter Štih|date=2009|accessdate=27. oktober 2025|website=Patricija Maličev|last=Maličev|first=Patricija}}
* {{navedi knjigo|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|first=Darja|cobiss=49396578}}
* {{cite book |last=Mihelič |first=Darja |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-09-6/mobile/index.html#p=13 |title=Upor, nasilje in preživetje |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2015 |editor-last=Bianco |editor-first=Furio |place=Koper |pages=13–27 |language=sl |chapter=Mit o uporu, imenovanem &quot;carmula&quot; : Karantanija, druga polovica 8. stoletja |editor-last2=Panjek |editor-first2=Aleksander |cobiss=39116333}}
* Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana.
* Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana: Domus.
* {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=New York|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1998 |title=Lepi, grdi, zli : O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCRSF3KJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=52 |issue=2 |pages=215–277}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2001 |title=Staroslovansko obdobje na vzhodnoalpskem ozemlju. Zgodovina raziskav do prve svetovne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JHF2JXC |journal=Arheo (Ljubljana) |language=sl |issue=21 |pages=73–77}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2000 |title=Vozi me vlak v daljave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2SS41H6O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |pages=111–113}}
* {{cite thesis|last1=Podgoršek|first1=Boštjan|last2=Ojnik|first2=Stanislav|title=Prva slovenska država Karantanija|type=diplomska naloga|publisher=[B. Podgoršek]|location=Maribor|year=1999|cobiss=1509931|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite book |last=Pohl |first=Walter |url=https://books.google.si/books?id=ZoR1DwAAQBAJ&amp;redir_esc=y |title=The Avars: A Steppe Empire in Central Europe, 567–822 |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-2940-9 |place=Ithaca and London |language=en}}
* Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana.
* Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda: Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press.
* Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o.
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}}
* {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}}
* {{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija|year=2026|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=271987971}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1986|title=Regnum Carantanum|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EN5OVVMY|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=40|issue=3|pages=215–231|cobiss=14721122}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1987|title=Karantanija = stara domovina Hrvatov?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5KDXH79|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=41|issue=3|pages=529–549|cobiss=110059264}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Etnogeneza Hrvatov v zgornjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KEKXQ6F |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=1 |pages=127–129}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Novi poskusi reševanja problematike Hrvatov v Karantaniji |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXFM5YXG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=3 |pages=319–333}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1990 |title=Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMCYKT10 |journal=Arheološki vestnik |language=sl |volume=41 |issue=1 |pages=521–529}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1995|title=Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah|journal=Slovenci in država|language=sl|pages=21–45|cobiss=2686765}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2000 |title=Pojasnilo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZBLGFX8 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |page=116}}
* {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|title=Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja|year=2001|publisher=FF UL|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=111715072}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2012|title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG|journal=Zgodovinski časopis|volume=66|issue=3/4|pages=306–343|cobiss=50560354}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2014 |title=Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVII4IC7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=68 |issue=1/2 |pages=8–27}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2015|title=Ko je Cerkev začela govoriti slovansko: k ozadjem pokristjanjevanja v Karantaniji in Panoniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO|journal=Zgodovinski časopis|volume=69|issue=1/2|pages=8–40|cobiss=57588322}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{navedi knjigo|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}}
* Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba.
* Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba.
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal|last=Wolfram|first=Herwig|year=1991|title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=45|issue=2|pages=177–187|cobiss=24807168}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Salzburg, Bayern, Österreich : die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit |year=1995 |place=Dunaj |language=de |cobiss=38788609}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}

== Glej tudi ==
* [[Karniola]]
* [[Koroška (vojvodina)]]
* [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]]
* [[Prihod Hrvatov]]
* [[Regnum Carantanum]]
* [[Samova plemenska zveza]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7]

{{SLO pokrajine}}
{{Karantanski vladarji}}
{{Slovenija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Karantanija|*]]
[[Kategorija:Bivše slovanske države]]
[[Kategorija:Srednjeveške države]]</text>
      <sha1>pp3lnioibfv9t7b0nbgkh5ed87rlxkh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771813</id>
      <parentid>6771806</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:40:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>Vrnjeno</comment>
      <origin>6771813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85353" sha1="imnh8smay0tcau9ssxwslrh9g5x95di" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
| native_name            = Korotan
| conventional_long_name = Karantanija
| continent              = Evropa
| region                 = Vzhodne Alpe
| era                    = zgodnji srednji vek
| status                 = samostojna kneževina (658 - {{circa}} 743)&lt;br&gt;klientna kneževina [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]] ({{circa}} 743 - 828)&lt;br&gt;frankovska grofija, kasneje vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (828 - {{circa}} 976)
| government_type        = Kneževina, dedna monarhija
| year_start             = 658
| year_end               = 828
| event_start            = razpad Samove plemenske zveze
| event1                 = Knez Borut prizna frankovsko nadoblast
| date_event1            = {{circa}} 743
| event2                 = Upor Ljudevita Posavskega
| date_event2            = {{circa}} 820
| event_end              = preoblikovanje v grofijo
| p1                     = Samova plemenska zveza
| s1                     = Karantanska marka
| today                  = {{flag|Avstrija}}&lt;br&gt;{{flag|Slovenija}}
| image_map              = Carantania map.png
| image_map_caption      = Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811|
| capital                = [[Krnski grad]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]]
| common_languages       = alpska slovanščina, slovenščina
| religion               = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]]
| demonym                = [[Karantanci|Karantanec]], [[Sloveni|Sloven]]
| leader1                = [[Valuk]] (dux Vinedorum)
| year_leader2           = {{circa}} 740 - 749
| leader2                = [[Borut (karantanski knez)|Borut]] (poglavitni predstavnik [[Borutovci|Borutovcev]])
| year_leader3           = {{circa}} 828
| leader3                = [[Etgar]] (zadnji)
| year_leader1           = {{circa}} 631
| title_leader           = [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]]
}}
{{Zgodovina Slovenije}}
'''Karantánija''' (tudi '''Korotán''', starocerkvenoslovansko ''*'''Korǫtanъ''''') je bila [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]nska [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

== Etimologija ==
[[Pavel Diakon]] omenja Slovane v ''Karnuntu'', ki se napačno imenuje ''Karantan'' (''Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum'').

Ime ''Karantanija'' je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.&lt;ref&gt;France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.&lt;/ref&gt;

''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki povsem tuja izvornim slovenskim toponimom. Po drugi strani pa je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje (najverjetneje v visokem srednjem veku) razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (&lt; praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, Korotan, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega staroslovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}}

Ime, tako kot večina toponimov, ki se začnejo na ''*Kar(n)-'' na tem območju Evrope, je po drugi strani najverjetneje povezano s predrimskim plemenom [[Karni]], ki je nekoč poseljevalo vzhodne Alpe.

Obstaja pa še tretja možnost, in sicer, da je karantansko ime bilo prvotno uporabljeno kot krajevno ime ''Caranta'' ali ''Carenta''. To je bilo povezano z območjem med [[Šenturška gora|Šenturško goro]], zahodno od Gosposvetskega polja, od koder se naj bi razširilo in kot pokrajinsko ''Carantanum'' označevalo prostor, ki mu vlada knez iz *''Carante''/''Carente'' (Krnski grad). Iz tega naj bi bilo izpeljano ime ''Carantani'', ''Horutani'' ipd. (Karantanci).&lt;ref&gt;Štih, P. (2025), str. 29&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
=== Prihod Slovanov ===
{{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora.

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza===
[[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
{{glavni|Samova plemenska zveza}}

Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med letoma 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Od propada plemenske zveze do izgube zunanje in notranje samostojnosti ===
Po Samovi smrti leta 658 je široka slovanska plemenska zveza razpadla in okrog leta 660 je spet zrasla moč Avarov in avarsko gospostvo, če je bilo sploh kdaj prekinjeno, se je vnovič razširilo do meja Italije, do Furlanije.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;Gartner, G. (2021), str. 10&lt;/ref&gt; Kljub temu so [[Karantanci]] uspeli doseči in ohraniti svojo samostojnost glede na vse svoje sosede, tako Bavarce oziroma Franke kot Langobarde in tudi Avare.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Iz okoli leta 700 se je ohranila nezanesljiva legenda, ki pripoveduje, da je sv. Rupert prehodil alpske pokrajine in prišel do karantanskega kralja. Na njegovo prošnjo je spreobrnil njegove podložnike in jih krstil. Po prečkanju [[Zahodne Ture|Visokih Tur]] naj bi oznanjal božjo besedo Slovencem. Tam naj bi postavil več cerkva in ustanovil več samostanov. Ko je med Slovenci pustil svoje zveste učence, duhovnike in klerike, da bi varovali krščansko vero, se je vrnil nazaj na bavarsko zemljo. Ta legenda je po mnenju zgodovinarja [[Franc Kos (zgodovinar)|F. Kosa]] neresnična ter, da je spis nastal šele ok. leta 873.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 318 (št. 194)&lt;/ref&gt;

V prvi polovici 8. stoletja je Karantaniji vladal poganski knez [[Borut (karantanski knez)|Borut]], prvi znani predstavnik [[Borutovci|eponimne dinastije]], iz katere so izšli vsi nadaljnji slovanski [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|karantanski knezi]].&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;Maličev, P. (2009)&lt;/ref&gt; Okoli leta 743 je Borut za pomoč v obrambi pred Avari, ki so jih v tem obdobju začeli resno ogrožati, prosil bavarskega vojvodo Odilona. V zameno za bavarsko pomoč so Karantanci morali priznati bavarsko nadoblast in sprejeti krščansko vero. Kot jamčilo za Borutovo zvestobo so bili na Bavarsko poslani talci iz vrst sinov višjega sloja, med drugimi tudi Borutov sin [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in nečak [[Hotimir]], ki sta bila na Bavarskem po Borutovi osebni želji deležna krščanske vzgoje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Janez|date=2022|title=Od razpada Rimskega imperija do nastanka kneževin alpskih Slovanov|url=https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/04/02_Janez-Mlinar.pdf|magazine=Zgodovina v šoli|page=8|access-date=27. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Kos, F. (1906), str. 342 (št. 220)&lt;/ref&gt; Vse to se je moralo zgoditi malo pred letom 743, kajti tedaj so karantanske čete že korakale v bavarski vojski v uporu proti Frankom, ki pa so jih premagali in tako, skupaj z Bavarsko, ki je bila že prej pod frankovsko nadoblastjo, podvrgli podložništvu svojih (frankovskih) kraljev tudi Karantance.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Obri so med letoma 743 in 748 napadli Karantance.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Kos, F. (1906), str. 340 (št. 217)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Po Borutovi smrti so leta 749 Bavarci na prošnjo Karantancev in z dovoljenjem frankovskega kralja poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan ter so ga Karantanci postavili za svojega kneza.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 344 (št. 223)&lt;/ref&gt; Začasa njegovega vladanja ni nobenega podatka o začetku misijonskega dela, čeprav je že postal kristjan, prav tako ni nikjer dokumentiran njegov osebni duhovnik, kaplan, ki ga je kot vsak krščanski knez skoraj nedvomno imel.&lt;ref&gt;Gartner, G. (2021), str. 21&lt;/ref&gt; Umrl je že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je med vzgojo na Bavarskem postal goreč kristjan, ki je prav tako izpolnil obče veljavna pričakovanja Cerkve in se kot številni drugi krščanski knezi postavil na čelo misijona, s katerim je bilo pokristjanjeno njegovo ljudstvo.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Gartner, G. (2021), str. 15 - 16&lt;/ref&gt;

Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Medtem je med letoma 741 in 752 papež [[Papež Zaharija|Zaharija]] določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod [[Salzburg]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=74-75|first=M.|publisher=Mohorjeva družba|year=1989|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 344 (št. 224)&lt;/ref&gt; Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]].

Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska domnevna kneževina (pokrajina) [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]].

Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovenov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Sovražniki so Ljudevitu pobili okoli 3000 mož ter mu razen prateža in raznega drugega plena pobrali več kot 300 konjev.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 53, št. 58&lt;/ref&gt; Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]], tako, da je napotil tri armade, katere so bile sestavljene iz Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 55-56, št. 61&lt;/ref&gt; Tako je bila Karantanija nato za kratek čas podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]].

=== Karolinška Karantanija med 820/828–900 ===
[[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]]
Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],&lt;ref&gt;Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CET131&quot;&gt;Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.&lt;/ref&gt; najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,&lt;ref name=&quot;CET131&quot;/&gt; so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').&lt;ref name=&quot;KM&quot;/&gt; Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').&lt;ref name=&quot;KM&quot;&gt;Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.&lt;/ref&gt; Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,&lt;ref name=&quot;CET131&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 73&lt;/ref&gt; kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.&lt;ref&gt;Grafenauer , B. (2000): str. 246.&lt;/ref&gt; Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.&lt;ref&gt;Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.&lt;/ref&gt; Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.&lt;ref&gt;primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.&lt;/ref&gt; Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.{{efn|Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo – v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej Simoniti &amp; Štih (1996): str. 48.}}

Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški|Ludvik II.]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.&lt;ref name=&quot;GBX&quot;/&gt; Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].&lt;ref name=&quot;GBX&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.&lt;/ref&gt; Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].&lt;ref&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.&lt;/ref&gt; Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.&lt;ref name=&quot;GBX&quot;/&gt; Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 266.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]]Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').&lt;ref&gt;MacLean, S. (2005): str. 234.&lt;/ref&gt; Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« – je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj [[Alfred Veliki]], je Karantanija mejila ob reki Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na takratnje Bolgare, od katere je Karantanijo delila le travnat svet med Donavo in [[Tisa|Tiso]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/12/21/ali-se-je-nekdaj-slovenski-jezik-govorilo-vse-do-budimpeste/|title=Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?|date=2019|website=si.aleteia.org|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; To nakazujena na verodostojno možnost, da je Karantanija segala vse do teh dveh rek in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; [[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom &quot;Otrokom&quot;]]
Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nezakonskemu nečaku [[Arnulf Koroški|Arnulfu]] še naprej pustil njegov »regnum«.&lt;ref name=&quot;KM83&quot;&gt;Kos, M. (1933): str. 83.&lt;/ref&gt; Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.&lt;ref name=&quot;BG 249&quot;&gt;Grafenauer, B (2000): str. 249.&lt;/ref&gt; Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;MacLean, S. (2005): str. 136.&lt;/ref&gt; kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 229.&lt;/ref&gt; V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 218.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BG 248&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 248.&lt;/ref&gt;  Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.{{efn|''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit …'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143}}

V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882–884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).&lt;ref&gt;Reuter, T. (1992): str. 110.&lt;/ref&gt; Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.&lt;ref name=&quot;KM83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KM 85&quot;&gt;Kos, M. (1933): str. 85.&lt;/ref&gt; Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].&lt;ref&gt;Štih Peter (2001): str. 73.&lt;/ref&gt; S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.&lt;ref name=&quot;BE 125&quot;&gt;Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.&lt;/ref&gt; Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,&lt;ref name=&quot;BE 125&quot; /&gt; zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 81-82.&lt;/ref&gt; V letu 899 je umrl Arnulf.&lt;ref name=&quot;KM 85&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SP 82&quot;&gt;Štih, P. (2001):str. 82.&lt;/ref&gt; Najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in jo zasedli.&lt;ref name=&quot;BG 249&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SP 82&quot; /&gt;

===Karantanija v času madžarske nevarnosti===
[[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
[[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|Okrnjena Koroška-Karantanija v času prodora Madžarov]]
[[File:Italy 1000 AD.svg|thumb|[[Italija]] okoli leta 1000 in obseg t.i. ''Velike Karantanije'' 1000]]

Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 86.&lt;/ref&gt; 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.&lt;ref&gt;Čepič et al. (1979): str. 152.&lt;/ref&gt; Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest [[Ptuj]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]).&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 87.&lt;/ref&gt; Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 101.&lt;/ref&gt; Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki [[Lech (reka)|Lech]].&lt;ref&gt;Pal, E. (2001): str. 14-15.&lt;/ref&gt;

Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.&lt;ref&gt;Wolfram H. (1991), str. 186.&lt;/ref&gt; Karantanija naj bi imela namreč vse od propada ''Karantanskega kraljestva'' pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena, ampak verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,&lt;ref name=&quot;GB252253&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.&lt;/ref&gt; morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HW&quot;&gt;Herwig, W. (1991): str. 186.&lt;/ref&gt; Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:&lt;ref name=&quot;GB252253&quot;/&gt;
* liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907–937) leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«;
* viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo – Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937–949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda, toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi;
* v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski.

===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško===

Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].&lt;ref&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;GJ65&quot;/&gt; Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku t. i. ''Velike Karantanije'',&lt;ref name=&quot;GJ65&quot;&gt;Gruden, J. (1910)&lt;/ref&gt; vendar se pridevnik ''velika'' tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]]. Njena mejna področja proti [[Apeninski polotok|Apeninskemu polotoku]] in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).&lt;ref name=&quot;CET&quot;&gt;Čepič et al. (1979): str. 159.&lt;/ref&gt;

{{multiple image
| align = right
| total_width = 600
| image1 = Central Europe, 919-1125.jpg
| alt1 =  
| caption1 =   
| image2 = Karantanija 990.PNG 
| caption2 =  
| footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okoli leta 1000 
}} Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983–985 in 989–1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 225.&lt;/ref&gt; Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.&lt;ref name=&quot;HW&quot;/&gt; Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 268.&lt;/ref&gt; Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 255.&lt;/ref&gt; Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] krajino.&lt;ref&gt;Čepič et al. (1979): str. 160.&lt;/ref&gt; Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza ''Karantanija'' (''Carantania'') sicer v 11. stoletju prevladal izraz ''Koroška'' (''Carinthia''),&lt;ref&gt;primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.&lt;/ref&gt; čeprav star izraz ni povsem izginil.{{Efn|Glej: Omembe v poznosrednjeveški literaturi}}

Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt; Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.&lt;ref name=&quot;GB268&quot;&gt;Grafenauer  B. (2000): str. 268.&lt;/ref&gt; Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.&lt;ref name=&quot;GB268&quot;/&gt; Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili ok. 6 naslednjih stoletij še Slovani&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;Sloveni. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine.

==Politična in družbena ureditev==
===Slovanska družbena ureditev===
Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 39.&lt;/ref&gt; ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 100.&lt;/ref&gt; predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.&lt;/ref&gt; V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Ta izraz pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.&lt;ref name=&quot;#3&quot;&gt;Štih, P. (2001): str. 48.&lt;/ref&gt; Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.&lt;ref&gt;Škrubej, K. (2002): str. 40.&lt;/ref&gt;

Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji – '''knezi'''/grofje« (''comites'').&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;&gt;Škrubej, K. (2002): str. 38.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 142.&lt;/ref&gt; Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate{{efn|Vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.}} in Dudlebe.&lt;ref&gt;Herwig, W. (1991): str. 177.&lt;/ref&gt; Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki ''Dietleip'', ''Ditlef''),&lt;ref&gt;Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.&lt;/ref&gt; je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske …) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.&lt;ref&gt;Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.&lt;/ref&gt;

Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 43-44.&lt;/ref&gt; Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje – tako neki vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'').&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 133.&lt;/ref&gt; Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.&lt;ref name=&quot;VS4445 &quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 44-45.&lt;/ref&gt; V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.&lt;ref name=&quot;VS4445 &quot;/&gt;

Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.&lt;ref&gt;Škrubej, K. (2002): str. 39.&lt;/ref&gt; Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''. Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 149.&lt;/ref&gt; Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;/&gt; Kosezi so kot poseben karantanski oz. slovanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;&gt;Štih, P. (2001): str. 40.&lt;/ref&gt; V njih nemara lahko prepoznamo družinike&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;/&gt;&lt;ref&gt;Korošec, P. (1990): str. 22.&lt;/ref&gt; oz. vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.&lt;/ref&gt; V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.&lt;ref name=&quot;KP20&quot;&gt;Korošec, P. (1990): str. 20.&lt;/ref&gt; Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 45.&lt;/ref&gt; V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.&lt;ref name=&quot;KP20 &quot;/&gt; Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.&lt;ref name=&quot;#3&quot;/&gt;

Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;/&gt; Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.&lt;ref name=&quot;VS46&quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 46.&lt;/ref&gt; V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;/&gt; Status staroselcev '''Lahov''' ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni kristalno jasen.&lt;ref name=&quot;VS46&quot;/&gt; [[Peter Petru]] je mnenja, da so staroselci še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slověnske prišleke in jih tudi Slovenci povzemajo iz roda v rod kot koristne ostaline (npr. vinska trta). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo Slovanov.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|page=308-309}}&lt;/ref&gt; Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov.

===Ustoličevanje karantanskih knezov===
{{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}}

[[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]]]]
[[Slika:Maria Saal Kapuzinerstoeckl Dom und Dechantei W-Ansicht 03072017 0083.jpg|sličica|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]]]
Kneževina Karantanija je še posebej znana po starodavnem obredu postavljanja karantanskih vojvod (ali [[Knez|knezov]]), praksa, ki se je nadaljevala po vključitvi Karantanije v kasnejšo [[Vojvodina Koroška|Vojvodino Koroško]]. Nazadnje je bila izvedena leta 1414, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen [[Habsburžani|Habsburžan]] [[Ernest Železni]]. Obred je potekal na [[Knežji kamen|knežjem kamnu]] (nemško ''Fürstenstein''), [[Starorimska civilizacija|starorimskem]] stebrnem kapitelu pri [[Krnski Grad|Krnskem Gradu]] (danes Karnburg), v [[Slovenščina|Slovenščini]] pa ga je izvedel svobodni kmet, ki je po izboru svojih vrstnikov v imenu ljudje v deželi so spraševali novega princa o njegovi poštenosti in ga spominjali na njegove dolžnosti. Kasneje, ko je vojvodina Koroška pripadla Habsburžanom, je bila zamisel, da je koroški vojvoda dejansko dobil legitimacijo od ljudstva, osnova Habsburžanov za pridobitev edinstvenega naslova nadvojvode.

Ustoličevanje koroških vojvod je bilo sestavljeno iz treh delov: najprej je bil obred v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu; nato je bila [[maša]] v katedrali [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]; nato pa je na ''[[Vojvodski prestol|vojvodskem prestolu]]'' (nemško ''Herzogsstuhl'') potekala slovesnost, kjer je novi vojvoda prisegel v [[Nemščina|nemščini]] in kjer je prejel tudi stanovsko čast. Vojvodski prestol se nahaja v dolini ''Zollfeld'', severno od Celovca v sodobni avstrijski [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]].

Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso tako prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.&lt;ref&gt;[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42&lt;/ref&gt; Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja.&lt;ref&gt;Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.&lt;/ref&gt;

Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa.

===Frankovska družbena ureditev===
[[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]]
Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 58.&lt;/ref&gt; Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'') – po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt;

Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini – npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 59.&lt;/ref&gt; Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.&lt;ref&gt;Wolfram, H. (1991). Str. 184.&lt;/ref&gt; Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820–828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 117.&lt;/ref&gt; Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;/&gt; Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Republika Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 60.&lt;/ref&gt;

Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države – npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 61.&lt;/ref&gt; Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«. Ta je služil poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.&lt;/ref&gt; To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mnenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.&lt;ref&gt;Korošec, P.(1990): str. 33-34.&lt;/ref&gt;

== Ozemlje ==
[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|desno|250px|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.&lt;ref name=&quot;Pleterski, A. 1996. Str. 520&quot;&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 520.&lt;/ref&gt; V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance , pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).&lt;ref&gt;Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.&lt;/ref&gt; Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,&lt;ref name=&quot;Pleterski, A. 1996. Str. 520&quot;/&gt; kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.&lt;/ref&gt; Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 526.&lt;/ref&gt;

Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 525.&lt;/ref&gt; Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.&lt;ref&gt;Štih, P. (1997).  Str. 114-118.&lt;/ref&gt; Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.&lt;ref&gt;Štih, Peter (1997).  Str. 118.&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.&lt;ref&gt;glej v Grdina, I. (1997).&lt;/ref&gt;

==Religija==
===Pogansko obdobje===
Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.&lt;ref name=&quot;GB189&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 189.&lt;/ref&gt; Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.&lt;ref&gt;Korošec, P. (1990): str. 21.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Primerjaj tudi z:  Grafenauer, B. (2000): str. 189&lt;/ref&gt; Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 59.&lt;/ref&gt; Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.&lt;ref name=&quot;GB189&quot;/&gt; O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov.

V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2012): str. 111-136.&lt;/ref&gt; Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2004): str. 331.&lt;/ref&gt; Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]]
Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš|Mokoša]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]] …).&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.&lt;/ref&gt; V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.&lt;ref&gt;Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.&lt;/ref&gt; Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23–24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).&lt;ref name=&quot;PLX&quot;/&gt; V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.&lt;ref name=&quot;PLX&quot;/&gt; Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.&lt;ref name=&quot;PLX&quot;&gt;Pleterski, A. (1996): str. 180-181.&lt;/ref&gt; Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.&lt;ref&gt;Nartnik, V. (1998): str. 63-64.&lt;/ref&gt;

Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 188.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 25.&lt;/ref&gt; Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,&lt;ref name=&quot;Ciglenečki Slavko 1999&quot;&gt;Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.&lt;/ref&gt; kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav.

Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 28.&lt;/ref&gt; Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu – na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 215.&lt;/ref&gt; Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.&lt;ref&gt;Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.&lt;/ref&gt; Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.&lt;ref name=&quot;#4&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 217.&lt;/ref&gt;

===Zmaga krščanstva===
[[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]]
Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.&lt;ref&gt;Grafenaur, B. (2000): str. 202.&lt;/ref&gt; Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 19.&lt;/ref&gt; Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 21.&lt;/ref&gt; Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.&lt;ref name=&quot;#4&quot;/&gt; V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 194.&lt;/ref&gt; Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 61.&lt;/ref&gt; V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 202.&lt;/ref&gt; Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 208.&lt;/ref&gt; V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 37.&lt;/ref&gt;

Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 25.&lt;/ref&gt; '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan, saj je še bil leta 800 njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 46.&lt;/ref&gt; Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 205.&lt;/ref&gt; Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 209.&lt;/ref&gt; V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.&lt;/ref&gt; Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 28-29.&lt;/ref&gt; Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 207.&lt;/ref&gt; Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem.

Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845–850 praktično brez pomena.&lt;ref name=&quot;#5&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 218.&lt;/ref&gt; Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 22.&lt;/ref&gt; Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.&lt;/ref&gt; Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.&lt;ref name=&quot;#5&quot;/&gt; Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar [[Rastislav Moravski|Rastislav]] k sebi povabil bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.&lt;/ref&gt; V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 216.&lt;/ref&gt; Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov.

== Omembe v poznosrednjeveški literaturi ==
V 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic naziva ''Karantanija'' in ''Koroška''.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 221.&lt;/ref&gt; [[Zgodovina minulih let|Nestorjev letopis]] iz 12. stoletja omenja prebivalce Karantanije kot ''Horutane.'' V istem stoletju je geograf Muhammad al-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do [[Bratislava|Bratislave]] in Bude, ko je že obstajala Ogrsko kraljestvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; [[Fredegarjeva kronika]] omenja Karantanijo kot ''Sclauvinijo'', [[Dante Alighieri]] (1265–1321) omenja Karantanijo kot ''Chiarentana''. Isto ime so uporabljali tudi Firenčani, na primer pesnik Fazio degli Uberti (okoli 1309–1367), slavni kronist [[Giovanni Villani]] (okoli 1275–1348) in [[Giovanni Boccaccio]] (1313–1375), ki je zapisal, da reka [[Brenta (reka)|Brenta]] izvira iz gorovja Karantanije, dežele v [[Alpe|Alpah]], ki ločuje Italijo od Nemčije.

== Etnična sestava prebivalstva ==
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (historično pravilno Slověni, natančneje korotanski Slověni),&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantanije in tudi današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter deželi [[Avstrijska Koroška|Koroški]]. Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]].

== Jezik ==
[[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V svojih zgodnjih fazah je bil jezik [[Karantanci|karantanskih Slovanov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]]. V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina. Njegov praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od 9. stoletja naprej je Alpska Slovanščina doživela vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanske jezike]]. Približno v 10. stoletju je ta razvoj povzročil [[Slovenščina|Slovenščino]].

{{Geografski položaj
|Center    = Karantanija
|Sever     = '''Slovani v Češki kotlini'''
|Severovzhod = '''Slovani ob Moravi'''
|Vzhod      = '''[[Avari]]'''
|Jugovzhod = '''Panonski Slovani'''
|Jug     = '''[[Karniola]]'''
|Jugozahod = '''[[Furlanija]]'''
|Zahod      = '''[[Bavarska]]'''
|Severozahod = 
}}

==Opombe==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici in viri ==

{{Sklici|4}}

== Literatura ==

* {{cite thesis|last=Bertels|first=Klaus|title=Carantania: Begriffsuntersuchungen zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im Frühmittelalter|type=magisterska naloga|publisher=[K. Bertels]|location=Rheine|year=1985|cobiss=26669|degree=|isbn=|pages=}}
* Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga.
* [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur. (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana.
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=8, 137, 340-341, 386-587 |language=de}}
* Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC.
* {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{navedi knjigo|last1=Dolinar|first1=France M.|last2=Gabrič|first2=Aleš|last3=Golec|first3=Boris|last4=Rihtaršič|first4=Mateja|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}}
* {{navedi knjigo|last=Froelich|first=Erasmus|title=Specimen archontologiae Carinthiae|year=1758|publisher=Typis Ioannis Thomae Trattner|location=Vindobonae|language=la|cobiss=82614272|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8U7QWWD}}
* {{Navedi disertacijo|title=Pokristjanjevanje Karantancev|degree=diplomska|last=Gartner|first=Gregor|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino|year=2021|isbn=|location=Ljubljana|pages=|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=149407&amp;lang=slv}}
* {{navedi knjigo|last=Gleirscher|first=Paul|title=Karantanien: das slawische Kärnten|year=2000|publisher=Carinthia|location=Celovec|language=de|cobiss=658644}}
* {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana,
* {{cite journal |last=Grafenauer |first=Bogo |year=1977 |title=Karantanski temelji Koroške vojvodine |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRKS6731 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=1–2 |pages=133–154}}
* -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana: Slovenska matica.
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |last2=Štih |first2=Peter |year=1999 |title=The importance of being Pleterski &amp; Za Zaključek |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXHQD6U3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=53 |issue=1 |pages=106–110}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012b |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014 |title=Praksa subvencionistične skupnosti |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}}
* Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993). ''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar.
* {{navedi knjigo|last=Kahl|first=Hans-Dietrich|title=Der Staat der Karantanen: Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) = Država Karantancev: dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.)|year=2002|publisher=Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|language=de, sl|cobiss=3568736}}
* {{cite journal|last=Klaić|first=Nada|year=1984|title=O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata|url=https://www.sistory.si/publication/13616|journal=Zgodovinski časopis|language=hr|volume=38|issue=4|pages=253–270}}
* [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana.
* Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
* {{Navedi novice|title=Borut Korun: Karantanija je bila velika in močna državna tvorba|date=19. april 2025|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-karantanija-marca-vinedorum-kranjska-kosezi|accessdate=18. oktober 2025|newspaper=Družina|last=Korun|first=Borut}}
* {{navedi knjigo|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}}
* Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije|year=1933|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=160001|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VY0N0TN2}}
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajstega stoletja|year=1955|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=17588225|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IREPJSGT}}
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Conversio Bagoariorum et Carantanorum|year=1936|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|language=sl, la|cobiss=38232832|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6UG4Y02}}
* MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press.
* {{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i154/peter-stih|title=Peter Štih|date=2009|accessdate=27. oktober 2025|website=Patricija Maličev|last=Maličev|first=Patricija}}
* {{navedi knjigo|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|first=Darja|cobiss=49396578}}
* {{cite book |last=Mihelič |first=Darja |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-09-6/mobile/index.html#p=13 |title=Upor, nasilje in preživetje |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2015 |editor-last=Bianco |editor-first=Furio |place=Koper |pages=13–27 |language=sl |chapter=Mit o uporu, imenovanem &quot;carmula&quot; : Karantanija, druga polovica 8. stoletja |editor-last2=Panjek |editor-first2=Aleksander |cobiss=39116333}}
* Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana.
* Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana: Domus.
* {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=New York|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1998 |title=Lepi, grdi, zli : O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCRSF3KJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=52 |issue=2 |pages=215–277}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2001 |title=Staroslovansko obdobje na vzhodnoalpskem ozemlju. Zgodovina raziskav do prve svetovne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JHF2JXC |journal=Arheo (Ljubljana) |language=sl |issue=21 |pages=73–77}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2000 |title=Vozi me vlak v daljave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2SS41H6O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |pages=111–113}}
* {{cite thesis|last1=Podgoršek|first1=Boštjan|last2=Ojnik|first2=Stanislav|title=Prva slovenska država Karantanija|type=diplomska naloga|publisher=[B. Podgoršek]|location=Maribor|year=1999|cobiss=1509931|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite book |last=Pohl |first=Walter |url=https://books.google.si/books?id=ZoR1DwAAQBAJ&amp;redir_esc=y |title=The Avars: A Steppe Empire in Central Europe, 567–822 |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-2940-9 |place=Ithaca and London |language=en}}
* Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana.
* Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda: Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press.
* Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o.
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}}
* {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}}
* {{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija|year=2026|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=271987971}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1986|title=Regnum Carantanum|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EN5OVVMY|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=40|issue=3|pages=215–231|cobiss=14721122}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1987|title=Karantanija = stara domovina Hrvatov?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5KDXH79|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=41|issue=3|pages=529–549|cobiss=110059264}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Etnogeneza Hrvatov v zgornjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KEKXQ6F |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=1 |pages=127–129}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Novi poskusi reševanja problematike Hrvatov v Karantaniji |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXFM5YXG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=3 |pages=319–333}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1990 |title=Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMCYKT10 |journal=Arheološki vestnik |language=sl |volume=41 |issue=1 |pages=521–529}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1995|title=Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah|journal=Slovenci in država|language=sl|pages=21–45|cobiss=2686765}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2000 |title=Pojasnilo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZBLGFX8 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |page=116}}
* {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|title=Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja|year=2001|publisher=FF UL|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=111715072}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2012|title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG|journal=Zgodovinski časopis|volume=66|issue=3/4|pages=306–343|cobiss=50560354}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2014 |title=Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVII4IC7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=68 |issue=1/2 |pages=8–27}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2015|title=Ko je Cerkev začela govoriti slovansko: k ozadjem pokristjanjevanja v Karantaniji in Panoniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO|journal=Zgodovinski časopis|volume=69|issue=1/2|pages=8–40|cobiss=57588322}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{navedi knjigo|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}}
* Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba.
* Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba.
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal|last=Wolfram|first=Herwig|year=1991|title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=45|issue=2|pages=177–187|cobiss=24807168}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Salzburg, Bayern, Österreich : die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit |year=1995 |place=Dunaj |language=de |cobiss=38788609}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}

== Glej tudi ==
* [[Karniola]]
* [[Koroška (vojvodina)]]
* [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]]
* [[Prihod Hrvatov]]
* [[Regnum Carantanum]]
* [[Samova plemenska zveza]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7]

{{SLO pokrajine}}
{{Karantanski vladarji}}
{{Slovenija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Karantanija|*]]
[[Kategorija:Bivše slovanske države]]
[[Kategorija:Srednjeveške države]]</text>
      <sha1>imnh8smay0tcau9ssxwslrh9g5x95di</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Želeni članki</title>
    <ns>4</ns>
    <id>9326</id>
    <revision>
      <id>6771536</id>
      <parentid>6769204</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:43:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* I */ nova tema</comment>
      <origin>6771536</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16384" sha1="qsgy59u7odxaslshyn3ipcxrcxkc6wu" xml:space="preserve">Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu.


{{CompactTOC}}

== A ==
* [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija)
* [[Afera Slovenska investicijska banka]]
* [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]]
* [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]]
* [[apela]]
* [[apetairi]]
* [[Aphra Tesla]]
* [[Arboretum Vrahovice]]
* [[Alen Vogrinec Vesel]]
* ''[[Angel pozabe]]''
* [[Aziz Akhannouch]]
* [[Ananda Mahidol]]

== B ==
* [[Branko Korez]] ([https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ ref])
* [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]]
* [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]])
* [[blagarica]] (epiklera)
* [[bobnaste zavore]] 
* [[bule]]
* [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca]
* [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca]
* Bossa de novo (slovenski bend)
* [[Brušenje]]
* [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]])
* [[Bezirksliga]] (7. nemška liga)

== C ==
* [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]])
* [[Carlo Gesualdo]]
* [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]])
* [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]]
* [[Corpus geniculatum laterale]]
* [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]])
* [[Jožef Ciraj]]
* [[Championnat National]] (3. francoska liga)
* [[Championnat National 2]] (4. francoska liga)
* [[Championnat National 3]] (5. francoska liga)

== Č ==
* [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO
* [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske

== D ==
* [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]])
* [[delitev Rimskega cesarstva]]
* [[derusifikacija]]
* [[dokapitalizacija]]
* [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]])
* [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]])
* [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]])
* [[Dom Janeza Boska]]
* [[David Hojnik]]
* [[2. SML zahod]] (nogomet)
* [[2. SML vzhod]] (nogomet)
* [[2. SKL zahod]] (nogomet)
* [[2. SKL vzhod]] (nogomet)
* [[2. liga U15 zahod]] (nogomet)
* [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet)
* [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga)
* [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige)
* Družba za upravljanje

== E ==

* [[EFL Championship]]
* [[EFL League One]]
* [[EFL League Two]]

* [[Egidio Romualdo Duni]]
* [[Elcor, Minnesota]]
* [[Etnično čiščenje]]
* [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]]
* [[Ema Marhat]]

== F ==
* [[Francesco Mucci]]
* [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]])

== G ==
* [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]])
* [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]])
* [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]]
* [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]]

== H ==
* [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]]
* [[Heliea]]
* [[hetairija]]

== I ==
* [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]])
* [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]])
* [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]])
* Infond Skladi
* [[investicijski sklad]] 
* [[investiranje]]
* [[Italijanska književnost]]
* [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]]
* [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]])
* [[Isthmian League]]
* [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]])

== J ==
* [[Jason Kreis]]
* [[Janja Srečkar]]
* [[Edmund Jacquelin]]
* [[Joey Lawrence]]
* [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]])
* [[James May]]

== K ==
* [[Katalena (slovenska etno skupina)]]
* [[Dejan Kavaš]]
* [[Kneško tektonsko okno]]
* [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost
* [[Kolesarska zveza ZDA]]
* [[Koroška danes (medij)]]
* [[koseško sodišče]]
* [[Kozinska formacija]]
* [[Frank Kramer]] 
* [[krativec]] (naglasno znamenje)
* [[Kriptomat]]
* [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija
* [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) 
* [[kunqu]]
* [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]]
* [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]]
* [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]])
* [[Konferenčna liga]] (nogomet)
* [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige)

== L ==
* [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]]
* [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]]
* [[Land Rover]]
* [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov)
* [[Leeloojamais]]
* [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]]
* [[Letalnica]]
* [[lidi]]
* [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]]
* [[Lily Tembo]]
* [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga)
* [[Ligue 2]] (2. francoska liga)

== M ==
* [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija
* [[Matej Jug]]
* [[mansus]] ([[manzus]])
* [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica.
* [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]])
* [[merilna napaka]]
* [[Mišo Alkalaj]]
* [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]])
* [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale).
* [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo.
* [[Mosazaver]]
* [[Mladifest]]
* [[Množina snovi]]
* [[MNZ Celje]]
* [[MNZ Gorenjske – Kranj]]
* [[MNZ Koper]]
* [[MNZ Lendava]]
* [[MNZ Ljubljana]]
* [[MNZ Maribor]]
* [[MNZ Murska Sobota]]
* [[MNZ Ptuj]]
* [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]])
* [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]])
* [[Martin Pollack]]

== N ==
* [[Network File System]]
* [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]]
* [[nagelj]]
* [[National League]] (5. angleška liga)
* [[National League North]]
* [[National League South]]
* [[neoliberalizem]]
* [[Nogometna taktika]]
* [[Northern Premier League]]
* [[Nula Kelvina]] (slovenski bend)
* [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]])

== O ==
* [[Olimpijski komite ZDA]]
* [[opazovanje (znanstvena metoda)]]
* [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]])
* [[Obrestno obrestni račun]]
* [[Oberliga]] (5. nemška liga)

== P ==
* [[paradoks brivca]]
* [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar)
* [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]]
* [[performans]] (umetnost)
* [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]])
* [[pnevmatično kolo]]
* [[Podonavje]]
* [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]])
* [[Posodi mi jurja]]
* [[pravna praksa]]
* [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] 
* [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute
* [[1. liga U15]] (nogomet)
* [[1. SKL]] (nogomet)
* [[1. SML]] (nogomet)
* [[prvi steber]]
* [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios)
* [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]])
* [[Prabowo Subianto]]
* [[Pust v Cerknici]]
* [[Primera Federacion]] (3. španska liga)
* [[Promozione]] (6. italijanska liga)
* [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga)
&lt;!--
==Q==
--&gt;

== R ==
* [[rastlinska čistilna naprava]]
* [[Reformator]]
* [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]]
* [[Robin Hood]]
* [[robota]]
* [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]])
* [[rota]] (vrsta prisege)
* [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]])
* [[Regionalliga]] (4. nemška liga)
* [[Regional 1]] (6. francoska liga)
* [[Regional 2]] (7. francoska liga)
* [[Regional 3]] (8. francoska liga)

== S ==
* [[Slovanske rune]]
* [[Karl Drais von Sauerbronn]] 
* [[servi]]
* [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]]
* [[simahija]]
* [[Simon Marčič]]
* [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev ([https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela 1], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707 2], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009 3], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909 4], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701 5])
* [[Sindrom savdskih princev]]
* [[Comte de Sivrac]] 
* [[Slavko Bobovnik]]
* [[Slatniška formacija]]
* [[slovanska pradomovina]]
* [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO)
* [[Patti Smith]]  [[:en:Patti Smith|(en)]]
* [[smola]]
* [[sodini]]
* [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]]
* [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]]
* [[stara pravda]]
* [[James Starling]]
* [[Stevia rebaudiana]]
* [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]])
* [[Superliga MNZ Ptuj]]
* [[Superlizo]]
* [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]])
* [[Sveti Ahac]]
* [[Sveti Dominik]]
* [[svobodini]] ([[ingenui]])
* [[Svobodna Slovenija (časopis)]]
* ''[[Smrt v bunkerju]]''
* [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]])
*[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]])
*[[Sekularizem]]
*[[Southern League]]
*[[Segunda Federacion]] (4. španska liga)
*[[Serie C]] (3. italijanska liga)
*[[Serie D]] (4. italijanska liga)
*[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga)

== Š ==
* [[ŠKUC gledališče]]
* [[Število svetovnega prebivalstva]]
* [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]])

== T ==
* [[Tomašić Ivan]]
* [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]]
* [[Tibetanci]]
* [[Tiki-taka]]
* [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]])
* [[trgatev]]
* [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]])
* [[Topljenec]]
* [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]]
* [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]]
* [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]])
* [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku])
* [[Tercera Federacion]] (5. španska liga)
* [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga)
* [[3. Liga]] (3. nemška liga)

== U ==

== V ==
* [[valutno tveganje]]
* [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]]
* [[velociped]]
* [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]])
* [[Vlada Ruske federacije]]
* [[vojkeji]]
* [[Vrahovice]] 
* [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]]
* [[Valve Timing Electronic System]]
* [[Viola cryana]]
* [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga)

== W ==
* [[Chris Wherry]]
* [[William Hung]] [[:en:William Hung]]
* [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]])
* [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]])
* [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]])
&lt;!--
==X==
==Y==
--&gt;

== Z ==
* [[Zaspana grapa]]
* [[zavest]] 
* [[zemljiško-gospostveni sistem]]
* [[August Zimmerman|Zimmerman, August]]

== Ž ==

* [[Ženska nogometna liga]]

== Samodejna orodja ==
Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov:
* [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani
* [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B.
&lt;!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --&gt;
* [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah
* [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov]
* [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov]

== Manjkajoči priljubljeni članki ==
To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke.

{{stolpci|4|
* 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]])
* 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]])
* 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]])
* 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]])
* 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]])
*  93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]])
*  83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]])
*  79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]])
*  76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]])
*  75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]])
*  75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]])
*  75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]])
*  75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]])
*  75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]])
*  74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]])
*  74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]])
*  74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]])
*  72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]])
*  72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]])
*  72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]])
*  72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]])
*  71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]])
*  71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]])
*  71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]])
*  70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]])
*  70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]])
*  70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]])
*  69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]])
*  69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]])
*  69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]])
*  69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]])
*  69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]])
*  69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]])
}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]
* [[Wikipedija:Želene slike]] 

[[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]]</text>
      <sha1>qsgy59u7odxaslshyn3ipcxrcxkc6wu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>France Cukjati</title>
    <ns>0</ns>
    <id>13480</id>
    <revision>
      <id>6771728</id>
      <parentid>6556341</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:50:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Knjige */</comment>
      <origin>6771728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5076" sha1="guriov0xaw52erafvj8q3zpwd519wmt" xml:space="preserve">{{Infopolje Predsednik | name=France Cukjati
| image=
| order=[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
| term_start=[[22. oktober]] [[2004]]
| term_end=[[15. oktober]] [[2008]]
| predecessor=[[Franc Horvat (politik)|Franc Feri Horvat]]
| successor=[[Pavel Gantar]]
| birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
| birth_place=&lt;!-- WD --&gt;
| death_date=
| death_place=
| spouse=
| party=[[Slovenska demokratska stranka]]
| vicepresident=
|}}

'''France Cukjati''', [[Slovenci|slovenski]] [[teolog]], [[zdravnik]], [[politik]] in bivši [[jezuit]], * [[15. februar]] [[1943]], [[Šentgotard]] pri [[Trojane|Trojanah]], [[Slovenija]].

== Življenjepis ==
Njegov oče je padel med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] kot partizan, leto dni po njegovem rojstvu. Njegova mati, učiteljica, je bila verna katoličanka, zaradi česar so leta 1948 [[nacionalizacija|nacionalizirali]] njihovo trgovino.

Ko je dokončal prvo stopnjo [[gradbeništvo|gradbene]] [[fakulteta|fakultete]], je sprva odslužil enoletni [[vojaški rok]] v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]], nato pa je leta 1964 vstopil v [[jezuiti|jezuitski]] [[verski red|red]]. Po dvoletnemu [[noviaciat]]u je nato v [[Zagreb]]u dokončal triletni študij [[filozofija|filozofije]], nato pa v [[Frankfurt]]u diplomiral še iz [[teologija|teologije]]. Zatem se je vrnil v [[Slovenija|Slovenijo]], kjer je bil eno leto [[kaplan]] v [[Maribor]]u, nato pa po [[duhovniško posvečenje|duhovniški posvetitvi]] pa kot kaplan na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]], nato pa v [[Borovnica|Borovnici]]. Takrat je tudi pričel študirati še [[medicina|medicino]], nakar je izstopil iz jezuitskega reda. Študij medicine je dokončal leta 1978 v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Najprej se je zaposlil v obratni [[ambulanta|ambulanti]] v [[Litostroj]]u ([[Šiška]]), nato pa v [[Iskra (podjetje)|Iskrini]] ambulanti v [[Stegne, Ljubljana|Stegnah]]). Leta [[1991]] je postal direktor zdravstvenega doma na [[Vrhnika|Vrhniki]], tri leta pozneje pa je dobil [[koncesija|koncesijo]] za zdravnika zasebnika. Aktivno je sodeloval tudi pri ustanavljanju zdravniške zbornice in bil štiri leta njen generalni sekretar.

V obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade ga je [[Andrej Bručan]], takratni minister za zdravstvo, imenoval za [[Državni sekretar Republike Slovenije|državnega sekretarja]] za osnovno zdravstvo. Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil na listi [[Janez Janša|Janševe]] [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] izvoljen za [[poslanec|poslanca]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]], dve leti kasneje pa je postal vodja poslanske skupine SDS. Bil je med pobudniki [[referendum]]a o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo.

V [[Državni zbor Republike Slovenije]] je bil izvoljen tudi leta 2004, ravno tako na listi tokrat zmagovite SDS. Na ustanovni seji, 22. oktobra, je bil s skoraj dvotretjinsko podporo izvoljen za predsednika Državnega zbora (do izteka mandata 2008). V letih 2016 do 2024 je bil predsednik [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]].

Je poročen, ima štiri sinove in štirinajst vnukov.

== Knjige ==

* ''Dekliško srce ga je privedlo v svetišče lepe ljubezni: mladinski roman'', 1976
* ''Od kod in kam?: človekova bivanjska usmerjenost'', 2014
* ''Poti in stranpoti slovenske politike'', 2015
* ''Slovenske podobe zla'', 2018
* ''V spopadu ali sožitju z naravo'' (predgovor [[Anton Stres]]), 2025.

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zdravnikov]]
* [[seznam slovenskih teologov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam slovenskih poslancev]]
* [[seznam predsednikov Državnega zbora Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.sds.si/poslskupina/pskup3_3.html Poslanska skupina SDS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050208132001/http://sds.si/poslskupina/pskup3_3.html |date=2005-02-08 }}
* [http://www.dz-rs.si/si/ljudje/poslanci/abecedni_seznam_poslancev/poslanci_cukjati.html Stran predsednika DZ]
* [http://www.mladina.si/tednik/200505/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina- Kdo je kdaj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211011449/http://www.mladina.si/tednik/200505/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ |date=2005-02-11 }}

{{politician-stub}}

{{3DZRS}}
{{4DZRS}}
{{5DZRS}}
{{Pred DZ RS}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cukjati, France}}
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski jezuiti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski poslanci]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Podpredsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski družinski zdravniki]]</text>
      <sha1>guriov0xaw52erafvj8q3zpwd519wmt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam desantov druge svetovne vojne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16754</id>
    <revision>
      <id>6771532</id>
      <parentid>6232573</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:36:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zavezniki */ [[Zavezniška invazija na Sicilijo]]</comment>
      <origin>6771532</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="745" sha1="mtix8j96xmymg1iem45yq5qt3knal01" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[desant]]ov [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].'''

== Seznam ==
=== [[Zavezniki]] ===
* [[Operacija Krepak]] ([[Zavezniška invazija na Sicilijo|invazija na Sicilijo]])
* [[Operacija Overlord]] ([[invazija na Normandijo]])
* [[Operacija Market-Garden]] (zavzetje pomembnih mostov na [[Nizozemska|Nizozemskem]])

=== [[Sile osi]] ===
* [[Operacija Konjičev skok]] ([[Operacija Konjičkov skok|desant na Drvar]])
* [[Operacija Hrast]] (rešitev [[Benito Mussolini|Mussolinija]] iz ujetništva)
* [[Operacija Herkul]] ([[desant na Malto]])
* [[Operacija Hanibal]]
* [[Operacija Živo srebro]] ([[desant na Kreto]])

{{stublist}}

{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Desanti|*]]
[[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne|*]]</text>
      <sha1>mtix8j96xmymg1iem45yq5qt3knal01</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lizbona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16851</id>
    <revision>
      <id>6771754</id>
      <parentid>6762649</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T05:51:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Main façade of Palácio Nacional da Ajuda 043.jpg</comment>
      <origin>6771754</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65660" sha1="gx7cj18nhuf41psk8pko7ehtxt8a7p8" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Lizbona
| native_name             = Lisboa
| other_name              = 
| settlement_type         = [[Seznam mest na Portugalskem|Mesto]]
&lt;!-- images, nickname, motto --&gt;
| image_skyline           = Montagem de Lisboa.png
| image_caption           = V smeri ure: Avenida da Liberdade in park Edvarda VII., pogled iz Praça do Comércio z [[Alfama|Alfamo]] v ozadju, [[Lizbonska stolnica]] iz [[grad São Jorge|gradu São Jorge]], [[stolp Belém]] in [[Parque das Nações]] in [[most Vasco da Gama]].
| image_size              = 290px
| image_flag              = Lisboa.PNG
| image_shield            = Crest of Lisboa.png
| motto                   = ''Muito Nobre e Sempre Leal''&lt;br&gt;(Zelo aristokratsko in vedno zvesto)
| nickname                = ''Cidade das Sete Colinas'' (mesto sedmih gričev) &lt;br&gt; ''Rainha do Mar'' (kraljica morja) &lt;br&gt; ''A Cidade da Luz'' (mesto svetlobe)
| etymology               = ''Lisboa'', [[portugalščina]] izpeljanka iz latinščine ''Ulyssippo'' po [[Odisej|Ulyssesu]]; in/ali rimski ''Olissipona'', za ime reke Tajo
&lt;!-- location --&gt;
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = Portugalska
| subdivision_type1       = Metro
| subdivision_name1       = Lizbonsko metropolitansko območje
| subdivision_type3       = Okrožje
| subdivision_name3       = Lizbona
| subdivision_type4       = Zgodovinska province 
| subdivision_name4       = Estremadura
| parts_type              = Župnija
| parts_style             = fara
| p1                      = 
&lt;!-- maps and coordinates --&gt;
| image_map               = 
| map_caption             = 
| pushpin_map             = Portugalska#Evropa
| pushpin_map_caption     = Lega znotraj Portugalske, Lega v Evropi
|pushpin_relief=1
| coordinates             = {{coord|38.7252668|-9.1500193|format=dms|type:city(500000)_region:PR|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes   = 
|latd=38 |latm=43 |lats=52|latNS=N
|longd=9 |longm=15 |longs=00|longEW=W

&lt;!-- government type, leaders --&gt;
| leader_title            = 
| leader_name             = 
| leader_title1           = 
| leader_name1            = 
| government_type         = Lokalna uprava
| governing_body          = Concelho/Câmara Municipal
&lt;!-- established --&gt;
| established_title       = Naselje
| established_date        = ok. 1200 šr. n. št.
| established_title1      = Rimski [[Olissipo]]
| established_date1       = ok. 138 pr. n. št.
| established_title2      = Vladanje Mavrov
| established_date2       = 711 
| established_title3      = Obleganje Lizbone
| established_date3       = 1147 
| established_title4 = Glavno mesto
| established_date4  = 1256
&lt;!-- area --&gt;
| area_footnotes          = 
| area_total_km2          = 100,05
| area_total_sq_mi        = 
| area_land_sq_mi         = 
| area_water_sq_mi        = 
| area_metro_km2     = 3015,24
&lt;!-- elevation --&gt;
| elevation_footnotes     = 
| elevation_m             = 2
&lt;!-- population --&gt;
| population_as_of        = 2022
| population_footnotes    = 
| population_total        = 548.703&lt;ref name=&quot;INE&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;indOcorrCod=0008272&amp;contexto=bd&amp;selTab=tab2|title=Statistics Portugal - Web Portal|website=www.ine.pt|accessdate=18 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| population_metro   = 2.899.670&lt;ref name=&quot;INEpt&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;indOcorrCod=0008272&amp;contexto=bd&amp;selTab=tab2|title=Statistics Portugal - Web Portal|website=www.ine.pt|accessdate=18 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2  = auto
| population_demonym      = Lisboeta&lt;br&gt;Olissiponense&lt;br/&gt;Alfacinha &lt;small&gt;(colloquial)&lt;/small&gt;
&lt;!-- time zone(s) --&gt;
| timezone1               = [[Western European Time|WET]]
| utc_offset1             = ±00:00{{!}}UTC
| timezone1_DST           = [[Western European Summer Time|WEST]]
| utc_offset1_DST         = +1
&lt;!-- postal codes, area code --&gt;
| postal_code_type        = Postal zone
| postal_code             = 1149-014 Lisboa
| area_code_type          =  
| area_code               = (+351) 21 XXX-XXXX
| geocode                 = 
| iso_code                = 
| blank_name             =
| blank_info             =
| blank1_name             = zavetnik
| blank1_info             = Vincent iz Zaragoze in Anton Lizbonski
| blank2_name             = 
| blank2_info             = 
| blank3_name             = praznik
| blank3_info             = 13. junij (dan sv. Antona)
&lt;!-- website, footnotes --&gt;
| website                 = http://www.cm-lisboa.pt/|cm-lisboa.pt
| footnotes               = 
}}

'''Lizbóna''' ({{langx|pt|Lisboa}}) je [[glavno mesto]] in največje mesto na [[Portugalska|Portugalskem]]. Število prebivalcev je 505.526 v upravnih mejah na ozemlju 100,05 km²,&lt;ref name=dgt&gt;{{navedi splet |url=http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/ |title=Áreas das freguesias, concelhos, distritos e país |access-date=5 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181105172426/http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/ |archive-date=5 November 2018 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; medtem ko ima t. i. Velika Lizbona (''Grande Lisboa'') okoli 2,2 milijona in je po velikosti 11. naseljeno mestno območje v Evropski uniji.&lt;ref name=World_Urban_Areas&gt;[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia: World Urban Areas], 2017&lt;/ref&gt; Okoli 3 milijone ljudi živi v [[Lizbonsko metropolitansko območje|metropolitanskem območju Lizbone]], vključno s portugalsko riviero (kar predstavlja približno 27 % prebivalstva države).&lt;ref name=&quot;DdR&quot;&gt;[http://dre.pt/pdf1s/2013/09/17600/0568805724.pdf Diário da República, 1.ª série — N.º 176 — 12 de setembro de 2013] – Assembly of the Republic (Portugal), 2013&lt;/ref&gt; To je najbolj zahodno glavno mesto na celinski Evropi in edino ob obali [[Atlantik]]a. Lizbona leži na zahodnem delu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] ob izlivu reke [[Tajo]] v Atlantski ocean. Najzahodnejša točka kontinentalne Evrope, ki je znana kot [[Cabo da Roca]], se nahaja na širšem območju mesta v gričevju [[Sintra]].

Lizbona je priznana kot globalno mesto na alfa ravni zaradi svojega pomena financ, trgovine, medijev, zabave, umetnosti, mednarodne trgovine, izobraževanje in turizme&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The World According to GaWC 2010|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2010t.html|publisher=Globalization and World Cities Research Network|accessdate=23 November 2012|archive-date=2012-05-24|archive-url=https://archive.today/20120524193101/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2010t.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Je edino portugalsko mesto, poleg Porta, ki je priznano kot globalno mesto. Je eno glavnih gospodarskih središč na celini, z rastočim finančnim sektorjem in eno od največjih pristanišč za kontejnerje na atlantski obali Evrope&lt;ref&gt;[http://www.garraioak.ejgv.euskadi.net/r41-430/es/contenidos/informacion/2935/es_4078/adjuntos/7_avanceplan.pdf &quot;Avance del Plan Territorial Sectorial de la Red Intermodal y Logística del Transporte de la Comunidad Autónoma del País Vasco&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130908215439/http://www.garraioak.ejgv.euskadi.net/r41-430/es/contenidos/informacion/2935/es_4078/adjuntos/7_avanceplan.pdf |date=2013-09-08 }} – Eusko Jaurlaritza – Gobierno Vasco&lt;/ref&gt;. Poleg tega je leta 2018 letališče Humberto Delgado postreglo 29 milijonov potnikov, saj je bilo najbolj obremenjeno letališče na Portugalskem, tretje najbolj obremenjeno na Iberskem polotoku in 20. najbolj obremenjeno v Evropi, ima avtocestno omrežje in hitri železniški sistem Alfa Pendular. Povezuje glavna mesta Portugalske (kot so [[Braga]], [[Porto]] in [[Coimbra]]) z Lizbono. Mesto je deveto najbolj obiskano mesto v južni Evropi, po Rimu, Carigradu, Barceloni, Milanu, Benetkah, Madridu, Firencah in Atenah, v letu 2017 jo je obiskalo 3.320.300 turistov&lt;ref&gt;[http://go.euromonitor.com/Top_100_City_Destinations_WTM_Form_Download.html &quot;Euromonitor International's Top 100 City Destinations Ranking&quot;]&lt;/ref&gt;. Lizbonska regija prispeva z višjim BDP na prebivalca kot katera koli druga regija na Portugalskem. Njen BDP znaša 96,3 milijarde USD, torej 32.434 USD na prebivalca&lt;ref&gt;https://www.brookings.edu/research/global-metro-monitor/&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pricewater&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ukmediacentre.pwc.com/Content/Detail.asp?ReleaseID=3421&amp;NewsAreaID=2 |title=Global city GDP rankings 2008–2025 |publisher=Pricewaterhouse Coopers |accessdate=16 December 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110513194342/https://www.ukmediacentre.pwc.com/Content/Detail.asp?ReleaseID=3421&amp;NewsAreaID=2 |archivedate=13 May 2011 }}&lt;/ref&gt;. Mesto zavzema 40. mesto glede najvišje bruto plače na svetu&lt;ref&gt;[http://www.citymayors.com/economics/richest-cities-world.html &quot;Ranking: The richest cities in the world&quot;] – City Mayors.com&lt;/ref&gt;. Večina sedežev multinacionalnih korporacij na Portugalskem je na območju Lizbone. Je tudi politično središče države, kot sedež vlade in rezidenta voditelja države.

Lizbona je eno najstarejših mest na svetu in eno najstarejših v Zahodni Evropi, ki je nastala stoletja pred drugimi sodobnimi evropskimi prestolnicami, kot so London, Pariz in Rim. [[Julij Cezar]] je naredil občino Felicitas Julia in ji dodal ime [[Olisipo]]. Vladala ji je vrsta germanskih plemen od 5. stoletja, ko so jo v 8. stoletju zajeli [[Mavri]]. Leta 1147 so jo [[križarji]] pod vodstvom Afonsa Henriquesa ponovno osvojili in od takrat je bilo glavno politično, gospodarsko in kulturno središče Portugalske.

== Etimologija ==
Ime ''Lizbona'' je morda izpeljano iz protokeltskega ali keltskega ''Olisippo'', ''Lissoppo'' ali podobnega imena, ki so ga druga gostujoča ljudstva, kot so stari [[Feničani]], [[Grki]] in [[Rimljani]], ustrezno prilagodila, kot je predrimsko ime za reko [[Tajo]], ''Lisso'' ali ''Lucio''. Klasični avtorji, ki so pisali v latinščini in grščini, vključno s [[Strabon]]om, [[Gaj Julij Solin|Solinom]] in [[Marcijan Kapela|Marcijanom Kapelo]],&lt;ref name=&quot;BostockRiley2015&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Pliny the Elder |editor1=John Bostock |editor2=H.T. Riley |title=Pliny the Elder: The Natural History Book IV |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137%3Abook%3D4%3Achapter%3D35 |date=21 May 2015 |isbn=978-1-4725-2101-9 |chapter=35, note 22 |publisher=Bloomsbury |quote=Now Lisbon. Both Strabo, Solinus, and Martianus Capella make mention of a story that Ulysses came to Spain and founded this city. |access-date=4 September 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170428213942/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137%3Abook%3D4%3Achapter%3D35 |archive-date=28 April 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;StahlBurge1992&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=William Harris Stahl |author2=E. L. Burge |author3=Richard Johnson |title=Martianus Capella and the Seven Liberal Arts: The Marriage of Philology and Mercury |url=https://books.google.com/books?id=nZ-Z9eI6dXwC&amp;pg=PA233 |volume=II |date=June 1992 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-09636-2 |page=233 |access-date=4 September 2019 |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207052743/https://books.google.com/books?id=nZ-Z9eI6dXwC&amp;pg=PA233 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; so se sklicevali na priljubljene legende, da je mesto Lizbona ustanovil mitski junak [[Odisej]].&lt;ref name=&quot;DelmasPenn2012&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=Adrien Delmas |author2=Nigel Penn |title=Written Culture in a Colonial Context: Africa and the Americas 1500–1900 |url=https://books.google.com/books?id=bd0yAQAAQBAJ&amp;pg=PA348 |date=20 January 2012 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-22524-4 |page=348 |access-date=29 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505085623/https://books.google.com/books?id=bd0yAQAAQBAJ&amp;pg=PA348 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ime ''Lizbona'' je v latinščini zapisal ''Ulyssippo'' geograf [[Pomponij Mela]], rojen v Hispaniji. [[Plinij starejši]] ga je kasneje imenoval ''Olisipo'', Grki pa ''Olisipo'' (Ὀλισσιπών) ali ''Olisipona'' (Ὀλισσιπόνα).&lt;ref&gt;{{citation |title=Dictionary of Greek and Roman Geography, illustrated by numerous engravings on wood |first=William |last=Smith |location=London, England |publisher=Walton and Maberly |year=1854}}&lt;/ref&gt;

Druga trditev, ki se ponavlja v literaturi je, da bi ime ''Lizbona'' lahko izsledili nazaj v feničanske čase, nanašajoč se na domnevni feničanski izraz ''Alis-Ubbo'', kar pomeni 'varen pristan' ali 'prijetno zatočišče'.&lt;ref name=&quot;History1780&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Various, compiled |title=An Universal History, From the Earliest Accounts to the Present Time |url=https://books.google.com/books?id=QCwIAAAAQAAJ&amp;pg=PA345 |year=1780 |page=345 |access-date=15 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161128231659/https://books.google.com/books?id=QCwIAAAAQAAJ&amp;pg=PA345 |archive-date=28 November 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FerreiraCabello1998&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Ferreira |first1=Emília |last2=Cabello |first2=Jorge |title=Lisbon |year=1998 |publisher=Casa Editrice Bonechi |isbn=978-88-8029-394-1 |page=3 |url=https://books.google.com/books?id=2rQH2oKbywUC&amp;pg=PA3 |language=en |access-date=11 March 2022 |archive-date=11 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220311132743/https://books.google.com/books?id=2rQH2oKbywUC&amp;pg=PA3 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Čeprav sodobna arheološka izkopavanja kažejo na prisotnost Feničanov na tej lokaciji že od leta 1200 pr. n. št.,&lt;ref name=&quot;Whitfield2005&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Peter Whitfield |title=Cities of the World: A History in Maps |url=https://books.google.com/books?id=WS4jgVqnck8C&amp;pg=PA99 |year=2005 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-24725-3 |page=99 |access-date=15 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161128210437/https://books.google.com/books?id=WS4jgVqnck8C&amp;pg=PA99 |archive-date=28 November 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; ta ljudska etimologija »ni nikoli potrjena v starodavni klasični literaturi«.

Ime ''Lizbona'' se običajno skrajša kot ''LX'' ali ''Lx'', kar izvira iz zastarelega črkovanja Lizbone kot ''Lixbõa''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ciberduvidas.iscte-iul.pt/consultorio/perguntas/lx--lisboa/14867 |title=Lx., abreviatura de Lisboa - Ciberdúvidas da Língua Portuguesa |website=ciberduvidas.iscte-iul.pt |access-date=7 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404130124/https://ciberduvidas.iscte-iul.pt/consultorio/perguntas/lx--lisboa/14867 |archive-date=4 April 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Čeprav je staro črkovanje od takrat popolnoma opuščeno in je v nasprotju s sodobnimi jezikovnimi standardi, se okrajšava še vedno pogosto uporablja.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Lizbone}}
=== Izvor ===
[[File:Escavações no Claustro da Sé de Lisboa.jpg|thumb|left|Feničansko arheološko izkopavanje v križnem hodniku [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]]]]

V obdobju [[neolitik]]a so regijo poseljevala predkeltska plemena, ki so gradila verske in nagrobne spomenike, [[megalit]]e, [[dolmen]]e in [[menhir]]je, ki so še vedno ohranjeni na območjih na obrobju Lizbone.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Rodrigo Banha da Silva |title=A ocupação da idade do bronze final da Praça da Figueira (Lisboa): novos e velhos dados sobre os antecedentes da cidade de Lisboa |journal=Cira Arqueologia |date=September 2013 |issue=2, Tejo, palco de interação entre Indígenas e Fenícios |url=http://www.cm-vfxira.pt/files/3/documentos/2013091715584601248.pdf |series=Cira Arqueologia II |publisher=Museu da Rede Portuguesa de Museus |language=pt |access-date=21 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140621220603/http://www.cm-vfxira.pt/files/3/documentos/2013091715584601248.pdf |archive-date=21 June 2014}}&lt;/ref&gt; Indoevropski [[Kelti]] so vdrli v 1. tisočletju pred našim štetjem in se pomešali s predindoevropskim prebivalstvom, kar je povzročilo keltsko govoreča lokalna plemena, kot sta Cempsi ali Sefes.

Čeprav je znano, da prve utrdbe na hribu Castelo v Lizboni niso starejše od 2. stoletja pr. n. št., so nedavne arheološke najdbe pokazale, da so ljudje iz [[železna doba|železne dobe]] na tem mestu živeli od 8. do 6. stoletja pr. n. št. Ta avtohtona naselbina je vzdrževala komercialne odnose s Feničani, kar bi lahko pojasnilo nedavne najdbe feničanske keramike in drugih materialnih predmetov. Arheološka izkopavanja v bližini [[grad São Jorge|gradu São Jorge]] (''Castelo de São Jorge'') in [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]] kažejo na prisotnost Feničanov na tej lokaciji že od leta 1200 pr. n. št. in z gotovostjo je mogoče trditi, da je na mestu stala feničanska trgovska postojanka&lt;ref name=&quot;Pilkington2013&quot;&gt;{{cite thesis |author1=Nathan Laughlin Pilkington |title=An Archaeological History of Carthaginian Imperialism |url=http://academiccommons.columbia.edu/item/ac:159452 |website=Academic Commons, Columbia.edu |publisher=Columbia University |access-date=19 August 2014 |page=170 |year=2013 |doi=10.7916/D80G3SCF |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903211757/http://academiccommons.columbia.edu/item/ac:159452 |archive-date=3 September 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; zdaj središče sedanjega mesta, na južnem pobočju Grajskega hriba. Zaščiteno pristanišče v izlivu reke Tajo je bilo idealno mesto za ibersko naselbino in bi zagotovilo varno pristanišče za raztovarjanje in oskrbo feničanskih ladij. Naselbina je bila pomembno središče komercialne trgovine s plemeni v notranjosti, saj je zagotavljala trg za dragocene kovine, sol in soljene ribe, ki so jih zbirali, ter za prodajo luzitanskih konj, znanih v antiki.

Po vztrajni legendi je bila lokacija poimenovana po mitskem Odiseju, ki je ustanovil mesto, ko je odplul proti zahodu do konca znanega sveta.

=== Rimska doba ===
{{glavni|Olisipo}}
[[File:CercaMouraTorreAlfama (cropped).JPG|thumb|right|Del ''Cerca Velha'' (starega obzidja), ki so ga prvotno zgradili Rimljani&lt;ref&gt;{{citation |url=https://www.publico.pt/2001/10/11/jornal/cerca-moura-de-lisboa-afinal-e-romana-162871 |title=Cerca Moura de Lisboa afinal é romana |date=11 October 2001 |publisher=publico.pt |work=Francisco Nieves |access-date=15 April 2018 |archive-date=5 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200805134705/https://www.publico.pt/2001/10/11/jornal/cerca-moura-de-lisboa-afinal-e-romana-162871 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;]]

Po porazu [[Hanibal]]a leta 202 pr. n. št. med [[punske vojne|punskimi vojnami]] so se Rimljani odločili [[Kartagina (mesto)|Kartagini]] odvzeti njeno najdragocenejšo posest: [[Hispanija|Hispanijo]] (Iberski polotok). Poraz kartažanskih sil s strani [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipiona Afričana]] v vzhodni Hispaniji je omogočil pacifikacijo zahoda, ki jo je vodil konzul Decim Junij Brut Kalaik. Decim je pridobil zavezništvo Olissipa (ki je poslal može, da se borijo skupaj z rimskimi legijami proti severozahodnim keltskim plemenom), tako da ga je vključil v cesarstvo kot ''Municipium Cives Romanorum Felicitas Julia''. Lokalne oblasti so dobile samoupravo nad ozemljem, ki je obsegalo 50 km; oproščena davkov, njeni državljani so dobili privilegije rimskega državljanstva, nato pa je bila vključena v rimsko provinco [[Luzitanija]] (katere glavno mesto je bila [[Emerita Augusta]]).

Luzitanski napadi in upori med rimsko okupacijo so zahtevali gradnjo obzidja okoli naselja. Med [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovo]] vladavino so Rimljani zgradili tudi veliko gledališče; Kasijanove terme (pod ''Rua da Prata''); templji [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]], [[Diana|Diane]], [[Kibela|Kibele]], [[Tetida (mitologija)|Tetide]] in Idee Frigije (nenavaden kult iz Male Azije), poleg templjev cesarja; velika nekropola pod [[Praça da Figueira]]; velik [[forum]] in druge stavbe, kot so [[insula|insule]] (večnadstropne stanovanjske stavbe) na območju med Grajskim gričem in zgodovinskim mestnim jedrom. Veliko teh ruševin je bilo prvič odkritih sredi 18. stoletja (ko je nedavno odkritje Pompejev naredilo rimsko arheologijo modno med evropskimi višjimi sloji).

Mesto je napredovalo, ko je bilo odpravljeno piratstvo in uveden tehnološki napredek, posledično je ''Felicitas Julia'' postala središče trgovanja z rimskimi provincami [[rimska Britanija|Britanijo]] (zlasti [[Cornwall]]) in Renom. Gospodarsko močan Olissipo je bil znan po svojem ''garumu'' (ribja omaka, ki so jo zelo cenile elite cesarstva in so jo v amforah izvažali v Rim), vinu, soli in konjereji, medtem ko je rimska kultura prežemala zaledje. Mesto je bilo s široko cesto povezano z dvema drugima velikima mestoma zahodne Španije, ''Bracara Augusta'' v provinci ''Tarraconensis'' (portugalsko [[Braga]]) in Emerita Augusta, glavnim mestom Luzitanije. Mestu je vladal oligarhični svet, v katerem sta prevladovali dve družini, Juliji in Kasije, čeprav je regionalno oblast upravljal rimski guverner Emerite ali neposredno cesar [[Tiberij]]. Med večino latinsko govorečih je živela velika manjšina grških trgovcev in sužnjev.

Olissipo je bil, tako kot večina velikih mest v Zahodnem cesarstvu, središče za širjenje krščanstva. Njegov prvi izpričani škof je bil Potamius (ok. 356), v obdobju preganjanja kristjanov pa je bilo več mučencev: Verissimus, Maxima in Julia so najpomembnejši primeri. Do padca Rima je Olissipo postal pomembno krščansko središče.
{{wide image|CastleSaintGeorge.jpg|1000px|align-cap=center|Grad São Jorge in okoliške soseske Castelo, Mouraria in Alfama}}

=== Srednji vek ===
Po razpadu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so sledili vpadi barbarov; med letoma 409 in 429 so mesto zaporedoma zasedli [[Sarmati]], [[Alani]] in [[Vandali]]. Germanski [[Svebi]], ki so ustanovili kraljestvo ''[[Gallaecia]]'' (sodobna [[Galicija (Španija)|Galicija]] in severna Portugalska), s prestolnico v ''Bracara Augusta'' (sodobna [[Braga]]), so do leta 585 nadzorovali tudi regijo Lizbone. Leta 585 je bilo kraljestvo Svebov vključeno v germansko [[Vizigoti|vizigotsko]] kraljestvo Toledo, ki je obsegalo ves Iberski polotok: Lizbona se je takrat imenovala ''Ulishbona''.
[[File:Siege of Lisbon - Muslim surrender.jpg|thumb|''Kralj [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]] je med obleganjem Lizbone'' leta 1147 ponovno osvojil mesto od imperija [[Almoravidi|Almoravidov]]]]

6. avgusta 711 so Lizbono zavzele muslimanske sile [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Ti osvajalci so zgradili številne mošeje in hiše, obnovili mestno obzidje (znano kot ''Cerca Moura'') in vzpostavili upravni nadzor, medtem ko so raznolikemu prebivalstvu (Arabci, Berberi, Muvaladi, Mozarabci, Sakalibi in Judje) dovolili ohraniti svoj socialno-kulturni življenjski slog. Mozarabščina (iberoromanski jezik) je bila materni jezik, ki ga je govorila večina krščanskega prebivalstva, čeprav je bila arabščina splošno znana, ker so jo govorile vse verske skupnosti. [[Islam]] je bil uradna vera Arabcev, Berberov, Sakalibov in Muvaladov.

Muslimanski vpliv je še vedno viden v okrožju [[Alfama]], stari četrti Lizbone, ki je preživela [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: številna imena krajev izhajajo iz arabščine in Alfama  je izpeljano iz arabskega ''al- hamma''.

Lizbona je bila kratek čas neodvisno muslimansko kraljestvo, znano kot [[Lizbonska taifa]] (1022–1094), preden jo je osvojila večja [[taifa Badajoza]].

Leta 1108 so Lizbono vdrli in zasedli norveški križarji pod vodstvom Sigurda I. Norveški na poti v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] kot del norveške križarske vojne in jo tri leta zasedali. Leta 1111 so jo zavzeli mavrski Almoravidi.
[[File:Siege of Lisbon 1384.JPG|thumb|right|Obleganje Lizbone leta 1384 v ''Froissartovih kronikah'']]

Leta 1147 je kot del portugalskih prizadevanj med [[rekonkvista|rekonkvisto]] [[Afonz I. Portugalski]] oblegal in ponovno osvojil Lizbono s pomočjo križarskih vitezov. Mesto s takrat okoli 154.000 prebivalci je bilo vrnjeno pod krščansko oblast. Ponovno osvajanje Portugalske in ponovna vzpostavitev krščanstva je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini Lizbone, opisan v kroniki ''Expugnatione Lyxbonensi'', ki med drugim opisuje, kako so križarji ubili lokalnega škofa in so prebivalci mesta molili k Deviie Mariji, kot se je zgodilo. Nekateri muslimanski prebivalci so se spreobrnili v rimskokatoliško vero, večina tistih, ki se niso spreobrnili, pa je pobegnila v druge dele islamskega sveta, predvsem v muslimansko Španijo in severno Afriko. Vse mošeje so bile ali popolnoma uničene ali spremenjene v cerkve. Zaradi konca muslimanske vladavine je govorjena arabščina hitro izgubila svoje mesto v vsakdanjem življenju mesta in popolnoma izginila.

Zaradi svoje osrednje lege je Lizbona leta 1255 postala glavno mesto novega portugalskega ozemlja. Prvo portugalsko univerzo je leta 1290 v Lizboni ustanovil kralj [[Denis Portugalski]]; več let je bil ''Studium Generale'' (Splošni študij) občasno prenesen v [[Coimbra|Coimbro]], kjer je bil v 16. stoletju stalno nameščen kot Univerza v Coimbri.

Leta 1384 je mesto oblegal kastiljski kralj [[Ivan I. Kastiljski|Ivan I.]] kot del trajajoče krize 1383–1385. Rezultat obleganja je bila zmaga Portugalcev, ki jih je vodil [[Nuno Álvares Pereira]].

V zadnjih stoletjih srednjega veka se je mesto močno razširilo in postalo pomembna trgovska postojanka tako s severnoevropskimi kot sredozemskimi mesti.

=== Zgodnja sodobnost ===
[[File:Lisboa 1500-1510.jpg|thumb|''Najstarejša znana panorama Lizbone'' (1500–1510) iz Crónice de Dom Afonso Henriques Duarteja Galvãa]]
Ko so Španci izgnali Jude s španskega ozemlja, jih je veliko zbežalo v Lizbono. Čeprav je [[Manuel I. Portugalski]] priznal osrednji pomen Judov za blaginjo mesta, je leta 1497 odredil, da se morajo vsi Judje spreobrniti v krščanstvo, tisti, ki to nočejo, morajo mesto zapustiti, vendar ne pred razlastitvijo njihove lastnine.&lt;ref name=&quot;Roitman2011&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Jessica V. Roitman |title=The Same But Different?: Inter-cultural Trade and the Sephardim, 1595–1640 |url=https://books.google.com/books?id=OOLWe21CrTcC&amp;pg=PA33 |date=14 February 2011 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-20276-4 |page=33}}&lt;/ref&gt; Leta 1506 je antisemitsko gibanje med starimi kristjani v Lizboni doseglo vrhunec v pokolu, ki je trajal štiri dni, v katerem naj bi bilo ubitih približno 1000 do 4000 novokrščanskih moških, žensk in otrok, spreobrnjenih potomcev [[Sefardski Judje|sefardskih Judov]].&lt;ref name=&quot;Soyer2007&quot;&gt;{{cite journal |last1=Soyer |first1=F. |title=The Massacre of the New Christians of Lisbon in 1506: A New Eyewitness Account |journal=Cadernos de Estudos Sefarditas |date=2007 |volume=7 |page=221 |url=http://eprints.soton.ac.uk/65962/1/Francois_SoyerLisbon1506.pdf |access-date=29 May 2022 |archive-date=7 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407103928/https://eprints.soton.ac.uk/65962/1/Francois_SoyerLisbon1506.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kralj je bil v [[Évora|Évori]], ko so se ti dogodki zgodili, a jezen, ko je prejel novico, je ukazal preiskavo, ki je privedla do tega, da so dva brata hujskača izobčili in živa zažgali.&lt;ref name=&quot;PintoMateus2014&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=Paulo Mendes Pinto |author2=Susana Bastos Mateus |title=The Massacre of the Jews: Lisbon April 19, 1506 |url=https://books.google.com/books?id=_LVmBAAAQBAJ&amp;pg=PT44 |date=2 September 2014 |publisher=Alêtheia Editores |isbn=978-989-622-665-7 |page=44}}&lt;/ref&gt;

Večina portugalskih odprav v [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] se je odpravila iz Lizbone v obdobju od konca 15. stoletja do začetka 17. stoletja, vključno z odpravo [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] v Indijo leta 1498. Naslednja leta 16. stoletja so se začela kot Zlata doba Lizbone: mesto je bilo evropsko trgovsko središče med Afriko, Indijo, Daljnim vzhodom in pozneje Brazilijo, veliko bogastvo pa je pridobilo z izkoriščanjem trgovine z začimbami, sužnji, sladkorjem, tekstilom in drugim blagom. V tem obdobju se je v arhitekturi razmahnil razkošni [[Manuelinska arhitektura|manuelinski slog]], ki je pustil pečat na številnih spomenikih iz 16. stoletja (vključno s [[Stolp Belém|stolpom Belém]] v Lizboni in [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostanom Jerónimos]], ki ju je UNESCO razglasil za svetovno dediščino). Opis Lizbone v 16. stoletju je napisal Damião de Góis in ga objavil leta 1554.&lt;ref&gt;{{citation |contribution=Urbis Olisiponis descriptio |orig-year=1554 |year=1996 |title=Lisbon in the Renaissance |editor=Jeffrey S. Ruth |location=New York, New York}}&lt;/ref&gt;
[[File:Vista dos Jeronomis por Filipe Lobo (2).jpg|thumb|right|Kralj Manuel I. je ukazal zgraditi samostan Jerónimos v Belému, da bi služil portugalskim odkriteljem]]
[[File:Terreiro do Paço em 1662.jpg|thumb|right|[[Palača Ribeira]] in [[Praça do Comércio|Terreiro do Paço]], ki ju je leta 1662 upodobil Dirk Stoop]]

Nasledstvena kriza leta 1580 je začela šestdesetletno obdobje dvojne monarhije na Portugalskem in v Španiji pod španskimi [[Habsburžani]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=EncyclopædiaBritannica |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/304794/John-IV |title=John IV (king of Portugal) |quote=king of Portugal from 1640 as a result of the national revolution or restoration, which ended 60 years of Spanish rule. |access-date=10 March 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313200744/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/304794/John-IV |archive-date=13 March 2012 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Geoffrey Parker ''The army of Flanders and the Spanish road'', London, 1972 {{ISBN|0-521-08462-8}}, p. 35&lt;/ref&gt; To se imenuje ''Filipinov dominion'' (''Domínio Filipino''), saj so se vsi trije španski kralji v tem obdobju imenovali Filip (''Filipe''). Leta 1589 je bila Lizbona tarča vdora angleške armade, ki jo je vodil [[Francis Drake]], medtem ko je kraljica [[Elizabeta I. Angleška]] podpirala portugalskega pretendenta Antonia, priorja Crata, vendar podpore Cratu ni bilo in odprava je bila neuspešna. [[Portugalska obnovitvena vojna]], ki se je začela z [[državni udar|državnim udarom]], ki sta ga organizirala plemstvo in buržoazija v Lizboni in izvršila 1. decembra 1640, je obnovila neodvisnost Portugalske. Obdobje od 1640 do 1668 so zaznamovali občasni spopadi med Portugalsko in Španijo, pa tudi kratke epizode resnejših vojn do podpisa Lizbonske pogodbe leta 1668.

V začetku 18. stoletja je zlato iz Brazilije omogočilo kralju [[Ivan V. Portugalski|Ivanu V.]], da je sponzoriral gradnjo več baročnih cerkva in gledališč v mestu. Pred 18. stoletjem je Lizbona doživela več močnih [[potres]]ov – osem v 14. stoletju, pet v 16. stoletju (vključno s potresom leta 1531, ki je uničil 1500 hiš, in potresom leta 1597, v katerem so izginile tri ulice) in trije v 17. stoletju.

1. novembra 1755 je mesto uničil še en uničujoč potres, ki je po ocenah ubil 30.000 do 40.000 prebivalcev Lizbone&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.york.ac.uk/res/cherry/docs/Alvaro3.pdf |title=The Opportunity of a Disaster: The Economic Impact of the Lisbon 1755 Earthquake |last=Pereira |first=A.S. |date=March 2006 |publisher=Centre for Historical Economics and Related Research at York, York University |access-date=21 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605222012/http://www.york.ac.uk/res/cherry/docs/Alvaro3.pdf |archive-date=5 June 2011 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; od 200.000 do 275.000 prebivalcev in uničil 85 odstotkov mestnih struktur. Med številnimi pomembnimi stavbami mesta sta bili izgubljeni palača Ribeira in bolnišnica Real de Todos os Santos. Na obalnih območjih, kot je Peniche, ki leži približno 80 km severno od Lizbone, je posledično cunami ubil veliko ljudi.
{{multiple image|perrow=2|total_width=300|align=left
| image1=Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1=1012 |height1=716
| image2=Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3=1012 |height3=716
| footer=Lizbonski potres leta 1755 z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0 je uničil Lizbono
}}

Do leta 1755 je bila Lizbona eno največjih mest v Evropi; katastrofalni dogodek je pretresel celotno Evropo in pustil globok vtis v njeni kolektivni psihi. [[Voltaire]] je kmalu po potresu napisal dolgo pesem ''Poême sur le désastre de Lisbonne'' in jo omenil v svojem romanu ''Candide'' iz leta 1759 (mnogi namreč trdijo, da je to kritiko optimizma navdihnil ta potres). Oliver Wendell Holmes starejši ga omenja v svoji pesmi iz leta 1857, ''The Deacon's Masterpiece, or The Wonderful One-Hoss Shay''.

Po potresu leta 1755 je bilo mesto obnovljeno v veliki meri v skladu z načrti premiera [[Markiz Pombal|Sebastiãa Joséja de Carvalha e Mela, 1. markiza Pombala]]; spodnje mesto je postalo znano kot Baixa Pombalina ([[Lizbonska Baixa|osrednje okrožje Pombaline]]). Namesto obnove srednjeveškega mesta se je Pombal odločil porušiti tisto, kar je ostalo po potresu, in obnoviti mestno jedro po načelih sodobnega urbanega oblikovanja. Rekonstruirano je bilo v odprtem pravokotnem načrtu z dvema velikima trgoma: Praça do Rossio in Praça do Comércio. Prva, osrednja trgovska četrt, je tradicionalno zbirališče mesta in lokacija starejših kavarn, gledališč in restavracij; drugi je postal glavni dostop mesta do reke Tajo ter točka odhoda in prihoda morskih plovil, ki ga krasita slavolok (1873) in spomenik kralju Jožefu I.

=== Sodobnost ===
[[File:Proclamação República Portuguesa.jpg|thumb|right|Razglasitev portugalske republike leta 1910]]
V prvih letih 19. stoletja so Portugalsko vdrle čete [[Napoleon Bonaparte|Napoléona Bonaparteja]], zaradi česar sta morala kraljica [[Marija I. Portugalska|Marija I.]] in princ-regent Ivan (bodoči [[Ivan VI. Portugalski]]) začasno pobegniti v [[Brazilija|Brazilijo]]. Ko se je novi kralj vrnil v Lizbono, so napadalci izropali, oplenili ali uničili številne stavbe in lastnino.

V 19. stoletju je liberalno gibanje v mestno krajino vneslo nove spremembe. Glavna območja so bila v okrožju Baixa in vzdolž okrožja Chiado, kjer so se množile trgovine, trafike, kavarne, knjigarne, klubi in gledališča. Razvoj industrije in trgovine je določil rast mesta, saj se je Passeio Público, park iz obdobja Pombaline, spremenil v Avenida da Liberdade, ko je mesto raslo dlje od reke Tajo.

Lizbona je bila prizorišče umora kralja [[Karel Portugalski|Karla Portugalskega]] leta 1908, dogodek, ki je dosegel vrhunec dve leti pozneje z ustanovitvijo Prve republike.
[[File:Main façade of Palácio Nacional da Ajuda 043.jpg|thumb|[[Palača Ajuda]] je bila zgrajena kot rezidenca portugalskega kralja po lizbonskem potresu leta 1755]]
[[File:Teatro Dona Maria II (2.ª metade do séc. XIX) (cropped).png|thumb|Narodno gledališče kraljice Marije II. je bilo zgrajeno leta 1842]]

Mesto je leta 1911 po stoletjih nedejavnosti v Lizboni znova ustanovilo svojo univerzo in vključilo reformirane nekdanje visoke šole in druge neuniverzitetne visokošolske šole v mestu (kot je ''Escola Politécnica'' – zdaj ''Faculdade de Ciências''). Danes sta v mestu dve javni univerzi (Univerza v Lizboni in Nova univerza v Lizboni), javni univerzitetni inštitut (ISCTE – Lizbonski univerzitetni inštitut) in politehnični inštitut (IPL – ''Instituto Politécnico de Lisboa'').

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Lizbona eno redkih nevtralnih, odprtih evropskih atlantskih pristanišč, glavna vrata za begunce v ZDA in zatočišče za vohune. Več kot 100.000 beguncev je lahko pobegnilo iz nacistične Nemčije preko Lizbone.&lt;ref&gt;&quot;[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Portugal.html Portugal] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170121130631/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Portugal.html |date=21 January 2017 }}&quot;. The Virtual Jewish History Tour.&lt;/ref&gt;

Med režimom ''Estado Novo'' (1926–1974) je bila Lizbona pod vplivom Duarteja Pacheca, ministra za dela, razširjena na račun drugih okrožij v državi, kar je povzročilo nacionalistične in monumentalne projekte. Zgrajeni so bili novi stanovanjski in javni objekti; cona Belém je bila spremenjena za portugalsko razstavo leta 1940, medtem ko so se vzdolž obrobja pojavila nova okrožja, v katerih je prebivalo naraščajoče prebivalstvo. Odprtje mostu čez reko Tajo je omogočilo hitro povezavo med obema stranema reke.

Lizbona je bila prizorišče treh revolucij v 20. stoletju. Prva, revolucija 5. oktobra 1910, je prinesla konec portugalske monarhije in vzpostavila zelo nestabilno in skorumpirano Prvo portugalsko republiko. Revolucija 6. junija 1926 je končala prvo republiko in trdno vzpostavila Estado Novo ali portugalsko Drugo republiko kot vladajoči režim.

=== 20. in 21. stoletje ===
[[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|thumb|left|275px|Lizbonska pogodba, ki je ustavna podlaga Evropske unije, je bila podpisana v samostanu Jerónimos leta 2007]]

[[Nageljnova revolucija]], ki se je zgodila 25. aprila 1974, je končala desničarski režim Estado Novo in preoblikovala državo, da je postala, kot je danes, Tretja portugalska republika.

V 1990-ih so bila številna okrožja prenovljena, v zgodovinskih četrtih pa so bili vzpostavljeni projekti za posodobitev teh območij, na primer prenovljene so bile arhitekturne in dediščinske stavbe, severni rob reke Tajo je bil ponovno namenjen za prosti čas in stanovanjsko rabo. Zgrajen je bil [[most Vasco da Gama]], vzhodni del občine pa je bil preoblikovan za Expo '98 v počastitev 500. obletnice morskega potovanja Vasca da Game v Indijo, potovanja, ki je Lizboni prineslo ogromno bogastva in povzročilo gradnjo številnih lizbonskih znamenitosti.

Leta 1988 je [[požar]] v zgodovinskem okrožju Chiado povzročil uničenje številnih stavb v pombalovem slogu iz 18. stoletja. Serija obnovitvenih del je območje vrnila v prejšnje stanje in ga spremenila v nakupovalno četrt velikega obsega.

[[Lizbonska agenda]] je bil sporazum [[Evropska unija|Evropske unije]] o ukrepih za oživitev gospodarstva EU, podpisan v Lizboni marca 2000. Oktobra 2007 je Lizbona gostila vrh EU 2007, na katerem je bil dosežen dogovor o novem modelu upravljanja EU. Iz tega izhajajoča [[Lizbonska pogodba]] je bila podpisana 13. decembra 2007 in je začela veljati 1. decembra 2009.

Lizbona je bila prizorišče številnih mednarodnih dogodkov in programov. Leta 1994 je bila Lizbona [[evropska prestolnica kulture]]. 3. novembra 2005 je Lizbona gostila podelitev evropskih glasbenih nagrad MTV. 7. julija 2007 je v Lizboni potekala slovesnost volitev ''Novih 7 čudes sveta''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.new7wonders.com/index.php?id=315&amp;L=0 |title=Welcome to the official global voting platform of |publisher=New7Wonders |access-date=8 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091220070115/http://www.new7wonders.com/index.php?id=315&amp;L=0 |archive-date=20 December 2009 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; na stadionu Luz s prenosom v živo za milijone ljudi po vsem svetu. Lizbona vsaki dve leti gosti glasbeni festival ''Rock in Rio Lisboa'', enega največjih na svetu. Lizbona je gostila vrh Nata (19.–20. november 2010), srečanje na vrhu, ki velja za občasno priložnost za voditelje držav in vlad držav članic Nata, da ocenijo in zagotovijo strateško usmeritev dejavnosti zavezništva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nato.int/issues/summits/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914152244/http://www.nato.int/issues/summits/index.html |url-status=dead |title=NATO, ''NATO Summit Meetings'', 4 December 2006 |archive-date=14 September 2011 |access-date=7 April 2020}}&lt;/ref&gt; Mesto gosti [[Web Summit]] in je sedež skupine G7+. Leta 2018 je prvič gostila tekmovanje za pesem Evrovizije in Michelinov gala.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://meetingspotlight.com/ |title=Meeting Spotlight &amp;#124; The meeting planner destination resource |website=meetingspotlight.com |access-date=7 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200224172742/https://meetingspotlight.com/ |archive-date=24 February 2020 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 11. julija 2018 je Aga Khan IV. uradno izbral palačo Henrique de Mendonça, ki je na Rua Marquês de Fronteira, za Divan ali sedež globalnega nizarijskega muslimanskega imamata.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://ismailimail.blog/2015/06/03/photos-ismaili-imamat-establishes-headquarters-in-portugal/ |title=Photos: Ismaili Imamat establishes headquarters in Portugal |access-date=22 October 2020 |archive-date=26 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201026153844/https://ismailimail.blog/2015/06/03/photos-ismaili-imamat-establishes-headquarters-in-portugal/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Lizbona je avgusta istega leta gostila Svetovni dan mladih 2023, ki je pritegnil katoliško mladino z vsega sveta. [[Papež Frančišek]] je vodil več dogodkov, končna maša v mestnem parku Parque do Tejo pa je imela po ocenah 1,5 milijona udeležencev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=What is it - WYD Lisbon 2023 |url=https://www.lisboa2023.org/en/what-is-it |website=JMJ 2023 |access-date=2 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230606223402/https://www.lisboa2023.org/en/what-is-it |archive-date=6 June 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Lisboa freguesias 2012.svg|thumb|left|255px|karta 24 ''freguesias'' (upravnih enot mesta) Lizbona razvrščeni po conah:{{legend|#8A2BE2|Zgodovinski center}}{{legend|#FFFF00|Zahodna Lizbona}}{{legend|#f28500|Centralna Lizbona}}{{legend|#6495ED|Vzhodna Lizbona}}{{legend|#32CD32|Severna Lizbona}}]]
[[File:Lisbon, Portugal ESA24382662.jpeg|thumb|right|275px|Pogled na lizbonsko metropolitansko območje s portugalsko riviero zahodno od Lizbone in polotokom Setúbal južno od reke Tajo]]

Lizbona je na {{coord|38|42|49.75|N|9|8|21.79|W|type:city(2042326)_region:PT}}, leži ob [[estuarij]]u reke [[Tajo]] in je najbolj zahodna prestolnica celinske evropske države.

Najbolj zahodni del Lizbone zavzema gozdni park Monsanto, 10 km² velik mestni park, ki je eden največjih v Evropi in zavzema 10 % občine.

Mesto zavzema površino 100,05 km² in njegove mestne meje, za razliko od večine večjih mest, sovpadajo z mejami občine.&lt;ref&gt;{{citation |editor=IGP |title=Carta Administrativa Oficial de Portugal |year=2011 |publisher=Instituto Geográfico Português |location=Lisbon, Portugal |language=pt}}&lt;/ref&gt; Preostali del urbaniziranega območja mestnega območja Lizbone, splošno znanega kot [[Velika Lizbona]] ({{lang-pt| Grande Lisboa}}), vključuje več upravno opredeljenih mest in občin na severnem bregu reke Tajo. Večje lizbonsko metropolitansko območje vključuje polotok Setúbal na jugu.

Občina Lizbona je do novembra 2012 vključevala 53 freguezij. Nov zakon (&quot;Lei nº 56/2012&quot;) je število freguezij zmanjšal na naslednjih 24.

=== Podnebje ===
Lizbona ima sredozemsko podnebje (Köppen: ''Csa'') z blagimi, deževnimi zimami in toplimi do vročimi, suhimi poletji. Povprečna letna temperatura je 17,4 °C, podnevi 21,3 °C in ponoči 13,5 °C.

V najhladnejšem mesecu – januarju – je najvišja dnevna temperatura običajno od 11 do 19 °C, najnižja temperatura ponoči je od 3 do 13 °C in povprečna temperatura morja je 16 °C.&lt;ref name=&quot;seatemperature&quot;&gt;[https://www.seatemperature.org/europe/portugal/lisbon-january.htm Lisbon average sea temperature] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20180307022805/https://www.seatemperature.org/europe/portugal/lisbon-january.htm |date=7 March 2018 }} – seatemperature.org.&lt;/ref&gt; V najtoplejšem mesecu – avgustu – se najvišja dnevna temperatura običajno giblje od 25 do 32 °C, najnižja temperatura ponoči je od 14 do 20 °C in povprečna temperatura morja je okoli 20 °C.

Med evropskimi prestolnicami se Lizbona uvršča med tiste z najtoplejšimi zimami in ima najmilejše zimske noči od vseh večjih evropskih mest, s povprečno 8,3 °C v najhladnejšem mesecu in 18,6 °C v najtoplejšem mesecu. Najnižja temperatura, ki so jo kdaj koli zabeležili v Lizboni, je bila februarja 1956 –1,2 °C; čeprav lahko druge lokacije v njenem metropolitanskem območju zabeležijo nižje temperature, nanje pa mestni toplotni otok mestnega središča ne vpliva toliko, saj sta Sintra in Setúbal dosegla –4 °C in –5,1 °C v tem zaporedju, oba pa v povprečju doživita približno 13 dni zmrzali na leto. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Lizboni, je bila 44,0 ° 4. avgusta 2018.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dn.pt/pais/interior/este-sabado-foi-o-dia-mais-quente-de-sempre-em-lisboa-9679437.html |title=Sábado foi o dia mais quente de sempre em Lisboa e noutros 24 locais |trans-title=G. Coutinho and Tapada weather stations measure the Lisbon highest temperature record |date=5 August 2018 |access-date=24 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190520055703/https://www.dn.pt/pais/interior/este-sabado-foi-o-dia-mais-quente-de-sempre-em-lisboa-9679437.html |archive-date=20 May 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mesto ima okoli 2806 sončnih ur na leto, povprečno 4,6 sončne ure na dan decembra in 11,4 sončne ure na dan julija, čeprav je, če odmislimo trajanje dneva, najbolj sončen avgust, z več kot 80-odstotno verjetnostjo neposredna sončna svetloba, ki pade na tla.

Lizbona ima približno 750 mm padavin na leto. Najbolj namočen mesec sta november in december, saj padeta tretjina vseh letnih padavin. Julij in avgust sta najbolj suha.[70]

== Soseske ==
Na lokalni ravni se lahko prebivalci Lizbone običajno sklicujejo na Lizbono v smislu zgodovinskih ''Bairros de Lisboa'' (sosesk). Te skupnosti nimajo jasno opredeljenih meja in predstavljajo posebne četrti mesta, ki imajo skupno zgodovinsko kulturo, podobne življenjske standarde in prepoznavne arhitekturne znamenitosti, kot so na primer Bairro Alto, Alfama, Chiado in tako naprej.

=== Alcântara ===
[[File:Alcântara by wax115.jpg|thumb|left|Alcântara iz pristanišča v Lizboni.]]
Čeprav je danes precej osrednja, je bila nekoč zgolj predmestje Lizbone, ki je obsegalo predvsem kmetije in kmečke posesti s svojimi palačami. V 16. stoletju je bil tu potok, ki so ga plemiči prečkali v čolnih. V poznem 19. stoletju je Alcântara postala priljubljena industrijska cona z veliko majhnimi tovarnami in skladišči.

V zgodnjih 1990-ih je Alcântara začela privabljati mlade zaradi številnih gostiln in diskotek. Razlog za to je predvsem zunanji prostor večinoma poslovnih stavb, ki so predstavljale ovire za nočno življenje, ki ustvarja hrup (ki je deloval kot blažilnik za bivalne skupnosti, ki so ga obdajale). Medtem so nekatera od teh območij postajala gentrificirana, privabila so gradnjo podstrešij in novih stanovanj, ki so imela koristi od pogledov na reko in osrednjo lokacijo.

Rečna obala Alcántare je znana po svojih nočnih klubih in barih. Območje je splošno znano kot ''docas'' (doki), saj je večina klubov in barov nameščenih v predelanih skladiščih.

=== Alfama ===
[[File:A ver S. Vicente.jpg|thumb|left|Alfama, s cerkvami S. Vicente de Fora, S. Engrácia in S. Estêvão ter reko Tagus.]]
Najstarejši lizbonski okraj se razprostira po južnem pobočju od gradu São Jorge do reke [[Tajo]]. Ime, ki izhaja iz arabskega ''Al-hamma'', pomeni fontane ali kopeli. Med islamsko invazijo na Iberski polotok je Alfama predstavljala največji del mesta, ki se je raztezal proti zahodu do soseske Baixa. Alfama je postajala vse bolj naseljena z ribiči in revnimi: slava kot revna soseska se nadaljuje vse do danes. Medtem ko je lizbonski potres leta 1755 povzročil precejšnjo škodo v celotnem glavnem mestu, je Alfama zaradi majhnega labirinta ozkih ulic in majhnih trgov preživela z malo škode. Gre za zgodovinsko četrt stavb mešane rabe, v katerih so bari, restavracije in domovi z majhnimi trgovinami spodaj. Posodobitev je okrepila okrožje: stare hiše so bile ponovno opremljene ali predelane, medtem ko so bile zgrajene nove stavbe. [[Fado]], tipično portugalski slog melanholične glasbe, je pogost (vendar ne obvezen) v restavracijah okrožja.

=== Mouraria ===
Mouraria ali mavrska četrt, je ena izmed najbolj tradicionalnih sosesk v Lizboni,&lt;ref name=&quot;Carvalho2007&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Joaquim Carvalho|title=Religion and Power in Europe: Conflict and Convergence|url=https://books.google.com/books?id=jR98-Ata0CkC&amp;pg=PA38|year=2007|publisher=Edizioni Plus|isbn=978-88-8492-464-3|page=38}}&lt;/ref&gt; čeprav je Estado Novo večino starih stavb porušil med letoma 1930 in 1970&lt;ref name=&quot;Colvin2008&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Michael Colvin|title=The Reconstruction of Lisbon: Severa's Legacy and the Fado's Rewriting of Urban History|url=https://books.google.com/books?id=O3kkMvRabv4C&amp;pg=PA28|year=2008|publisher=Associated University Presse|isbn=978-0-8387-5708-6|page=98}}&lt;/ref&gt;. Ime je dobila zaradi dejstva, da so muslimani, ki so ostali po tem, ko so kristjani ponovno osvojili Lizbono, omejeni na ta del mesta. [[Judje]] pa so bili omejeni na tri soseske, imenovane ''Judiarias''.&lt;ref name=&quot;O'Flanagan2008&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Patrick O'Flanagan|title=Port Cities of Atlantic Iberia, C. 1500–1900|url=https://books.google.com/books?id=fzJc8ii7OMsC&amp;pg=PA147|date=1 January 2008|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-6109-2|page=147}}&lt;/ref&gt;

=== Bairro Alto ===
[[File:Bairro Alto, Lisbon (34487234082).jpg|thumb|right|''Trg vojvode Cadavala'', ki meji na Bairro Alto in Baixa Pombalina.]]
Bairro Alto (dobesedno Zgornja četrt v portugalščini) je območje osrednje Lizbone, ki deluje kot stanovanjski, nakupovalni in zabaviščni predel; je središče nočnega življenja portugalske prestolnice, privablja hipstersko mladino in člane različnih glasbenih subkultur. Lizbonski [[punk (subkultura)|punk]], [[gej]], metal, [[gotska subkultura|goti]], [[hip-hop]] in [[reggae]] prizori imajo svoj dom v Bair	ru s številnimi klubi in bari, ki jim služijo. Množice v Bairro Altu so multikulturna mešanica ljudi, ki predstavljajo širok prerez sodobne portugalske družbe, mnoge izmed njih so iskalci zabave in bhakte različnih glasbenih zvrsti zunaj mainstreama, vendar Fado, portugalska nacionalna glasba, še vedno živi  sredi novega nočnega življenja.

&lt;!--  --&gt;=== Baixa ===
[[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg |thumb|Praça do Comércio s trgom Rai Augusta in konjeniški kip kralja Joséja I.]]
Srce mesta je Baixa ali mestno središče; Pombaline Baixa je elegantno okrožje, zgrajeno predvsem po lizbonskem potresu leta 1755, ime pa je dobilo po svojem dobrotniku Sebastiau Joséu de Carvalho e Melu, prvemu markizu Pombalu, ki je bil minister [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I. Portugalskega]] (1750–1777) in ključna osebnost v obdobju portugalskega razsvetljenja. Po katastrofi leta 1755 je Pombal prevzel vodilno vlogo pri obnovi Lizbone, uvedbi strogih pogojev in smernic za gradnjo mesta ter preoblikovanju načrta ulic, ki je okrožje pred potresom označil v sedanjem vzorčnem omrežju. Posledično je Pombalinova Baixa eden prvih primerov potresno odpornih konstrukcij. Arhitekturni modeli so bili preizkušeni z vojaškimi pohodi okoli njih, da bi simulirali potres. Pomembne značilnosti struktur so ''Pombalinova kletka'', simetrični okvir lesene mreže, namenjen raznosu potresnih sil in stene med terasami, ki so bile zgrajene višje kot strešni les, da bi preprečile širjenje požarov.

=== Belém ===
{{glavni|Belém, Lizbona}}
Belém je znan kot kraj, iz katerega so se mnogi veliki portugalski raziskovalci odpravili na potovanja po svetu. Še posebej je to mesto iz katerega je Vasco da Gama leta 1497 odpotoval v Indijo, [[Pedro Álvares Cabral]] pa je leta 1499 odplul v Brazilijo. V 17. in 18. stoletju je bila tu palača Belém, nekdanja kraljeva rezidenca, ki jo je zasedel predsednik Portugalske in palača Ajuda, ki se je začela graditi leta 1802, vendar nikoli ni bila dokončana.

Morda je najpomembnejša značilnost Beléma njen [[stolp]] [[Stolp Belém|Torre de Belém]], katerega podobo veliko uporabljajo lizbonske turistične organizacije. Stolp je bil zgrajen kot utrjen svetilnik pozno v času vladavine Dom [[Manuel I. Portugalski|Manuela l.]] (1515–1520), da bi zavaroval vhod v pristanišče. Stal je na otočku na desni strani reke Tajo, obdan z vodo. Belémova druga pomembna zgodovinska stavba je ''Mosteiro dos Jerónimos'' ([[samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostan sv. Hieronima]]), ki so ga delno zgradili za obrambo. Najpomembnejša sodobna značilnost Beléma je ''Padrão dos Descobrimentos'' ([[spomenik odkritjem]]), zgrajen za portugalski svetovni sejem leta 1940. V središču Beléma je ''Praça do Império'' (kraljevi trg): vrtovi okoli velikega vodnjaka, ki je bil postavljen med drugo svetovno vojno. Zahodno od vrtov leži ''Centro Cultural de Belém''. Belém je eno najbolj obiskanih lizbonskih okrožij. Tu je ''Estádio do Restelo'', hiša Belenenses.
{{wide image|JeronimosLisbon (cropped).jpg|1000px|Pogled na samostan sv. Hieronima in ''Praça do Império'' (kraljevi trg) iz ''Padrão dos Descobrimentos'' v Belému.}}

=== Chiado ===
[[File:Praça de Camões162.jpg|thumb|Spomenik Luísu de Camõesu, ki velja za največjega pesnika portugalskega jezika, v Chiadu.]]
Chiado je tradicionalno nakupovalno območje, ki združuje stare in sodobne trgovske ustanove, osredotočene posebej na Rua do Carmo in Rua Garrett. Domačini kot tudi turisti obiščejo Chiado, da kupijo knjige, oblačila in lončenino, pa tudi kavo. Najbolj znana kavarna Chiada je Brasileira, ki slovi po pesniku Fernando Pessoa med svojimi strankami. Chiado je tudi pomembno kulturno območje z več muzeji in gledališči, vključno z opero. Več stavb je bilo uničenih v požaru leta 1988, dogodku, ki je globoko pretresel državo. Zahvaljujoč projektu obnove, ki je trajal več kot 10 let in ga je vodil slavni arhitekt Siza Vieira, je prizadeto območje zdaj skoraj rekonstruirano.

Bazilika Estrela iz 18. stoletja je glavna atrakcija tega okrožja. Cerkev z veliko kupolo je na hribu, ki je bil takrat zahodni del Lizbone. Slog je podoben tistemu v narodni [[palača Mafra|palači Mafra]], pozni barok in neoklasicizem. Fasada ima dva zvonika in kipe svetnikov ter nekatere alegorične figure. Palača São Bento, sedež portugalskega parlamenta in uradni sedež portugalskega predsednika vlade in predsednika skupščine Republike Portugalske, so v tem okrožju. Tudi v tem okrožju je park Estrela, ki je priljubljen pri družinah. Obstajajo eksotične rastline in drevesa, ribnik, različne skulpture, otroško igrišče in številne kulturne prireditve, ki se odvijajo skozi vse leto, vključno kino na prostem, trgi in glasbeni festivali

=== Parque das Nações ===
[[File:Lisbon 120 (31787634704).jpg|thumb|right|Soseska Parque das Nações je bila prvotno zgrajena za lizbonsko svetovno razstavo Expo.]]
Parque das Nações (Park narodov) je najnovejše okrožje v Lizboni, ki je izšlo iz programa prenove mesta do svetovne razstave Lizbona 1998, znane tudi kot Expo '98. Območje je doživelo velike spremembe, s čimer je Parque das Nações dobil futuristični videz. Dediščina istega območja je postala še eno komercialno in dražje stanovanjsko območje mesta.

Osrednje območje je Gare do Oriente (železniška postaja Orient), ki je eno glavnih prometnih vozlišč v Lizboni za vlake, avtobuse, taksije in podzemno železnico. Stekleni in jekleni stebri so navdihnjeni z gotsko arhitekturo, ki celotni strukturi daje vizualni učinek (zlasti pri sončni svetlobi ali ponoči). Zasnoval jo je arhitekt [[Santiago Calatrava]] iz [[Valencija|Valencije]] v [[Španija|Španiji]]. Preko ceste, skozi  Vasco da Gama Mall, je Parque das Nações (Park narodov), mesto svetovne razstave 1998 World Expo.

Območje je prijazno za pešce z novimi stavbami, restavracijami, vrtovi, Casino Lizbona, stavbo FIL (mednarodna razstava in sejem), gledališčem Camões in Oceanário de Lisboa ([[lizbonski oceanarij]]), drugim največjim na svetu. . Okrožje Altice Arena je postalo lizbonska arena za najrazličnejše prireditve. Z 20.000 sedeži organizirajo dogodke od koncertov do turnirjev v košarki.

== Demografski podatki ==
Lizbona ima 548.703 prebivalcev znotraj upravnega središča na površini le 100,05 km². Gostota prebivalstva samega mesta je 5445,7/km².

Lizbonsko metropolitansko območje vključuje dve NUTS III (evropski statistični pododdelki): ''Grande Lisboa'' (Velika Lizbona), vzdolž severnega brega reke Tajo, in ''Península de Setúbal'' (polotok Setúbal), vzdolž južnega brega. Ta dva pododdelka tvorita ''Região de Lisboa'' (Lizbonska regija).

Administrativno opredeljena mesta, ki obstajajo v bližini prestolnice, so dejansko del metropolitanskega območja Lizbone. Mestno območje ima po podatkih vlade približno 2,9 milijona prebivalcev in je enajsto največje urbano območje v Evropski uniji. Tudi drugi viri kažejo podobne številke: po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je imelo območje 2.797.612 prebivalcev;&lt;ref&gt;[http://measuringurban.oecd.org/# Metro eXplorer] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150410082624/http://measuringurban.oecd.org/ |date=10 April 2015 }} – OECD&lt;/ref&gt; po podatkih Oddelka za gospodarske in socialne zadeve Združenih narodov 2.890.000;&lt;ref&gt;[https://www.un.org/esa/population/publications/wup2007/2007WUP_Highlights_web.pdf World Urbanization Prospects] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170525185336/http://www.un.org/esa/population/publications/wup2007/2007WUP_Highlights_web.pdf |date=25 May 2017 }} – Department of Economic and Social Affairs, United Nations, 2007&lt;/ref&gt; po podatkih Evropske statistike Urad Eurostat 2.839.908 in po Brookings Institution 2.968.600.&lt;ref&gt;[http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=met_pjanaggr3&amp;lang=en &quot;''Population by sex and age groups on 1 January''&quot;] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160822103143/http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=met_pjanaggr3&amp;lang=en |date=22 August 2016 }} – Eurostat, 2012&lt;/ref&gt;

Največja vera je po portugalskem popisu leta 2021 rimokatolicizem. Delež katoličanov v ožjem mestu Lizbona (okoli 66 %) je bistveno višji kot v metropolitanskem območju mesta (55 %).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Grande Lisboa. Menos católica e religiosa, mas crente e tolerante |url=https://expresso.pt/sociedade/2019-07-02-Grande-Lisboa.-Menos-catolica-e-religiosa-mas-crente-e-tolerante |access-date=2023-08-23 |website=Jornal Expresso |language=pt-PT}}&lt;/ref&gt; To je morda posledica dejstva, da je starostna struktura mesta Lizbona starejša od tiste v okoliških območjih in da so mlajše generacije na splošno manj verne.

Leta 2022 približno 21,7 % prebivalstva mesta sestavljajo tuji državljani, pri čemer so Brazilci največja tuja skupnost s prebivališčem, sledijo pa jim Italijani, Francozi, Nepalci in Bangladešani.

Prebivalstvo Lizbone je z leti vztrajno upadalo zaradi ljudi, ki iščejo boljšo nastanitev po nižjih cenah drugje v širši Lizboni. Poleg tega je množica hiš v središču mesta postala turistični objekt, kar je poslabšalo pomanjkanje ponudbe na stanovanjskem trgu v Lizboni.

== Znamenitosti ==
Srce mesta je [[Lizbonska Baixa]] ali Spodnje mesto, ki je od [[Lizbonski potres (1755)|lizbonskega potresa]] organizirano po sistemu mreže in grajeno v obliki kvadrantov. Na enem od lizbonskih gričev, vzhodno od mesta, stojita [[grad São Jorge]] in [[Lizbonska stolnica|stolnica Santa Maria Maior]]. Najstarejše okrožje mesta je Alfama, blizu reke [[Tajo]], ki ga razni [[potres]]i skorajda niso prizadeli.

Druge znamenitosti so: [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan Jerónimos]], [[Stolp Belém]], Grad São Jorge na vrhu najvišjega hriba starega dela mesta, [[Praça do Comércio]] (Trgovski trg), Trg Rossio, Trg Restauradores in [[Dvigalo Santa Justa, Lizbona|Dvigalo Santa Justa]] v gotskem slogu, zgrajeno okoli leta 1900, ki povezuje Baixo ter Bairro Alto.

[[Slika:Parque Eduardo Setimo.JPG|thumb|200px|Park Edvarda VII.]]

Lizbona je arhitekturno zelo bogata; povsod lahko najdemo romanske, gotske, baročne, tradicionalne portugalske, modernistične in post-modernistične zgradbe. Mesto je, še posebej v zgornjih okrožjih, polno spomenikov, prečkajo pa ga široke avenije, med katerimi so najbolj znane Avenida da Liberdade, Avenida Fontes Pereira de Mello, Avenida Almirante Reis and Avenida da República.

Pomembnejši od mnogih muzejev v mestu so:

''Museu Nacional de Arte Antiga'' ([[Narodni muzej antične umetnosti, Lizbona]]), ''Museu dos Azulejos'' ([[Muzej azulejos]]), ''Museu Calouste Gulbenkian'' ([[Muzej Calouste Gulbenkian]]; vsebuje raznovrstne zbirke predvsem moderne umetnosti), ''Oceanário de Lisboa'' ([[Lizbonski oceanarij]], največji v Evropi), ''Museu do Design'' v Centro Cultural de Belém (oblikovalski muzej) in ''Museu Nacional dos Coches'' (Narodni muzej kočij; vsebuje eno največjih zbirk kraljevih kočij na svetu).

Lizbona ima dve lokaciji, ki ju je UNESCO leta 1983 uvrstil na seznam svetovne dediščine: stolp Belém in samostan Jerónimos&lt;ref&gt;Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/263]&lt;/ref&gt;.

== Gospodarstvo ==
Lizbona, prestolnica Portugalske, ima večino gospodarstva usmerjenega v terciarni sektor. Večina sedežev portugalskih podjetij je prav v Lizboni. Širše območje mesta je močno industrializirano, še posebej južni breg reke Tajo.

Lizbonska regija je daleč najbolj premožna portugalska regija (predstavlja 45 % portugalskega BDP), zato bo najverjetneje v prihodnjih letih prenehala prejemati pomoč EU za regionalni razvoj, saj je povprečni dohodek na prebivalca v tem območju veliko višji kot v preostali državi in v drugih državah članicah.

== Transport ==

Čeprav je lizbonsko transportno omrežje zelo daljnosežno in zanesljivo, so zastoji še vedno zelo pogosti.

Glavna prometna žila je lizbonski [[Metro]], ki povezuje jedro mesta z zgornjimi in vzhodnimi okrožji. Prizadevni projekti bodo razširili omrežje za skoraj tretjino ter povezali letališče, severna in zahodna okrožja. V uporabi so tudi avtobusi, vzpenjače in tramvaji.

[[Slika:Ponte Vasco da Gama Portugal.jpg|thumb|right|200px|Most Vasco da Gama]]
Mesto je z nasprotnim bregom reke [[Tajo|Tejo]] povezano preko dveh mostov:
* [[Most]] 25. aprila, ki je bil slovesno odprt 6. avgusta [[1966]] kot Ponte [[António de Oliveira Salazar|Salazar]] in kasneje preimenovan po datumu [[Nageljnova revolucija|Nageljnove revolucije]]. Je najdaljši [[viseči most]] v Evropi.
* [[Most Vasco da Gama|Most Vasca da Game]], odprt leta [[1998]]. Je eden najdaljših mostov na svetu in najdaljši v Evropi.

== Šolstvo ==

[[Univerza v Lizboni]] (''Universidade de Lisboa''), ustanovljena leta [[1290]], je ena najstarejših višješolskih izobraževalnih institucij na svetu. Danes je največja in najuglednejša univerza v državi. [[Nova lizbonska univerza]] (''Universidade Nova de Lisboa'') je druga splošna javna univerza v mestu (ustanovljena leta [[1973]]). [[Tehniška univerza v Lizboni]] [http://www.utl.pt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050621232716/http://www.utl.pt/ |date=2005-06-21 }}, ustanovljena leta [[1930]], ponuja diplome iz znanosti in tehnike. Večje zasebne izobraževalne ustanove so [[Moderna univerza]] v Lizboni, [[katoliška univerza UCP]] [http://www.ucp.pt], Univerza [[Lusíada]], Univerza [[Lusófna]] za humanistične vede in tehnologije ter Univerza [[Luís de Camões]] Autonomous.

=== Dogodki ===
V Lizboni je bil organiziran [[Expo '98]], ki je bil časovno usklajen z 500. obletnico potovanja [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] v [[Indija|Indijo]].

Lizbona je gostila finale [[Euro 2004|Eura 2004]], kot tudi mnoge druge mednarodne dogodke, vključno s srečanji [[NATO|NATA]] in [[Evropska unija|EU]].

Leta 1994 je bila Lizbona evropsko mesto kulture. 

== Pomembni ljudje rojeni v Lizboni ==

* [[José Manuel Durão Barroso]] ([[1956]]), [[politik]]
* [[Katarina Bragança]] ([[1638]]-[[1705]])
* [[Richard William Church]] ([[1815]]-[[1890]])
* [[Rita Guerra]] ([[1967]])
* [[Anton Padovanski]] ([[1195]]-[[1231]])
* [[Fernando Pessoa]] ([[1888]]-[[1935]])
* [[Paula Rego]] ([[1935]])
* [[Amália Rodrigues]] ([[1920]]-[[1999]])
* [[Mário Soares]] ([[1924]]-2017), [[politik]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest na Portugalskem]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Lisbon}}
{{wikislovar}}
* [http://www.jordibusque.com/Index/Stories/AlfamaCastelo/AlfamaCastelo_01.html Alfama &amp; Castelo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070513053242/http://www.jordibusque.com/Index/Stories/AlfamaCastelo/AlfamaCastelo_01.html |date=2007-05-13 }}

{{European Capital of Culture}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta na Portugalskem]]
[[Kategorija:Pristanišča na Portugalskem]]
[[Kategorija:Feničanske kolonije]]
[[Kategorija:Lizbona| ]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]]</text>
      <sha1>gx7cj18nhuf41psk8pko7ehtxt8a7p8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih režiserjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24136</id>
    <revision>
      <id>6771726</id>
      <parentid>6770255</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:23:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19636" sha1="tvb7y75bv24y1h9kqadg0oj9r254nw4" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih)

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=24em}}
== A ==
*[[Emil Aberšek]]/Abršček
*[[Iztok Aberšek]]
*[[Lavoslav Abraham]]
*[[Polona Abram]]
*[[Ernest Adamič]]
*[[Draga Ahačič]]
*[[Zemira Alajbegović Pečovnik]]
*[[Maja Alibegović]]
*[[Borut Alujevič]]
*[[Miha Alujevič]]
*[[Dimitar Anakiev]]
*[[Adolf Anderle]]
*[[Gregor Andolšek]]
*[[Vojko Anzeljc]]
* [[Vinci Vogue Anžlovar]]
*[[Vesna Arhar Štih]]
* [[Franc Arko|Franc(i) Arko]]
*[[Tine Arko]] ?
*[[Nika Autor]]

== B ==

* [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]]
*[[Dejan Babosek]]
* [[Metod Badjura]]
* [[Milka Badjura]] 
*[[Ludvik Bagari]]
*[[Vladimir Bajc]]
*[[Anja Bajda Gorela]]
*[[Evgen Ban]]
*[[Zdravko Barišič]]
*[[Aljaž Bastič]]
*[[Jože Baša]]
*[[Bronislav Battelino]]
*[[Balbina Battelino Baranovič]] 
*[[Primož Bebler]]
*[[Marjan Belina]] (1934-1993)
*[[Nataša Berce]]
*[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]]
*[[Mina Bergant Herič]]
* [[Matjaž Berger]]
*[[Klemen Berus]]
*[[Veličan Bešter]]
* [[Jože Bevc]]
* [[Alida Bevk]]?
*[[Iztok Bevk]]
*[[Marjan Bevk]]
*[[Branka Bezeljak]]
*[[Nika Bezeljak]]
* [[Boris Bezić]]
* [[Frido Beznik]]
*[[Rok Biček]]
*[[Teja Bidovec]]
*[[Jan Bilodjerič]]
*[[Rudolf Binter]]
*[[Brane Bitenc]]
*[[Mateja Bizjak Petit]]
*[[Nace Bizilj]]
*[[Gorazd Bizjak]]
*[[Peter Bizjak]]
*[[Borut Blažič]]
*[[Živa Bizovičar]]
*[[Nina Blažin]]
*[[Josip Boc]]
*[[Alenka Bole Vrabec]]
*[[Furio Bordon]]
*[[Jože Borko]]
*[[Ignacij Borštnik]]
*[[Maks Borštnik]] 
*[[Vojko Boštjančič]]
*[[Gregor Božič]]
*[[August Adrian Braatz]]
*[[Peter Braatz]] (Harry Rag)
* [[Valo Bratina]]
*[[France Bratkovič]]
*[[Marko Bratuš]]
*[[Peter Bratuša]]
*[[Diego de Brea]]
*[[Marija Brecelj]]
* [[Jure Breceljnik]]
*[[Rožle Bregar]]
*[[Neda Bric Rusjan]]
*[[Janez Bricelj]] (montažer)
*[[Matjaž Brumen - Matt]]
*[[Boris Brunčko]]
*[[Vanda Brvar]]
*[[Franjo Bučar]]
*[[Marcel Buh]]
*[[Mare Bulc]]
*[[Ivica Buljan]] (Hrvat)
*[[Boris Brunčko]]
* [[Janez Burger]]
*[[Nataša Burger]]

== C ==
* [[Marko Cafnik]]
*[[Toni Cahunek]]
*[[Boris Cavazza]]
* [[Franci Cegnar]]
* [[Jože Cegnar]]
*[[Mirko Cegnar]]
*[[Vladislav Cegnar]]
*([[France Cerar]])
*[[Vida Cerkvenik Bren]]
*[[Peter Cerovšek]]
*[[Polde Cigler]]
* [[Marjan Ciglič]]
*[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak)
*[[Katja Colja]]
*[[Alex Cvetkov]]
* [[Jan Cvitkovič]]

== Č ==
*[[Mišo Čadež]]
*[[Špela Čadež]] (animatorka)
*[[František Čap]]
*[[Janko Čar]]
* [[Tadej Čater]]
*[[Miha Čeak]]
*[[Bojan Čebulj]]
*[[Marko Čeh]]
*[[Kaća Čelan]]
*[[Miha Čelar]]
*[[Robert Černelč]]
*[[Leo Černic]]
*[[Ana Čigon]]
*[[Anica Čok]]
*[[Jelica Čok]]
*Radovan Čok - snemalec
*[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]]
*[[Karel Čretnik]]
*[[Rudolf Čretnik]] ?
*[[Tjaša Črnigoj]]
*[[Marij Čuk]]
*[[Gregor Čušin]]

== D ==
* [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]]
* [[Avgusta Danilova]]
*[[Mira Danilova]]
* [[Vera Danilova]]
*[[Ciril Debelak]]
*[[Metka Debeljak]]
*[[Ciril Debevec]]
*[[Pavel Debevec]]
*[[Mile De Gleria]] (animator)
*[[Ferdo Delak]]
* [[Polde Dežman]]
*[[Žiga Divjak]]
*[[Ivana Djilas]]
*[[Urška Djukić]]
* [[Saša Dobrila]] (animator)
*[[Adolf Dobrovolný]]
*[[Jaro Dolar]]
*[[Sergej Dolenc]]?
*([[Mihael Dolinšek]])
*[[Tamara Doneva]]?
*[[Jure Dostal]]
*[[Nejc Drekonja]]
*[[Josip Drobnič]]
* [[Janez Drozg]]
* [[Vojko Duletič]]
*[[Klemen Dvornik]]

== Đ ==

* [[Sašo Đukić]]?
* [[Branko Đurić]]

== E ==
*[[Primož Ekart]]
*[[Mira Erceg]]
*[[Milan Erič]] (animator)
 
== F ==
*[[Milanka Fabjančič]] (animatorka)
*[[Jan Fabris]]
*[[Mario Fanelli]]
*[[Matjaž Farič]]
*[[Matjaž Feguš]]
*[[Segej Ferrari]]
*[[Matej Filipčič]]
*[[Matjaž Fistravec]]
*[[Žiga Flajnik]]
*[[Tosja Flaker Berce]]
*[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]]
*[[Mario Foerster]]
*[[Gregor Fon]]
*[[Dario Frandolič]]
*[[Marjan Frankovič]]
*[[France Frece]]
*[[Emil Frelih]]
*[[Marta Frelih]]
*[[Tone Frelih]]
*[[Lojze Fric]]
*[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški)
*[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]]
*[[Uroš Fürst]]

== G ==

*Nada Gabrijelčič
*[[Siniša Gačić]]
*[[Igor Gajič]]
*[[Maja Gal Štromar]]
*[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]
*[[Branko Gavella]] (Hrvat)
* [[Nejc Gazvoda]]
*[[Josip Gecelj]]
*[[Gregor Geč]]
*[[Ivan Gegolet]]
* [[Maruša Geymayer-Oblak]]
*[[Jože Glažar]]
*[[Janja Glogovac]]
*[[Irena Glonar]]
* [[Karpo Godina]]
*[[Miha Golob (režiser)]]
* [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]]
*[[Branko Gombač]]
*Tom Gomizelj?
*[[Tomaž Gorkič]]
*[[Niko Goršič]] (&quot;Nick Upper&quot;)
*[[Tin Grabnar]]
*[[Nataša Barbara Gračner]]
*[[Fedor Gradišnik]] (star.)
*[[Jure Grahek]]
*[[Tereza Gregorič]]
*[[Edvard Gregorin]]
*[[Remigio Grižonič]]
*[[Božo Grlj]]
* [[Mirko Grobler]]
* [[Tomaž Grom]]
*[[Jurij Gruden]]
*[[Lučka Gruden]]
*[[Aleksander Grum]]
*[[Pavel Grzinčič]]

== H ==
*[[Vladimir Habunek]] (Hrvat)
*[[Vasja Hafner]]
*[[Petra Hauc]]
*[[Miran Herzog]]
*[[Andrej Hieng]]
*[[Barbara Hieng Samobor]]
* [[Boštjan Hladnik]]
* [[Meta Hočevar]] 
*[[Miha Hočevar]]
*[[Jože Horvat (1955)]]
* [[Sebastijan Horvat]]
*[[Áron Horváth]]
*[[Juš Hrastnik]]
*[[Dušan Hren]]
*[[Slavko Hren]]
*[[Žiga Hren]]
*[[Ksenija Hribar]]
*[[Eva Hribernik]] (operna)
* [[Jasna Hribernik]]
*[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator)
* [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša
*[[Varja Hrvatin]]
*[[Vaclav Hudeček]]
*[[Anita Hudl]]
*[[Andreja Humar Gruden]]

== I ==
* ([[Rudolf Inemann]]
* [[Simon Intihar]]
*[[Žiga Ipavec]]
*[[Ester Ivakič]]
* [[Jaka Ivanc]]
*[[Željko Ivančič]]
* [[Matjaž Ivanišin]]
*[[Jure Ivanušič]]

== J ==
*[[Bojan Jablanovec]]
*[[Rahela Jagrič|Rahela Jagrič Pirc]]
*[[Boštjan Miha Jambrek]]
*[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (=[[Emil Hrvatin]])
*[[Ven Jemeršič]]
* [[France Jamnik]]
*[[Jaša Jamnik]]
*[[Aleš Jan]]
*[[Rado Jan]]
*[[Slavko Jan]]
*[[Tomi Janežič]]
*[[Mija Janžekovič-Jankovič]]
*[[Andrej Jelačin]]
*[[Alen Jelen]]
*[[Amalija Jelen Mikša]]
*[[Anton Jeločnik]] - Slobodan
*[[Filip Jembrih Jandras]]
*[[Janez Jemec]]
*Dafne Jemeršić
*[[Ven Jemeršić]]
*[[Barbara Pia Jenič]]
*[[Jaša Jenull]]
*[[Janez Jerman]]
*[[Matevž Jerman]]
*[[Boštjan Jerše]]
*[[Sandi Jesenik]]
*[[Stanko Jost]]
*[[Dušan Jovanović]]
*[[Saša Jovanović]]
*[[Jaka Judnič]]
*[[Peter Juratovec]]
*[[Sašo Jurcer]] (&amp; [[Mojtina Jurcer]])
*[[Boris Jurjaševič]]
*[[Nika Jurman]]
*[[Andrej Jus]]

== K ==
*[[Rok Kadoič]]
*[[Ana Kajzer]]
*Andrej Kamnik
*[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič)
*[[Barbara Kapelj]]
*[[Jure Karas]]
*[[Janez Karlin]]
*[[Jernej Kastelec]]
*[[Dušan Kastelic]]
*[[Hanka Kastelicová]]
*[[Mirko Kaukler]]
*[[Bojan Kavčič]]
* [[Jane Kavčič]]
*[[Franci Kek]]
*? Kelhar
*[[Miran Kenda]]
*[[Rok Kadoič]]
*[[Srečko Kermavner]]
*[[Dore Kern]]
*[[Sara Kern]]
*[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski)
*[[Maruša Kink]]
*[[Juro Kislinger]]
*Živko Kladnik?
*[[Brina Klampfer]]
*[[Vesna Klančar]]
*[[Ivan Klarič]]
*[[Rudi Klarič]]
*[[Ado Klavora]]
*[[Savo Klemenčič]]
*[[Jože Kloboves]]
* [[Matjaž Klopčič]]
*[[Miha Knific]]
*[[Boris Kobal]]
*[[Jernej Kobal]]
*[[Jaša Koceli]]
*[[Helena Koder]]
* [[Aleksander Kogoj]]
*[[Nina Kojima]]
*[[Eva Kokalj]]
*[[Marjan Kokalj]]
*[[Veka Kokalj]] (snemalka)
*[[Mateja Kokol]]
* [[Herman Kokove]]
*[[Jana Kolarič]]
*[[Mateja Koležnik]]
*[[Matjaž Koman]]
*[[Kim Komljanec]]
*[[Matjaž Koncilja]]
*[[Franci Končan]]
*[[Roman Končar]]
* [[Ivan Konda]]
*[[Stana Kopitar]]
*[[Nevenka Koprivšek]]
*[[Boštjan Korbar]]
*[[Neven Korda]]?
*[[Tadej Koren Šmid]]
*[[Igor Korošec]]
* [[Mile Korun]]
*[[Albert Kos]]
*[[Urška Kos]]
* [[France Kosmač]]
* [[Andrej Košak]]
*[[Hinko Košak]]
*[[Milan Košak]]
*[[Igor Košir]]
*[[Josip Košuta]] (Joc Košuta) 
* [[Just Košuta]]
* [[Zora Košuta]]    
*[[Andreja Kovač]]
*[[Iztok Kovač]]
*[[Marijan Kovač]]
*[[Jože Kovič]]
* [[Damjan Kozole]]
* [[Kristian Koželj]]
* [[Mirč Kragelj]]
*[[Alenka Kraigher]]
*[[Jože Krajnc]]
*[[Tomaž Krajnc (režiser)|Tomaž Krajnc]]
*[[Kristijan Krajnčan]]
*[[Emil Kralj]]
*[[Marjan Kralj]]
*[[Stane Kralj]]
*[[Tomaž Kralj]]
*[[Vladislav Kralj]]
*[[Branko Kraljevič]]
*[[Jaka Kramberger]] (animator)
*[[Janez Kramberger (režiser)]]
*[[Eva Kraševec]]
*[[Ana Krauthaker]]
*[[Ana Kravanja]]
*[[Marijan Kravos]]
* [[Bratko Kreft]]
*[[Jure Kreft]]
* [[Gregor Kresal]]
* [[Benjamin Kreže]] 
* [[Nataša Krhen]]
* [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]]
* [[Jaka Krivec]]
*[[Franci Križaj]]
*[[Maja Križnik]]
*[[Jan Krmelj]]
*[[Špela Kuclar]]
*[[Ema Kugler]]
*[[Roman Kukovič]]
*[[Lea Kukovičič]]
* [[Saša Kump]]  
* [[Martin Kušej]]
* [[Blaž Kutin]] (1970–2025)

== L ==
*[[Bojan Labović]]
*[[Marko Lampe]]
*[[Eva Nina Lampič]]
*[[Alma Lapajne]]
*[[Janez Lapajne]]
*[[Magda Lapajne]]
*[[Štefan Lapajne]]
*[[Tomaž Lapajne]]
*[[Matjaž Latin]]
*[[Matej Lavrenčič (umetnik)]]
*[[Franci Lazar]]
* [[Primož Lazar]]
*[[Timon Leder]] (animator)
*[[Hinko Leskovšek]]
*[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]]
*[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc
*[[Tomaž Letnar]] 
*[[Nejc Levstik]] 
* [[Igor Likar]]
* [[Milan Ljubić]]
* [[Domen Lo]]
* [[Ivan Loboda]]
*[[Matjaž Loboda]]
* [[Matija Logar]]
*[[Lojzka Lombar]]
* [[Jernej Lorenci]]
*[[Minca Lorenci]]
*[[Iztok Lovrić]]-Lovro
*[[Sara Lucu]]
*[[Jožko Lukeš]]
*[[Jernej Lunder]] (animator)
*[[Matevž Luzar]]
*[[Žarko Lužnik]]

== M ==
*[[Francesco Macedonio]]
*[[Mojca Madon]]
*[[Paolo Magelli]]
*[[Tomaž Mahkovic]]
*[[Mirko Mahnič]]
*[[Edi Majaron]]
*[[Mirko Majcen]]
*[[Franjo Majer]]
*[[Slobodan Maksimović]]
*[[Peter Malec]]
*[[Marjan Manček]] (animator)
*[[Miroslav Mandić]] (scenarist )
*[[Marko Manojlović]]
*[[Natalijo Manojlović]]
*[[Luka Marcen]]
* [[Luka Marčetič]]
*[[Jan Marin]]
*[[Marko Marin]]
* [[Marjan Marinc]]
*[[Matko Marinko]]
*[[Janez Marinšek]]
*[[Viktor Markič]]
*[[Klemen Markovčič]]
*[[Anton Marti]]
*[[Bojan Martinec]]
*[[Grega Mastnak]] (animator)
*[[Boštjan Mašera]]
*[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]])
*[[Jure Matjažič]]
* [[Rene Maurin]]
*[[Dušan Mauser]] (1921-2021)
*[[Martina Maurič Lazar]]
*[[Manica Maver]]
*[[Miha Mazzini]]
*[[Jurij Meden]]
*[[Anja Medved]]
*[[Urša Menart]]
*[[Zarja Menart]] (animatorka)
*[[Dominik Mencej]]
*[[Diego Menendes]]
*[[Miloš Mikeln]]
*[[Primož Meško]]
*[[Sakerdon Mihajlovič]]
*[[Matjaž Mihelčič]]
*[[Staša Mihelčič]]?
*[[Saša Miklavc]]
*[[Mitja Milavec]]
*[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]]
*[[Matija Milčinski]]
*[[Nana Milčinski]]
*[[Edvard Miler]]
*[[Peter Militarev]]
*[[Marika Milkovič]]
* [[Andrej Mlakar]] 
* [[Dušan Mlakar]]
*[[Mitja Mlakar]]
*[[Miha Mlaker]]
* [[Varja Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer]]
* Boštjan Modic
*[[Max Modic]]
*[[Janez Mohar]]?
*[[Miha Mohorič]]
* [[Viktor Molka]] 
*[[Katarina Morano]]
*[[Dušan Moravec (režiser)]]
*[[Zoran More]]
*[[Jan Mozetič]]
*[[Miha Možina]]
*[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška)
*[[Ivan Mrak]]
*Matjaž Mrak (*1972)
*[[Filip Mramor]]
* [[Bogdan Mrovlje]]
*[[Miki Muster]] (animator)
*[[Kristijan Muck]]
*[[Amir Muratović]]
*[[Miki Muster]] 
*[[Rado Mužan]]

== N ==
* [[Marko Naberšnik]]
*[[Aleš Nadai]]
*[[Darja Nahtigal]]
*[[Matej Nahtigal]]
*[[Avrelija Nakrst]]
*[[Marjan Nečak]]
*[[Miha Nemec]]
*[[Henrik Neubauer]]
*[[Uroš Nikolič]]
*[[Darko Nikolovski]]
*[[Josip Nolli]]
*[[Aleš Novak (režiser)]]
*[[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]]
*[[Jure Novak]]
*[[Tina Novak]]
* [[Barbara Novakovič Kolenc]] 
*[[Alojz Novinc]]
* [[Mitja Novljan]]
* [[Tomo Novosel]]
*[[Hinko Nučič]]

== O ==
*[[Simon Obleščak]]
*[[Mitja Okorn]]
*[[Matej Okroglič]]
*[[Milena Olip]]
*[[Olmo Omerzu]]
*([[Rudi Omota]])
*[[Miro Opelt]]
*[[Ivan Oven]]
*[[Joško Oven]]
*[[Peter Ovsec]]

== P ==
* [[Boris Palčič]]
*[[Livija Pandur]]
* [[Tomaž Pandur]]
*[[Georgij Paro]] (Hrv.)
*[[Drago Parovel]]
*[[Carlos Pascual]]
*[[Svetlana Patafta]]
*[[Milan Pavlovčič]]
*[[Živojin Pavlović]] (Srb)
*[[Alen Pavšar]]
*[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]]
*[[Rudolf Pečjak]]
*[[Igor Pediček]]
* [[Katja Pegan]]
* [[Igor Pelan]]
*[[Marko Peljhan]]
*[[Maša Pelko]]
*[[Ivan Pengov]]
*[[Jože Pengov]]
*[[Tone Peršak]]
*[[Tatjana Peršuh]]
* [[Jure Pervanje]] 
* [[Žarko Petan]] 
*[[Jože Peterlin]] 
*[[Lučka Peterlin Susič]]
*[[Matejka Peterlin Maver]]
*[[Ivan Peternelj]]
*[[Boris Petkovič]]
*[[Peter Petkovšek]]
*[[Miran Petrovčič]]
*[[Dragica Petrovič]]
* [[Metod Pevec]] 
*[[Saša Pfeifer]]
* [[Janez Pipan]]
* [[Andrej Pisani]]
*[[Igor Pison]]
*[[Valentina Plaskan]]
* [[Sašo Podgoršek]]
* [[Aleš Podrižnik]]
* [[Tomo Podstenšek]]?
* [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]]
*[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]]
* [[Matjaž Pograjc]]
* [[Nejc Pohar]]
*[[Mirko Polič]]
*[[Marta Popivoda]]
*[[Aleksandar Popovski]]
*[[Nebojša Pop-Tasić]]
*[[Andraž Pöschl]]
* ([[Branko Potočan]])
* [[Jernej Potočan]]
*[[Franjo Potočnik]]
*[[Staš Potočnik]]
*[[Lojze Potokar]]
*[[Jože Potokar]]
* [[Dušan Povh]]
*[[Peter Povh]]
*[[Josip Povhe]]
*[[Janez Povše]]
*[[Katja Povše]]
*[[Riko Poženel]]
*[[Igor Prah]]
*[[Dušan Prebil]]
* [[Robert Prebil]]
*[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]]
*[[Vasko Pregelj]]
*[[Maja Doroteja Prelog]]
*[[Tatjana Premk]]-Grum
*[[Marjana Prepeluh]]
* [[Igor Pretnar]]
* [[Maja Prettner]]
*[[Igor Prodnik]]
* [[Aiken Veronika Prosenc]]
*[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]]
*[[Sonja Prosenc]]
*[[Alen Prošić]]
*[[Maja Prettner]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Domen Puš]]
*[[Boris Putjata]]

== R ==
*[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]])
*[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]]
*[[Nina Rajić Kranjac]]
*[[Saška Rakef]]
*[[Nina Ramšak Marković]]
*[[Rajko Ranfl]]
*[[Rok Rappl / Rocc]]
*[[Pavel Rasberger]]
*[[Tomaž Ravnihar]]
* [[Janko Ravnik]] 
* [[Vili Ravnjak]] 
*[[Edvard Rebolj]]
* [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN
* [[Anja Resman]] (animatorka)
*[[Maks Reš]]
*[[Ivan Ribič]]
*[[Ljubiša Ristić]] (Srb)
* [[Filip Robar Dorin]]
*[[Zvonimir Rogoz]]
*[[Metka Rojc]]
*[[Ajda Rooss]]
*[[Yulia Roschina]]
*[[Dženi Rostohar]]
*[[Milivoj Miki Roš]]
*[[Vasja Rovšnik]]
*[[Jelena Rusjan]]
*[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]])
*[[Adrijan Rustja]]

== S ==

*[[Nejc Saje]]
* [[Mako Sajko]] 
*[[Rosanda Sajko]]
*[[Zala Sajko]]
* [[Kolja Saksida]] (animator)
*[[Rafko Salmič]]
*[[Modest Sancin]]
*[[Rok Sanda]]
* [[Petra Seliškar]]
*[[Simona Semenič]]
* [[Polona Sepe]]
*[[Jani Sever]]
*[[Stane Sever]]
*[[Lun Sevnik]]
*[[Mario Sila]]
*[[Nace Simončič]]
*[[Peter Simoniti]]
*[[Darko Sinko]]
*[[Zvone Sintič]]
*[[David Sipoš]]
*[[Jelena Sitar]]
*[[Iza Skok]]
*[[Majda Skrbinšek]]
*[[Milan Skrbinšek]]
*[[Nina Skrbinšek]]
*[[Vladimir Skrbinšek]]
*[[Florjan Skubic]]
* [[Franci Slak]]
*[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]]
*[[Boštjan Slatenšek]]
*[[Maša Slavec]]
*[[Emil Smasek]]
*([[Anton Smeh]])
*[[Jaka Smerkolj Simoneti]]
*[[Anže Sobočan]]
*[[Zijah A. Sokolović]]
*[[Matija Solce]]
*[[Voja Soldatović]]
*[[Marko Sosič]]
* [[Jurij Souček]]
* [[Danijel Sraka]]
*[[Peter Srpčič]]
*[[Mira Stadler]]
*[[Milan Stante]]
*[[Lita Stantič]]
*[[Marjan Stare]]
*[[Sebastjan Starič]]
*[[Koni Steinbacher]]
*[[Jadran Sterle]]
* [[Andrej Stojan]]
* [[Andrej Stopar]]
*[[Sonja Stopar]]
*[[Vesna Stranič]]
*[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]]
* [[Alojz Stražar]]
* [[Bojan Stupica]]
* [[Stane Sumrak]] (TV)
*[[Tomaž Susič]]
*[[Borivoj Svetel]]

== Š ==
*[[Marko Šantić]]
*[[Cvetko Ščuka]]
*[[Zvone Šedlbauer]]
*[[Matjaž Šekoranja]]?
*[[Marija Šeme|Marija Šeme Baričevič]]
*[[Janez Šenk]]
*[[Simon Šerbinek]]
* [[Osip Šest]]
*[[Dorian Šilec Petek]]
*[[Mitja Šipek]]
*[[Majda Širca]]
*[[Albert Širok]]
*[[Vlado Škafar]]
*[[Silvester Škerl]]
*[[Črt Škodlar]]
*[[Luka Martin Škof]]
*[[Eva Škofič Maurer]]
*[[Danijel Škufca]] - Day
*[[Matjaž Šmalc]]
*[[Igor Šmid]]
*[[Janez Šmon]]
*[[Helena Šobar Zajc]]
*[[Nina Šorak]]
*[[Milko Šparemblek]]
*[[Sara Špelec]]
*[[Jakob Špicar]]
*[[Srečo Špik]]
* [[Božo Šprajc]]
*[[Dražen Štader]]
*[[Bina Štampe Žmavc]]
*[[Lojze Štandeker]]
*[[Darko Štante]]
*[[Vlado Štefančič]]
* [[Igor Šterk]] 
* [[France Štiglic]] 
*[[Lado Štiglic]]
*[[Poldka Štiglic]]
* [[Tugo Štiglic]]
*[[Jaka Štoka]]
*[[Igor Štromajer]]
* [[Tomaž Štrucl]]
*[[Miha Šubic]]
*[[Iztok Šuc]] ([[Iztok H. Šuc]])
*[[Jaka Šuligoj]]
*[[Fabris Šulin]]
*[[Brina Švigelj Mérat]]
*[[Cveto Švigelj]]
*[[Tomaž Švigelj]]

== T ==

*[[Vilém Taborský]]
*[[Boštjan Tadel]]
*[[Lara Simona Taufer]]
*[[Vito Taufer]]
*[[Gašper Tič]]
*[[Srečko Tič]]
*[[Jože Tiran]]
*[[Kaja Tokuhisa]]
*[[Uroš Trefalt]]
*[[Anton Tomašič]]
*[[Hinko Tomašić]]
*[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]]
*[[Tjaša Tomc]]
*[[Dušan Tomše]]
*[[Agata Tomšič]]?
*[[Tadeja Tomšič]]
*[[Iztok Tory]] (1947–2025)
*[[Tugomir Tory]]
*[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]]
*[[Miha Tozon]]
*[[Mojmir Tozon]]
*[[Tone Trdan]]
*[[Ana Trebše]]
*[[Borut Trekman]]
*[[Lucija Trobec]]
*[[Toni Tršar]]
*[[Andrea True|Andreja Truden]]
*[[Glavko Turk]]
*[[Martin Turk]]
*[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ?

== U ==

*[[Slobodan Unkovski]]
*Nick Upper (Niko Goršič)
*[[Rudi Uran]] (filmar-dokum.?)
*[[Milan Urbajs]]
*[[Franc Uršič]]
*[[Mario Uršič]]
*[[Anton Nino Uršič]]

== V ==
*[[Slavo Vajt]]
*[[Ajda Valcl]]
*[[Jože Valentič]] (u. 2020)
*[[Aleš Valič]]
*[[Iztok Valič]]
*[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]]
*[[Matija Vastl]]
*[[Nadja Velušček]]
*[[Bogomir Veras]]
*[[Aleš Verbič]]
*[[Sergej Verč]]
*[[Edo Verdonik]]
*[[Anton Verovšek]]
*[[Rok Vevar]]
*[[Marko Vezovišek]]
*[[Renata Vidič]]
*[[Leon Vidmar]] (*1980), animator
*[[Rok Vilčnik]] - &quot;rokgre&quot;
*[[Žiga Virc]]
*[[Boris Višnovec]]
*[[Brane Vižintin]]
*[[Ivan Vlahovič]]
*[[Nikolaj Vodošek]]
*''Niko Vodušek = ?''
*[[Eka Vogelnik]]
*[[Viki Voglar]]
*[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])?
*[[Goran Vojnović]]
*[[Aleksandra Vokač]]
*[[Jože Vozny]]
*[[Danilo Vranc]]
*[[Matej Vranič]]
*[[Primož Vresnik]]
*[[Boštjan Vrhovec]]
*[[Janez Vrhunc (režiser)|Janez Vrhunc]] (1921)
*[[Igor Vrtačnik]]
*[[Ana Vujanović]]?

== W ==

* [[Robert Waltl]]
*[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]]
*[[Ida Weiss]]
* [[Maja Weiss]]
* [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak)

== Z ==
* [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc)
*[[Jože Zajec]]
* [[Jan Zakonjšek]]
*[[Vinko Zaletel]]
*[[Vera Založnik]]
*[[Jože Zamljen]]
*[[Hugo Zathey]]
*[[Uroš Zavodnik]]
*[[Branko Završan]]
*[[Blaž Završnik]]
* [[Barbara Zemljič]]
* [[Milivoj Zemljič]]
*[[Juš A. Zidar]]
*[[Marija Zidar]]
* [[Tijana Zinajić]]
* [[Damir Zlatar Frey]]
* [[Peter Zobec]]
* [[Simona Zorc Ramovš]]
*[[Tone Zorko]]
*[[Urban Zorko]]
*[[Ciril Zupan]]
*[[Drago Zupan]]
*[[Klavdija Zupan]]
* [[Miran Zupanič]] 
* [[Matjaž Zupančič]]
*[[Zdravko Zupančič]] ?
*[[Igor Zupe]]

== Ž ==
*[[Matjaž Žbontar]]
*[[Rado Železnik]]
*[[Aleš Žemlja]]
*[[Aljoša Žerjal]]
*[[Franko Žerjal]]
*[[Gorazd Žilavec]]
*[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin)
*[[Aljoša Živadinov]]
*[[Dragan Živadinov]]
*[[Zoran Živulović]]
* [[Fran Žižek]]
*[[Jernej Žmitek]]
*[[Jože Žnidaršič]] (ZDA)
*[[Urška Žnidaršič]]
*[[Andrej Žumbergar]]
*[[Andrej Žvan (1901)]]
*[[Štefan Žvižej]]
{{div col end}}

== Glej tudi ==
*[[seznam filmskih režiserjev]]
*[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski režiserji|*]]
[[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]]</text>
      <sha1>tvb7y75bv24y1h9kqadg0oj9r254nw4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovensko domobranstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30926</id>
    <revision>
      <id>6771635</id>
      <parentid>6770026</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:27:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6771635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51736" sha1="fka6h2z5w79ettqm5xwaifcwkbyyhgz" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}

{{Infopolje Vojaška enota
| unit_name                     = &lt;big&gt;Slovensko domobranstvo&lt;/big&gt; &lt;br/&gt;Slowenische Landwehr
| image                         = [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|150px]]
| caption                       = Znak Slovenskega domobranstva
| dates                         = 1943–1945
| country                       = [[Ljubljanska pokrajina]]
| allegiance                    = [[Tretji rajh|Nemčija]]
| role                          = pomožna policijska sila
| size                          = okrog 13.500 mož{{efn|Poleg tega je štela [[Gorenjska samozaščita]] 2500, [[Slovenski narodni varnostni zbor]] pa slabih 2000, skupaj torej okoli 18.000 pripadnikov.}}
| command_structure             = 
| current_commander             = 
| patron                        = 
| motto                         = Za Boga, narod in domovino
| colors                        = 
| march                         = [[Naprej zastava slave]]
| battles                       = 
| notable_commanders            = [[Erwin Rösener]]{{efn|Rösener ni imel uradnega položaja v poveljniški hierarhiji, vendar je kot najvišji nemški funkcionar SS in policije v Ljubljanski pokrajini izvajal vrhovni nadzor nad domobranstvom ter odločal o njegovi organizaciji. Imel je največji vpliv na njegovo delovanje; vključno z organizacijo, oboroževanjem, usmerjanjem bojnih operacij ter podeljevanjem odlikovanj njegovim pripadnikom. Zato ga zgodovinopisje pogosto označuje za dejanskega (de facto) vrhovnega poveljnika Slovenskega domobranstva, čeprav ni bil njegov formalni (de iure) poveljnik.}}&lt;br /&gt;[[Leon Rupnik]]&lt;br /&gt;[[Vuk Rupnik]]&lt;br /&gt;[[Ernest Peterlin]]&lt;br /&gt;[[Franc Krenner]]
| anniversaries                 = 
| decorations                   = 
| battle_honours                = 
| colonel_of_the_regiment       = 
| colonel_in_chief              = &lt;!-- Insignia --&gt;
| identification_symbol         = [[File:Flag of the Slovene Home Guard.svg|200px|border]]
| identification_symbol_label   = Zastava
| identification_symbol_2       = 
| identification_symbol_2_label = 
}}

'''Slovensko domobranstvo''' ({{jezik-de|Slowenische Landwehr}}; kratica SD) je bila [[policija|policijska]]-[[paravojska|paravojaška]] formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Njihov namen je bil boj proti [[slovenski partizani|partizanom]] in njihovim zaveznikom oz. komunizmu. Zgodovinar [[Boris Mlakar]] opiše slovensko domobranstvo kot najpomembnejšo silo protirevolucije z zunanjimi obeležji [[kolaboracija|kolaboracionizma]].&lt;ref&gt;Mlakar B. (2003), str. 7&lt;/ref&gt;

Vojaški razvoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in partizanskim obračunom z delom &quot;bele&quot; in &quot;plave&quot; garde v Grčaricah in Turjaku je bila podlaga za ustanovitev nove protipartizanske formacije Slovenskega domobranstva. Enote je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Formalno pa je bilo Slovensko domobranstvo ustanovljeno 6. decembra 1943 z odredbo vrhovnega komisarja nemške operacijske cone Jadransko primorje [[Friedrich Rainer|Friedricha Rainerja]]. Na čelu Slovenskega domobranstva je bil štab pod poveljstvom podpolkovnika (kasneje polkovnika) [[Franc Krenner|Franca Krenerja]]. Krenerjev štab, v katerem so bili slovenski častniki, je bil od konca oktobra 1943 dalje podrejen takrat ustanovljenemu t.i. &quot;organizacijskemu štabu&quot; za slovensko domobranstvo, v katerem so bili nemški častniki. Ta štab je vodil stotnik Erich Schumacher in je deloval pri višjem vodji SS in policije v Ljubljani [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]].

== Zgodovina ==
[[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943)]]
Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.&lt;ref&gt;''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].&lt;/ref&gt; Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].&lt;ref&gt;John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 &lt;/ref&gt; 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske.

Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije (''[[SS-Obergruppenführer]]'') [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], ki je neposredno poročal poveljniku SS (''[[Reichsführer-SS]]'') [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Domobranci so bili oboroženi, oskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000.

=== Domobranska prisega ===
[[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom - na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila:

{{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega&lt;ref&gt;»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.&lt;/ref&gt;}}

Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Žrtve so se tako množile, in celo 48.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da se domobranci prenehajo boriti in prestopijo v partizanske enote. Za razliko od hrvaških domobranov in drugih kolaboracionistov ki so sprejeli partizanske amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti, domobranci so nadaljevali s kolaboracija do konca vojne. Domobranci so se nadaljevali boriti tudi po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}}

Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in divizijski general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[Gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v koncentracijsko taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].&lt;ref&gt;John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II&lt;/ref&gt; Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne so jih Američani zaprli in junija 1945 izročili novim oblastem v Jugoslaviji, kjer so jih usmrtili.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih SS odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,&lt;ref name=&quot;KSŽ&quot;&gt;{{navedi knjigo| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location  = Ljubljana| isbn =  86-11-14497-X}}&lt;/ref&gt; vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].&lt;ref name=&quot;MDB&quot;&gt;{{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik]  | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn =  961-90232-4-2}}&lt;/ref&gt;

=== Domobranska policija ===
Pod Gestapom je delovala  posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi  zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}}

Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}}

V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}&lt;/ref&gt;

=== Primorska ===
{{glavni|Primorsko domobranstvo}}
Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Adriatisches Küstenland, namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor|Slovenski narodno varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočnik]]&lt;nowiki/&gt;u, visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|''Rižarna'']], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} SLS je poslala [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}}  Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu.

=== Gorenjska ===
{{glavni|Gorenjsko domobranstvo}}
Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja [[Erich Dichtl (častnik)|Ericha Dichtla]].{{sfn|137-138|}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|137-138|}}

==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva==
Iz objav ''[[Slovenec (časnik)|Slovenca]]'' je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva, čeprav je pri tem potrebno upoštevati, da so bili takratni časopisi in revije, ki so izhajali legalno, podvrženi cenzuri.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWLEPJUF|title=Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941–1950|last=Kodrič - Dačić|first=Eva|date=2011|journal=Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti|accessdate=|issue=4|cobiss=261140736|volume=55|pages=69–87}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno|last=Šorn|first=Mojca|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=2007|isbn=978-961-6386-12-8|location=Ljubljana|page=457|cobiss=236081920|url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:1555}}&lt;/ref&gt; 
{{navedek|… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. 
Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem.
|''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1}}

Programske in ideološke opredelitve so objavljali tudi v časopisu ''[[Slovenski domobranec]]'', iz objav je bil med drugim zelo razviden [[antisemitizem]].

{{navedek|Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html Oto Luthar, &quot;Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!&quot;, ''Delo'', 10. 05. 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |date=2014-05-20 }} vpogledano 20.5.2014&lt;/ref&gt;}}

Leon Rupnik je pisal antisemitske pamflete, na primer “Boljševizem: orodje mednarodnega židovstva”, in napadal Jude v mnogih svojih javnih govorih. V govoru po drugi domobranski prisegi je izjavil naslednje:

{{navedek|Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s zapada.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS|website=dlib.si|accessdate=2019-12-31}}&lt;/ref&gt;}}

== Organizacijska struktura ==
=== Organiziranost štaba ===
Organizacijski štab Slovenskega domobranstva so sestavljali:
* '''ožji štab''', ki so ga sestavljali:
** poveljnik, polkovnik (v podpisih na dokumentih podpolkovnik) [[Franc Krener]] (v nemških dokumentih tudi Krenner),
** pomočnik, podpolkovnik [[Milko Vizjak]],
** načelnik štaba, podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in adjutant [[stotnik]] [[Ladislav Lah]];
* '''personalni odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Milko Vizjak;
* '''formacijski odsek''', ki ga je vodil [[Vladimir Sirnik]];
* '''obveščevalni odsek''', ki ga je vodil stotnik [[Berto Ilovar]];
* '''stan štaba in arhiva''', ki ga je vodil stotnik [[Lado Delak]];
* '''šolski odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Ernest Peterlin;
** pododsek za častniški pouk (v izvirniku &quot;za oficirsko nastavo&quot;), ki ga je vodil major Bajec, učitelji (v izvirniku &quot;nastavniki&quot;) pa so bili stotnik Leskovšek ter poročnika Barle in Kraiger;
** pododsek za podčastniški pouk (v izvirniku &quot;za podoficirsko nastavo&quot;), ki ga je vodil stotnik Cerkvenik, učitelja pa sta bila stotnik Leskošek in podporočnik Meršol. V odseku so delovali še trije nemški častniki in dva civilna učitelja;
* '''materialno oddelenje''', ki ga je vodil major [[Peter Rozman]], sestavljali pa so ga:
** tehnični odsek
** oborožitveni odsek
** avtomobilski odsek
* '''sodni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Alfonz Cepuder|Alfonza Cepudra]];
* '''sanitetni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Stane Grapar|Staneta Graparja]];
* '''veterinarski odsek''', pod vodstvom veterinarskega poročnika I. klase [[Janko Drinovec|Janka Drinovca]];
* '''intendantski odsek''', pod vodstvom majorja Josipa Pfeiferja ml.;
* '''kaznilniška delegacija''', pod vodstvom stotnika [[Maks Kosovinc|Maksa Kosovinca]]&lt;ref&gt;Bilten Slovenske vojske, april 2006-8 št. 1, str. 80&lt;/ref&gt;

=== Enote ===
==== September 1943 ====
* Rupnikova [[bojna skupina|skupina]]
* [[Vod]] Ježica
* Vod Dravlje
* Vod Dobrova
* Vod Devica Marija v Polju
* Vod [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urh]]-Dobrunje
* [[Četa]] Golovec
* Četa Orle
* Četa Rudnik
* Triglavska četa
* Komandna četa
* Šolska četa (ust. 11. oktobra 1943)

==== November 1943 ====
* [[1. bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. bataljon]] ([[Ljubljana]])
* [[2. bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. bataljon]] ([[Vrhnika]])
* [[3. bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. bataljon]] (Gorjanci)
* [[4. bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] ([[Vrhnika]]-&gt;[[Logatec]])
* [[5. bataljon (Slovensko domobranstvo)|5. bataljon]] ([[Borovnica]])

==== 1. december 1943 ====
* 1. bataljon (Ljubljana)
* 2. bataljon (Vrhnika)
* 3. bataljon ([[Kostanjevica]])
* [[Šolski bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] (Ljubljana; to je bil trenažni [[bataljon]], ki se praviloma ni udeleževal [[boj]]nih akcij)
* 5. bataljon ([[Novo mesto]])

==== 14. december 1943 ====
* [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|1. bojna skupina]] (Ljubljana)
* [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|2. bojna skupina]] (Vrhnika)
* [[III. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|3. bojna skupina]] (Gorjanci)
* [[IV. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|4. bojna skupina]] (Logatec)
* [[V. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|5. bojna skupina]] (Ljubljana - [[Rakek]])
* [[VI. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|6. bojna skupina]] (Kočevje)
* [[I. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|1. šolska skupina]] (Ljubljana)
* [[II. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|2. šolska skupina]] (Ljubljana; ukinjena januarja [[1944]])

==== Februar 1944 ====
* 1. bojna skupina (Ljubljana)
* 2. bojna skupina ([[Velike Lašče]])
* 3. bojna skupina (Gorjanci)
* 4. bojna skupina (Logatec)
* 5. bojna skupina (Ljubljana - Rakek)
* 6. bojna skupina (Kočevje)
* 7. bojna skupina ([[Grosuplje]])
* 1. šolska skupina (Ljubljana)
* 2. šolska skupina (Ljubljana)

==== 10. februar 1944 ====
* [[Šolska skupina N]] (Ljubljana)
* [[Zaščita okraja Novo mesto O]] (Novo mesto)
* [[Skupina za varovanje železniške proge W]] ([[Notranjska]])
* [[Operativna skupina M]]

==== Maj 1944 ====
* Križev udarni bataljon (Ljubljana)
* Udarni bataljon N ([[Zgornja Šiška]])
* Udarni bataljon W (Rakek)
* Udarni bataljon M ([[Višnja gora]])
* Udarni bataljon O ([[Trebnje]] -&gt; [[Šentvid pri Stični]])

==== 5. julij 1944 ====
* [[I. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. udarni bataljon]] ([[Stična]])
* [[II. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. udarni bataljon]] (Rakek)
* [[III. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. udarni bataljon]] (Višnja gora)
* [[IV. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. udarni bataljon]] (Šentvid pri Stični)

==== November 1944 ====
* 1. udarni bataljon/Btl. »Köhl« (Stična)
* 2. udarni bataljon (Rakek)
* 3. udarni bataljon (Višnja gora)
* 4. udarni bataljon/Btl. »Lindner« (Šentvid pri Stični)
* 5. udarni »alarmni« bataljon/Btl. »Schmitz« (Velike Lašče)
* 6. udarni bataljon/Btl. »Kaspar« (Novo mesto)

==== Marec 1945 ====
* 1. bataljon
* 2. bataljon
* 5. bataljon
* 6. bataljon
* 10. bataljon

==== April 1945 ====
* 1. bataljon
* 2. bataljon
* 5. bataljon
* 6. bataljon
* 10. bataljon
* 12. bataljon

=== Čini slovenskega domobranstva ===
Čine slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora so sestavljali:
* '''Moštvo'''
** domobranec
** kaplar (desetnik)
* '''Podčastniki'''
** podnarednik
** narednik
** višji narednik
*'''Častniki'''
** poročnik
** nadporočnik
** stotnik
** polkovnik
*'''Višji častniki'''
** major
** podpolkovnik
** polkovnik
** general
*'''Vojaški uradniki'''
** vojaški uradniki III. stopnje
** vojaški uradniki II. stopnje
** vojaški uradniki I. stopnje

== Prisega ==
Ljubljanski domobranci so prisegli na [[Stadion za Bežigradom|ljubljanskem stadionu]], prvič na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, 20. aprila 1944 ter drugič na obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji, 30. januarja 1945. Prisega je bila izraz nemške težnje po vse večjem obvladovanju domobranstva in omejevanju domobranske avtonomije. Na prvi prisegi so se zbrali člani domobranskih enot iz Ljubljane ter nekaterih drugih enot iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter tudi člani [[Policijski varnostni zbor|policijskega korpusa Slovenskega domobranstva]]. Pred prisego je imel škof [[Gregorij Rožman|Rožman]] tiho mašo za domobrance, potem pa kljub ponujenemu prostoru na tribuni ni ostal in je, takoj ko je pospravil svojo opremo, sredi prisege odšel z avtom. Na prisegi sta imela govor predsednik pokrajinske uprave Leon Rupnik ter SS-Obengrupppenführer Rösener, prisotni pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi častni konzul [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], častniki Slovenskega domobranstva, rektor [[Univerza v Ljubljani|univerze]], [[Milko Kos]], predsednik [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izobešena je bila nemška zastava s kljukastim križem, tudi črna zastava SS, prvič pa tudi slovenska zastava s [[Grb dežele Kranjske|kranjskim grbom]], ki je bila pod italijansko oblastjo prepovedana. Zaigrali so najprej nemško himno, potem pa ''[[Naprej zastava slave]]''.&lt;ref name=&quot;RN&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod |last= Griesser - Perčar |first= Tamara |authorlink= Tamara Griesser - Pečar |year= 2004 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 86-11-16799-6}}&lt;/ref&gt; Po prireditvi je Rösener podelil domobrancem priznanja ter ranjeniške značke.&lt;ref name=&quot;MDB&quot;/&gt; [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle.

[[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|400x400_pik|Leon Rupnik, škof [[Gregorij Rožman]] in SS-general [[Erwin Rösener]], pregledujejo domobranske enote ob drugi prisegi Hitlerju in SS, 30. januarja 1945]]

Nekateri viri trdijo, da je bila prisega izsiljena od Nemcev, saj jo je zahteval general Rösener ob grožnji z razpustitvijo domobranstva.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;MDB&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/domobranska-prisega/|title=Domobranska prisega|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=[[Nova slovenska zaveza]]|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Urbanc |first=Peter |title=Skrita, nepoznana zgodovina NOB revolucije |publisher=Ignis |year=2015 |isbn=9789616499712 |edition=1. |location=Ljubljana |pages=94–96 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Z izjavo naj bi Rösener hotel med domobranci doseči večjo disciplino in pravnoformalno osnovo, na katero bi se bilo potem mogoče v odnosu do domobranstva uradno sklicevati. Mnogi častniki, ki so v jugoslovanski vojski prisegli kralju Petru, so se ji bolj ali manj uspešno poskušali izogniti.

Besedilo zaprisege se je glasilo:
&lt;blockquote&gt;{{navedek|Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.&lt;ref&gt;»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;RN&quot;/&gt;}}&lt;/blockquote&gt;

Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini: 
&lt;blockquote&gt;{{navedek|Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.&lt;ref name=&quot;RN&quot;/&gt;}}&lt;/blockquote&gt;

Nekateri sodobniki so bili pozneje mnenja, da naj to ne bi bila prisega Hitlerju, in sicer ne glede na datum prisege in spremljajočo scenografijo,&lt;ref name=&quot;MDB&quot;/&gt; saj da Hitler ni omenjen in prisega omejuje nalogo domobrancev izključno na boj proti komunizmu (tj. ideologiji) in njegovim zaveznikom (pri čemer med zaveznike komunizma uvrščajo partizane, OF in NOB); pri prisegi pa da je bila prisotna tudi nemška prisila. Poleg tega naj bi zavrnili prvotno besedilo prisege, ki je bilo enako tistemu za nemške vojake:&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;blockquote&gt;Prisegam pri Bogu to sveto prisego, da bom brezpogojno pokoren vodji nemškega naroda in države Adolfu Hitlerju in bom pripravljen kot hraber vojak v izpolnjevanju te prisege žrtvovati svoje življenje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;/blockquote&gt;Drugi trdijo, da so takšne trditve neprepričljive, ker prisega ni le vsebovala izrecne reference &quot;[[Adolf Hitler|vodji velike Nemčije]]&quot; (in prva prisega je potekala na Hitlerjev rojstni dan), ampak je [[Erwin Rösener|Rösener]] v sklepu govora, katerega slovenski prevod je prebral [[Franc Krenner|Krenner]], neposredno pred prisego jasno poudaril, da je to prisega Hitlerju:

&lt;blockquote&gt;{{navedek|Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF|title=Slovenec, 21. aprila 1944|date=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IAF90LQ0/196d6e60-765f-472d-a2c3-7613ff6a60fe/PDF|title=Jutro, 21. aprila 1944|date=|accessdate=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;}}&lt;/blockquote&gt;

Rösener je v govoru poudaril še:&lt;blockquote&gt;{{navedek|Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. Disciplina je pokorščina. Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi ne more biti zvest. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino.&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}&lt;/ref&gt;}}&lt;/blockquote&gt;[[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle.{{Navedi vir}}

== Konec vojne in umik na Koroško==
{{glej tudi|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}}
{{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}}
=== Preboj pri Borovljah in predaja orožja britanski vojski===
Po vojni je velika večina domobrancev zbežala iz Jugoslavije pred partizani. Bežalo je več kot 11.000 domobrancev in 6.000 civilistov. Domobranci so pri [[Borovlje|Borovljah]] 11. maja, po uradni nemški kapitulaciji, uspešno prebili partizanski obroč in tako civilistom in vojakom omogočili umik preko reke [[Drava|Drave]], kjer je okupacijsko oblast že vzpostavila britanska vojska, konkretno 5. korpus 8. armade. Domobranci so Britancem predali vse orožje in se tako po pravilih Ženevske konvencije izročili v varstvo kot vojni ujetniki. Zasilno taborišče za slovenske domobrance in ubegle civile je bilo urejeno na polju v bližini [[Vetrinj|Vetrinja]]. 
=== Nasprotujoča povelja v britanski vojski ===
V zvezi s tem, kaj storiti z zajetimi domobranci, je obstajalo na britanski strani ogromno zmede in nasprotujočih ukazov. 27. aprila 1945 je tako britanski veleposlanik v [[Beograd]]u, Ralph Stevenson, svoji vladi priporočal, naj se vse protipartizanske jugoslovanske enote razorožijo in namestijo v taborišča, vendar se jih naj ne vrača v Jugoslavijo. Dva dni zatem je [[Winston Churchill]] dal enako navodilo. 2. maja 1945 je tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za [[Sredozemlje]], [[Harold Alexander|maršal Alexander]], izdal ukaz, po katerem se naj vse protipartizanske jugoslovanske enote, ki so odložile orožje in se uradno predale britanski vojski, namestijo v taborišča do trenutka, ko se bo o njihovi usodi odločalo na vladni ravni. Tudi Američani so dosledno zavzeli stališče, da je treba vojne ujetnike zaščititi pred repatriacijo. Vodstvo 5. korpusa 8. armade britanske vojske je ta navodila bolj ali manj ignoriralo, saj si je na terenu prizadevalo za čim bolj mirne odnose s partizansko vojsko, ki je po 9. maju zasedla velik del [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]].

=== Prihod hrvaških vojakov v Pliberk in Robertsonovo povelje===
13. maja je vodstvo britanskega 5. korpusa prejelo poročilo, da se avstrijsko-jugoslovanski meji pri [[Pliberk|Pliberku]] približuje še skupina okoli 200.000 hrvaških in 300.000 nemških vojakov. Ker je bila britanska vojska na Koroškem v maju 1945 še maloštevilna, je 14. maja oficir vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, general Brian Robertson, 5. korpusu izdal povelje, naj se vseh novih prispelih 200.000 ''Jugoslovanov'' izroči partizanski vojski. En ključnih momentov tragedije domobrancev je, da je bil v Robertsonovem povelju uporabljen izraz ''Jugoslovani'' in ne ''Hrvati'', čeprav je bilo očitno, da je bilo govora o pripadnikih nekdanjih hrvaških [[ustaši|ustaških]] enot. Po tem Robertsonovem povelju je 5. korpus poleg hrvaških vojakov začel kot ''Jugoslovane'' obravnavati tudi vse ostale proti-partizanske enote z območja Jugoslavije, tudi tiste, ki so se že uradno predale britanskem oblastem.

=== Pliberška tragedija in začetek repatriacij === 
Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj &quot;''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji.&quot;'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o &quot;vseh jugoslovanskih državljanih&quot;, to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''&quot;vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]].&quot;'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja.

=== Repatriacije in prevara britanskega 5. korpusa ===
18. maja je 5. korpus začel z repatriacijami Srbov in Hrvatov. Ko je poveljstvo 5. korpusa o tem obvestilo zavezniški štab, je dobilo privolitev, z opombo, da se nikogar ne sme repatriirati proti njegovi volji ali z uporabo sile in da morajo biti vsi tisti, ki repatriaciji nasprotujejo, evakuirani v Distone. Poveljstvo 5. korpusa se je odločilo, da bo zahtevan pogoj o neuporabi sile doseglo z zvijačo. Slovenskim domobrancem so tako povedali, da bodo premeščeni v [[Palmanova|Palmanovo]] v Italiji, in ne nazaj v Jugoslavijo.&lt;ref&gt;John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 47,48,49&lt;/ref&gt; To je bil razlog, da domobranci transportu niso nasprotovali. Bili so očitno prevarani s strani poveljstva 5. korpusa britanske vojske. Britanska vojska je tako med 27. in 31. majem 1945 poslala nazaj v Jugoslavijo bolj ali manj vse domobrance ter okoli 500 civilistov, čeprav je lahko sklepala, da jih pošilja v gotovo smrt.

=== Intervencija slovenskih civilnih oblasti in prekinitev repatriacij===
Že kmalu po prvih transportih, ko se je izkazalo, da vlaki ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo, je nekaterim domobrancem uspelo pobegniti. Tako so v tabor v Vetrinju prihajale vse številnejše informacije o britanski prevari, vendar jih poveljstvo slovenskega domobranstva na čelu s [[Franc Krener|Francem Krenerjem]] ni jemalo dovolj resno. Številni domobranski in civilni voditelji so na britanske oblasti sicer naslovili vprašanja in zahtevo po dodatnih zagotovilih, vendar so Britanci zavračali vsako možnost prevare. Transporti so se nadaljevali, pričevanja o prevari pa so se množila. Šele 31. maja, ko je bila v Jugoslavijo že prepeljana velika večina domobrancev, je postalo vsem preostalim slovenskim beguncem jasno, da so repatriacije dejstvo in da so tudi sami zapisani enaki usodi. Vodstvo 5. korpusa je načrtovalo, da se z repatriacijami slovenskih civilistov začne takoj naslednjega dne, 1. junija ob 5h zjutraj. V zadnjem obupnem poskusu je eden od civilnih voditeljev slovenskih beguncev, [[Valentin Meršol]], s temi dejstvi soočil [[Kanada|kanadskega]] majorja Paula Barreja. Major Barre kot Kanadčan ni pripadal britanski vojaški hierarhiji in je bil osupel, da mu je vodstvo 5. korpusa prikrivalo laž o transportu domobrancev, saj je bil prepričan, da so bili dejansko premeščeni v Palmanovo. Po skupni intervenciji majorja Barreja in Meršola na sedežu britanske vojaške uprave v [[Celovec|Celovcu]] je, 12 ur pred načrtovano repatriacijo 6000 slovenskih civilistov, poveljstvo 5. korpusa prejelo nedvoumen ukaz, da smejo v Vetrinju ostati vsi civilisti, ki tako želijo.&lt;ref&gt;John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 60,61,62&lt;/ref&gt;

=== Obisk feldmaršala Alexandra in dokončna odločitev===
4. junija 1945 je taborišče v [[Vetrinj|Vetrinju]] nenapovedano obiskal tudi feldmaršal [[Harold Alexander]], vrhovni poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje.&lt;ref name = &quot;KSŽ&quot;/&gt; Vodstvo 5. korpusa je namreč delovalo v nasprotju z njegovimi ukazi in priporočili z dne 17. maja, ko je izrecno opozarjal, da bi ''&quot;bila repatriacija vojaških kadrov, ki so se predali britanskim oblastem, lahko zanje usodna&quot;''. Alexander je z obiskom v Vetrinju vzpostavil svojo avtoriteto nad vodstvom 5. korpusa in se na licu mesta srečal tudi s predstavniki slovenskih beguncev. Osebno jim je zagotovil varnost in zaščito britanske vojske.&lt;ref&gt;John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 65,66&lt;/ref&gt;

===Usoda domobrancev, vrnjenih v Jugoslavijo===
Jugoslovanske oblasti so izvensodno ubile nekaj več kot 13.500 domobrancev, izpuščeni pa so bili tisti, ki so bili stari manj kot 18 let ter so bili pri domobrancih manj kot eno leto. Vrnjene domobrance so komunistične oblasti najprej internirale v treh [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|koncentracijskih taboriščih]], in sicer v [[koncentracijsko taborišče Teharje|Teharjah]], [[koncentracijsko taborišče Šentvid|Šentvidu]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[koncentracijsko taborišče Škofja Loka|Škofji Loki]]. Od tam so veliko večino odpeljali na [[povojni poboji|morišča]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Hrastnik]]u, [[Huda jama|Hudi jami]] in ostalih krajih po Sloveniji.&lt;ref&gt;Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012&lt;/ref&gt; Velika večina pripadnikov Slovenskega domobranstva oziroma 11.683 je bilo tako ubitih po vojni, v spopadih med vojno pa je bilo ubitih približno 1800 domobrancev.&lt;ref&gt;Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, »Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji«, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (2002), s. 121-130.&lt;/ref&gt;  Drugače so zavezniki ravnali s [[Slovenski narodni varnostni zbor|primorskimi domobranci]]; teh niso vrnili, saj se niso borili na jugoslovanskem ozemlju in so torej pripadali Italiji.

Množični poboji domobrancev so bili prvič javno obsojeni 1975 v intervjuju z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]], ki ga je vodil [[Boris Pahor]] in ki je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima proti obema v t.i. &quot;[[Zaliv_(revija)#Afera_Zaliv|Zalivski aferi]]&quot;.&lt;ref&gt;Recenzija v časopisu Delo, 22.9.2004 , https://web.archive.org/web/20120212233106/http://www.kitab-verlag.com/webshop/fremdsprachige-literatur/kocbek-edvard-literatur-und-engagement.html&lt;/ref&gt;

==Odnos do domobranstva v današnjem času==
Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] in spremembi oblasti je bilo postavljeno nekaj spominskih obeležij domobranskim enotam. Nekateri spomeniki so povzročili nove spore.&lt;ref name=&quot;rtvslo grahovo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/v-grahovem-najprej-poklon-zrtvam-nacizma-nato-blagoslov-spomenika-domobrancem/333932 |title=V Grahovem najprej poklon žrtvam nacizma, nato blagoslov spomenika domobrancem |accessdate=20.5.2014 |date=6.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|title= Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem|accessdate= 20.5.2014|date= |format= |work= [[ZRC SAZU]]|archive-date= 2014-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v |date=2014-05-21 }}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Blumenwitz |first=Dieter |title=Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941–1946): mednarodnopravna študija |publisher=Mohorjeva družba |year=2005 |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |language=sl |cobiss=222654976}}
* {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}}
* {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}}
* {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}}
* {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}}

* {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}}
* {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}}
* {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik]  | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn =  961-90232-4-2| cobiss = 103968000}}
* {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| authorlink =  | title = Slovensko domobranstvo : 1943-1945 | year = 2003| publisher = Slovenska matica | location = Ljubljana| isbn =961-213-114-7|cobiss = 126074112}}
* {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}}
* {{navedi knjigo| last= Nose| first = Aleš | title = Domobranci zdravo - Bog daj  | year = 2008| publisher = Modrijan | location = Ljubljana | isbn =  978-961-241-223-4 | cobiss= 237008128}}
* [[Antonio J. Munoz|Munoz, Antonio J.]] ''Slovenian Axis Forces in World War II 1941-1945''. Bayside, New York.
* {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}}
* {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}}
* {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}}
* {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&amp;redir_esc=y}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[Čini Slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora]]
*[[Slovensko povojno begunstvo]]

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Home Guard|Slovensko domobranstvo}}

{{Slov_PRS}}

[[Kategorija:Slovensko domobranstvo|*]]
[[Kategorija:Kolaboracija]]
[[Kategorija:Fašizem]]
[[Kategorija:Nacizem]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]
[[Kategorija:Antikomunizem]]
[[Kategorija:Antisemitizem]]</text>
      <sha1>fka6h2z5w79ettqm5xwaifcwkbyyhgz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prebavna cev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40225</id>
    <revision>
      <id>6771597</id>
      <parentid>6132531</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:27:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Žleze prebavil */ np</comment>
      <origin>6771597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3512" sha1="d4um9weqxoovxcu486qfzb72fi2j43x" xml:space="preserve">[[Slika:Illu dige tract.jpg|thumb|right|300px|Prebavila pri človeku]]
'''Prebavna cev''' ali '''gastrointestinalni trakt''' je pri [[mnogoceličarji]]h [[organski sistem|sistem organov]], ki sprejemajo [[hrana|hrano]], jo [[prebava|prebavljajo]], da iz nje dobijo [[energija|energijo]] in [[hranilo|hranila]], ter izločajo neuporabne ostanke.

K prebavnemu traktu prištevamo: [[ustna votlina|ustno votlino]], [[žrelo]], [[požiralnik]], [[želodec]], [[tanko črevo]], [[debelo črevo]] in danko. Hrana potuje po prebavnem traktu s pomočjo valovanja [[gladka mišica|gladkih mišic]] – [[peristaltika|peristaltike]].

V prebavni trakt izločajo svoje izločke prebavne žleze: [[ustne slinavke]] (v ustno votlino), [[trebušna slinavka]] (v [[tanko črevo]]), [[jetra]] (izločajo žolč v tanko črevo).

'''Prebavila''' so skupno ime za organe prebavne cevi in velikih prebavnih žlez.&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534318/prebavila?query=prebavila, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2015.&lt;/ref&gt;

== Anatomija ==
=== Prebavna cev ===
Organi prebavne cevi so v glavi, vratu, prsni in trebušni votlini ter medenici. Pri odraslem človeku meri v dolžino od 6 do 9 metrov, sega od ust do zadnjika in zajema naslednje dele:&lt;ref name=Cebasek&gt;Čebašek, Vita (2010). Anatomija prebavne cevi. Medicinski razgledi, letnik 49, številka 4, str. 347-369.&lt;/ref&gt;
* zgornji prebavni trakt:
** [[ustna votlina]] (ustnici, ustni preddvor, [[ustna votlina]]; [[žleza slinavka|žleze slinavke]], [[sluznica]], [[zob]]je, [[Jezik (organ)|jezik]]);
** [[žrelo]];
** [[požiralnik]];
** [[želodec]], vratar.
* spodnji prebavni trakt:
** [[črevo]]:
*** [[tanko črevo]]: [[dvanajstnik]] (duodenum), [[tešče črevo]] (jejunum), [[vito črevo]] (ileum);&lt;ref name=Saletinger&gt;http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y4AIAJGB Saletinger, Rajko. Anatomija, fiziologija z osnovami patologije. Doba Epis, 2012. &lt;/ref&gt;
*** [[debelo črevo]]: [[slepo črevo]], na katerega je pritrjen [[slepič]], debelo črevo (sestavljeno iz več odsekov: zgornje, prečno, navzdolnje in esasto), [[danka]];&lt;ref name=Saletinger/&gt; 
** [[analni kanal]].

=== Žleze prebavil ===
Večje žleze, ki spadajo k prebavilom, so v bližini prebavne cevi in se z izvodili odpirajo v posamezne dele prebavne cevi:&lt;ref name=Cebasek/&gt;
* [[žleza slinavka|žleze slinavk]]e v usta
* [[jetra]] in [[trebušna slinavka]] v dvanajstnik.

Številne manjše žleze so v [[Stena prebavil|steni prebavne cevi]].&lt;ref name=Cebasek/&gt; 

[[Jetra]] izločajo [[žolč]] v tanko črevo preko [[žolčevod]]a iz [[žolčnik]]a, kjer se shranjuje. Trebušna slinavka izloča prebavne encime za razgradnjo [[maščoba|maščob]] in [[beljakovina|beljakovin]] ter [[hidrogenkarbonat]]ne soli, ki nevtralizirajo kislo želodčno vsebino.

== Fiziologija ==
=== Prebava in izločanje ===
V [[usta|ustih]] poteka mehanska prebava z mletjem hrane na manjše koščke in tudi kemijska. Z izločki žlez slinavk se začne razgradnja nekaterih sladkorjev z encimi amilaze. Hrana se nato s [[peristaltika|peristaltiko]] pomika skozi žrelo in požiralnik do želodca.
V želodcu večinoma še vedno poteka mehanska prebava - drobljenje hrane. Začne se tudi razgrajevanje beljakovin z encimi (pepsin). Glavni del prebave poteka v tankem črevesu. Hrana je tu že dovolj razdrobljena in tu poteka večina kemijske razgradnje hranilnih snovi.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{anatomy-stub}}

[[Kategorija:Prebavila]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>d4um9weqxoovxcu486qfzb72fi2j43x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam kanadskih pevcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49627</id>
    <revision>
      <id>6771485</id>
      <parentid>6768486</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:26:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* D */</comment>
      <origin>6771485</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3936" sha1="e5rz93yl1zqdcopf5hv1i9h7280huon" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[pevec|pevcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Lee Aaron]]
*[[Bryan Adams]]
*[[Alee]]
*[[René Angélil]]
*[[Paul Anka]]
*[[Jann Arden]]
*[[Susie Arioli]]
*[[Talena Atfield]]
*[[Eva Avila]]

== B ==
*[[Sebastian Bach]] (''Sebastian Philip Bierk'')
*[[Randy Bachman]]
*[[Tal Bachman]]
*[[Gord Bamford]]
*[[Denis Bélanger|Denis &quot;Snake&quot; Bélanger]]
*[[Justin Bieber]]
*[[Dean Brody]]
*[[Michael Bublé]]
*[[Win Butler]]

== C ==
*[[George Canyon]]
*[[Len Cariou]]
*[[Yvonne De Carlo]]
*[[Wilf Carter]]
*[[Régine Chassagne]]
*[[Leslie Cheung]]
*[[Bruce Cockburn]]
*[[Adam Cohen]]
*[[Leonard Cohen]]
*[[Holly Cole]]
*[[Simon Collins]] (britansko-kanadski)
*[[Stompin' Tom Connors]]
*[[Andy Creeggan]]
*[[Burton Cummings]]

== D ==
*[[Rick Danko]]
*[[Dan Davidson]]
*&quot;Loud&quot; Chris DeMarcus 
*[[Kris Demeanor]]
*[[Céline Dion]]
*[[Fefe Dobson]]
*[[Georges Dor]]
*[[Drake]] (''Aubrey Drake Graham'')
*[[Marc Dupré]]
*[[Katerine Duska]]

== F ==
*[[Nelly Furtado|Lara Fabian (''Lara Sophie Katy Crokaert'') (kanadsko-belgijska)]]
*[[Percy Faith]]
*[[Leslie Feist]]
*[[Nelly Furtado]]

== G ==
*[[Victor Garber]]
*[[Gale Garnett]]
*[[Gal Gjurin]] - ''Gal George'' (slovensko-kanadski)
*[[Brian Roy Goble]]
*[[Matthew Good]]
*[[Aaron Goodvin]]
*[[Michelle Gurevich]]

== H ==
*[[Dave Hadfield]]
*[[Nate Haller]]
*[[Ronnie Hawkins]] (ameriško-kanadski)
*[[Ben Heppner]]
*[[George Hewison]]
*[[Tim Hicks]]
*[[Tommy Hunter]]

== J ==
*[[Terry Jacks]]
*[[Colin James]]
*[[Anik Jean]]
*Norsola Johnson?
*[[Danko Jones]] (Rishi James Ganjoo)
*[[Sarah Jordan]]
*[[Pauline Julien]]

== K ==
*[[John Kay (glasbenik)|John Kay]]
*[[Joe Keithley]]
*[[Andy Kim]]
*[[Benjamin Kowalewicz]] 
*[[Diana Krall]]
*[[Chantal Kreviazuk]]
*[[Chad Kroeger]]

== L ==
*[[La Bolduc]] (''Mary Travers'')
*[[James Labrie]]
*[[Paul Laine]]
*[[Mary Jane Lamond]]
*[[K.D. Lang]] (''Kathryn Dawn Lang OC AOE'')
*[[Avril Lavigne]]
*[[La Zarra]] (Hafdi) (fr.-kanadska maroškega rodu)
*[[Félix Leclerc]]
*[[Geddy Lee]]
*[[Bill Leeb]] (''Wilhelm Anton Leeb'')
*[[Jean Leloup]]
*[[Betta Lemme]]
*[[Claude Léveillée]]
*[[Gordon Lightfoot]]
*[[Aaron Lines]]
*[[Guy Lombardo]]
*[[Corb Lund]]

== M ==
*[[Gene MacLellan]]
*[[Tara MacLean]]
*[[Cory Marks]]
*[[Renée Martel]]
*[[Melissa Auf der Maur]]
*[[Kate McGarrigle]]
*[[Loreena McKennitt]]
*[[Sarah McLachlan]]
*[[Shawn Mendes]]
*[[Efrim Menuck]]?
*[[Joni Mitchell]] (''Roberta Joan Anderson'')
*[[Mocky]] (''Dominic Salole'')
*[[Alanis Morissette]]
*[[Mike Moya]]?
*[[Anne Murray]]

== N ==

* [[Tami Neilson]] (kanadsko-novozelandska)

== O ==

*[[Nivek Ogre]] (''Kevin Graham Ogilvie'')
*[[Tara Oram]]

== P ==
* [[Steven Page]]
* [[PartyNextDoor]] (''Jahron Anthony Brathwaite'')
* Kerry &quot;Babz&quot; Peterson
* [[Anca Pop]] (1984–2018) (Romunka)

== R ==
*[[Brad Roberts]]
*[[Ed Robertson]]
*[[Paul Rodgers]] (britansko-kan.)
*[[Stan Rogers]]
*[[Rykka]] (''Christina Maria Rieder'') (švicarsko-kanadska)

== S ==
*[[Paul Shaffer]]
*[[Bernie Shaw]]
*[[Jane Siberry]]
*[[Sarah Slean]]
*[[Snow (glasbenik)|Snow]] (''Darrin Kenneth O'Brien'')
*[[Hank Snow]]
*[[Lucille Starr]]
*[[Skye Sweetnam]]
*[[Shawn Mendes]]

== T ==
*[[Tegan and Sara]]
*[[Salli Terri]]
*[[Kristy Thirsk]]
*[[Margo Timmins]]
*[[Tenille Townes]]
*[[Devin Townsend]]
*[[Mary Travers -]] ''La Bolduc''
*[[Sophie Trudeau]]?
*[[Fred Turner (glasbenik)|Fred Turner]]
*[[Shania Twain]]

== V ==
*[[Jake Vaadeland]]
*[[Elizabeth Anka Vajagic]]
*[[Vanity (pevka)|Vanity]] (''Denise Katrina Matthews'' 1959–2016)
*[[Gilles Vigneault]]

== W ==
*[[Rufus Wainwright]]
*[[The Weeknd]] (''Abel Makkonen Tesfaye'')
*Phillip Charles Western?
*[[Deryck Whibley]] - ''Bizzy D''
*[[David Wiffen]]
*[[Ryan Corrigan|Hawksley Workman]]

== Y ==
*[[Neil Young]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev}}
[[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Pevci]]
[[Kategorija:Kanadski pevci|*]]</text>
      <sha1>e5rz93yl1zqdcopf5hv1i9h7280huon</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam indijskih pevcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>52591</id>
    <revision>
      <id>6771487</id>
      <parentid>6704066</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:27:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* F */</comment>
      <origin>6771487</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="796" sha1="7jt6jjlur7xze2n8vyws1qqulmuwawq" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Indijci|indijskih]] [[pevec|pevcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Indijcev|Indija|indijskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Abhijeet]]
* [[Alka Yagnik]]
* [[Amjad Ali Khan]]
* [[Asha Bhosle]]

== B ==
* [[Babul Supriyo]]

== F ==
* [[Freddie Mercury]] (Zanzibar)

== G ==
* [[Geeta Dutt]]

== H ==
* [[Hemant Kumar]]
* [[Himesh Reshamiya]]

== K ==
* [[Kay Kay]]

== L ==
* [[Lata Mangeshkar]]
* [[Lucky Ali]]

== M ==
* [[Mahendra Kapoor]]
* [[Manna Dey]]
* [[MS Subbulakshmi]]
* [[Mohammed Rafi|Mohammad Rafi]]
* [[Mukesh]]

== N ==
* [[Noor Jehan]]

== S ==
* [[Suraiya]]

== T ==
* [[Talat Mahmood]]

== V ==
* [[Manik Varma]]

== Y ==
* [[K. J. Yesudas|Yesudas]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev}}
[[Kategorija:Seznami Indijcev|Pevci]]
[[Kategorija:Indijski pevci|*]]</text>
      <sha1>7jt6jjlur7xze2n8vyws1qqulmuwawq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Turki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67263</id>
    <revision>
      <id>6771554</id>
      <parentid>6718453</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:31:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771554</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28249" sha1="gqzijvlhnyir43ezux3u3yjdjiyxlui" xml:space="preserve">{{Infobox ethnic group
| group            = Turki
| native_name      = '''''Türkler'''''
| image            = Turks collage.png
| caption          = Nekaj ​​znanih Turkov iz Turčije in diaspore
| native_name_lang = tr
| pop              = {{circa}} '''80 milijonov'''
| popplace         = {{flagcountry|Turčija}}&amp;nbsp; 60.000.000 to 65.000.000&lt;ref name=Garibova2011&gt;{{citation|last=Garibova|first=Jala|year=2011|chapter=A Pan-Turkic Dream: Language Unification of Turks|title=Handbook of Language and Ethnic Identity: The Success-Failure Continuum in Language and Ethnic Identity Efforts|editor1-last=Fishman|editor1-first=Joshua|editor2-last=Garcia|editor-first2=Ofelia|chapter-url=https://books.google.com/books?id=oUydX_3rG0AC&amp;dq=60+million+ethnic+Turks+living+in+its+territories&amp;pg=PA268|publisher=Oxford University Press|page=268|quote=|isbn=9780199837991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Hobbs2017&gt;{{citation|last=Hobbs|first=Joseph J.|year=2017|title=Fundamentals of World Regional Geography|url=https://books.google.com/books?id=0rUaCgAAQBAJ&amp;dq=The+greatest+are+the+65+million+Turks+of+Turkey&amp;pg=PA223|publisher=Cengage|page=223|isbn=9781305854956}}&lt;/ref&gt; &lt;br/&gt; {{flagcountry|Severni Ciper}}&amp;nbsp; 315.000{{smallsup|a}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=KKTC 2011 NÜFUS VE KONUT SAYIMI |url=http://www.devplan.org/Nufus-2011/nufus%20son_.pdf |access-date=14 February 2014 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927104440/http://www.devplan.org/Nufus-2011/nufus%20son_.pdf |archive-date=27 September 2013}}&lt;/ref&gt;
| region3          = '''Sodobna turška diaspora:'''
| pop3             = &amp;nbsp;&lt;!-- needed to force display of the header --&gt;
| region4          = {{flagcountry|Nemčija}}
| pop4             = 3.000.000 do več kot 7.000.000
| ref4             = &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Orvis|first1=Stephen|last2=Drogus|first2=Carol Ann|year=2018|title=Introducing Comparative Politics: Concepts and Cases in Context |url=https://archive.org/details/introducingcompa0004edorvi|publisher=CQ Press|quote=|isbn=978-1-5443-7444-4|page=[https://archive.org/details/introducingcompa0004edorvi/page/305 305]|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Engstrom2021&gt;{{citation|last=Engstrom|first=Aineias|title=Turkish-German &quot;dream team&quot; behind first COVID-19 vaccine|url=https://psuvanguard.com/turkish-german-dream-team-behind-first-covid-19-vaccine/|journal=Portland State Vanguard|date=12 January 2021 |publisher=Portland State University]]|quote=|access-date=27 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210327134346/https://psuvanguard.com/turkish-german-dream-team-behind-first-covid-19-vaccine/|archive-date=27 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Zestos&amp;Cooke2020&gt;{{citation|last1=Zestos|first1=George K.|last2=Cooke|first2=Rachel N.|year=2020|title=Challenges for the EU as Germany Approaches Recession |publisher=Levy Economics Institute|pages=22|url=http://www.levyinstitute.org/pubs/wp_948.pdf|quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation|last=Tessa Szyszkowitz|year=2005|chapter=Germany|title=Europe Confronts Terrorism|editor-last=Von Hippel|editor-first=Karin|publisher=Palgrave Macmillan|pages=53|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Pyx-DAAAQBAJ&amp;q=It+is+a+little+late+to+start+the+debate+about+being+an+immigrant+country+now%2C+when+already+seven+million+Turks+live+in+Germany&amp;pg=PA53|isbn=978-0230524590|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region5          = {{flagcountry|United States}}
| pop5             = 1.000.000–3.000.000
| ref5             = &lt;ref name=Bryson&gt;{{citation|author=John Bryson|year=2012|title =Remarks by Commerce Secretary Bryson, April 5, 2012|journal=Foreign Policy Bulletin|volume=22|issue=3|page=137|quote=|publisher=Cambridge University Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Feldman2022&quot;&gt;{{citation|author=Brian Feldman |year=2022|url=https://www.facebook.com/BrianJeffreyFeldman/photos/a.205098992924823/3565112543590101/|publisher=Facebook|title=The District 15 Delegation will be making an appearance Thursday on a TV show which reaches over 2 million Turkish Americans as well as viewers in Turkey!|access-date=3 November 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Şafak2009&gt;{{citation|first=Şafak|last=Erdal|year=2009|title=ABD'de kaç Türk var?|url=https://www.sabah.com.tr/yazarlar/safak/2009/05/08/abdde_kac_turk_var|publisher=Sabah|quote=|access-date=30 November 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Lucena2022&quot;&gt;{{citation|last=Lucena|first=Jorge|year=2022|title=MEET MURAD ISLAMOV: THE FOUNDER AND CEO OF MAYA BAGEL EXPRESS|url=https://flaunt.com/content/murad-islamov|publisher=Flaunt|quote=|access-date=26 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326175348/https://flaunt.com/content/murad-islamov|archive-date=26 March 2022}}&lt;/ref&gt;
| region6          = {{flagcountry|Nizozemska}}
| pop6             = 500.000 do več kot 2.000.000
| ref6             = &lt;ref name=&quot;Aalberseetal2019&quot;&gt;{{citation|last1=Aalberse|first1=Suzanne|last2=Backus|first2=Ad|author3-link=|last3=Muysken, Pieter |year=2019|title=Heritage Languages: A language Contact Approach|url=https://books.google.com/books?id=ab-9DwAAQBAJ&amp;q=the+Dutch+Turkish+community+over+the+years+must+have+numbered+half+a+million.&amp;pg=PA90|page=90|publisher=John Benjamins Publishing Company|quote=|isbn=978-9027261762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tocci&quot;&gt;{{citation|author-link=|last=Tocci, Nathalie|year=2004|title=EU Accession Dynamics and Conflict Resolution: Catalysing Peace Or Consolidating Partition in Cyprus?|url=https://books.google.com/books?id=ndWzAAAAIAAJ&amp;q=%22two+million+Turks+in+Holland%22|page=130|publisher=Ashgate Publishing|quote=|isbn=9780754643104}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vanVeen2007&quot;&gt;{{citation|last=van Veen|first=Rita|year=2007|title='De koningin heeft oog voor andere culturen'|url=https://www.trouw.nl/nieuws/de-koningin-heeft-oog-voor-andere-culturen~be1cbe71/?referrer=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F|publisher=Trouw|quote=|access-date=25 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412080206/https://www.trouw.nl/nieuws/de-koningin-heeft-oog-voor-andere-culturen~be1cbe71/?referrer=https://www.google.com/|archive-date=12 April 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Baker2021&quot;&gt;{{citation|last=Baker|first=Rauf|year=2021|title=The Netherlands: The EU's &quot;New Britain&quot;?|url=https://besacenter.org/netherlands-eu-gateway/|publisher=Begin–Sadat Center for Strategic Studies, Bar-Ilan University|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region7          = {{flagcountry|Francija}}
| pop7             = več kot 1.000.000
| ref7             = &lt;ref name=Hentz&amp;Hasselmann2010&gt;{{navedi knjigo|last1=Hentz|first1=Jean-Gustave|last2=Hasselmann|first2=Michel|year=2010|title=Transculturalité, religion, traditions autour de la mort en réanimation|url=https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-2-287-99072-4_33|quote=|publisher=Springer Publishing|doi=10.1007/978-2-287-99072-4_33|isbn=978-2-287-99072-4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Gallard&amp;Nguyen2020&gt;{{citation|last1=Gallard|first1= Joseph|last2=Nguyen|first2=Julien|year=2020|title=&quot;Il est temps que la France appelle à de véritables sanctions contre le jeu d'Erdogan&quot;|url=https://www.marianne.net/agora/tribunes-libres/il-est-temps-que-la-france-appelle-a-de-veritables-sanctions-contre-le-jeu-derdogan|publisher=Marianne |quote= |access-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214154041/https://www.marianne.net/agora/tribunes-libres/il-est-temps-que-la-france-appelle-a-de-veritables-sanctions-contre-le-jeu-derdogan|archive-date=14 February 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Garriaud-Maylam2021&gt;{{citation|year=2021|title=Contrat d'objectifs et de moyens (COM) 2020-2022 de France Médias Monde: Mme Joëlle Garriaud-Maylam, co-rapporteur|url=http://www.senat.fr/rap/r20-308/r20-3087.html|quote=|publisher=Sénat|access-date=7 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507112357/http://www.senat.fr/rap/r20-308/r20-3087.html|archive-date=2021-05-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| region8          = {{nowrap|{{flagcountry|United Kingdom}}}}
| pop8             = 500.000{{smallsup|b}}
| ref8             = &lt;ref&gt;{{navedi novice|work=The Guardian |title=UK immigration analysis needed on Turkish legal migration, say MPs|date=1 August 2011 |url=https://www.theguardian.com/uk/2011/aug/01/turkish-immigration-possibilities-assessed|access-date=1 August 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Federation of Turkish Associations UK|title=Short history of the Federation of Turkish Associations in UK |url=http://www.turkishfederationuk.org/en/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=26&amp;Itemid=31|date=19 June 2008|access-date=13 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120110204634/http://www.turkishfederationuk.org/en/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=26&amp;Itemid=31|archive-date=10 January 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| region9          = {{flagcountry|Avstrija}}
| pop9             = 360.000–500.000
| ref9             = &lt;ref name=&quot;InitiativeMinderheiten&quot;&gt;{{citation|year=2011|title=Warum die Türken?|url=https://homepage.univie.ac.at/sabine.strasser/stimme_78_editorial.pdf|publisher=Initiative Minderheiten|volume=78|quote=|access-date=17 August 2021|archive-date=18 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011455/https://homepage.univie.ac.at/sabine.strasser/stimme_78_editorial.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mölzer&quot;&gt;{{navedi splet|last=Andreas Mölzer|title=In Österreich leben geschätzte 500.000 Türken, aber kaum mehr als 10–12.000 Slowenen|url=http://www.andreas-moelzer.at/index.php?id=24|access-date=30 October 2020|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225063611/http://www.andreas-moelzer.at/|archive-date=25 December 2018}}&lt;/ref&gt;
| region10         = {{flagcountry|Belgija}}
| pop10            = 250.000–500.000
| ref10            = &lt;ref&gt;{{citation |last1=Manço|first1=Altay|last2=Taş|first2=Ertugrul|year=2019|title=Migrations Matrimoniales: Facteurs de Risque en Sante´ Mentale|page=444|url= |journal=The Canadian Journal of Psychiatry|volume=64|issue=6|publisher=SAGE Publishing|doi=10.1177/0706743718802800|pmid=30380909|pmc=6591757}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Debels2021&quot;&gt;{{citation|author=|year=2021|title=Operatie Rebel: toen de Belgische heroïnehandel in Turkse handen was|url=https://pnws.be/operatie-rebel-toen-de-belgische-heroinehandel-in-turkse-handen-was/|quote=Volgens diverse bronnen zouden eerst een half miljoen Turken die toen in Belgie verbleven – Belgen van Turkse afkomst en aanverwanten – gescreend zijn.|publisher=PMagazine|access-date=16 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816145656/https://pnws.be/operatie-rebel-toen-de-belgische-heroinehandel-in-turkse-handen-was/|archive-date=16 August 2021}}&lt;/ref&gt;
| region11         = {{flagcountry|Avstralija}}
| pop11            = 320.000{{smallsup|c}}
| ref11            = &lt;ref name=Lennie&gt;{{navedi splet|last=Lennie|first=Soraya|year=2017|title=Turkish diaspora in Australia vote in referendum|url=https://www.trtworld.com/turkey/turkish-diaspora-in-australia-vote-in-referendum-327290|publisher=TRT World|quote=|page=28|access-date=14 November 2020|archive-date=2024-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20241130091803/https://www.trtworld.com/turkey/turkish-diaspora-in-australia-vote-in-referendum-327290|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Vahdettinetal&gt;{{citation|last1=Vahdettin|first1=Levent|last2=Aksoy|first2=Seçil|last3=Öz|first3=Ulaş|last4=Orhan|first4=Kaan|year=2016|title=Three-dimensional cephalometric norms of Turkish Cypriots using CBCT images reconstructed from a volumetric rendering program in vivo|publisher=Scientific and Technological Research Council of Turkey|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region12         = {{flagcountry|Kazahstan}}
| pop12            = 250.000{{smallsup|d}}
| ref12            = &lt;ref name=&quot;Karcı2018&quot;&gt;{{citation|last=Karcı|first=Durmuş|year=2018|title=The Effects of Language Characters and Identity of Meskhetian Turkish in Kazakhstan|url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/1519899|journal=The Journal of Kesit Academy|volume=4|issue=13|pages=301–303}}&lt;/ref&gt;
| region13         = {{flagcountry|Švedska}}
| pop13            = 185.000{{smallsup|e}}
| ref13            = &lt;ref name=&quot;Sayıner&quot;&gt;{{navedi splet|last=Sayıner|first=Arda|year=2018|title=Swedish touch in Turkey|url=https://www.dailysabah.com/history/2018/06/25/swedish-touch-in-turkey|publisher=Daily Sabah|access-date=6 September 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laczko&quot;&gt;{{citation|last1= Laczko|first1= Frank|last2=Stacher|first2=Irene|last3=Klekowski von Koppenfels|first3=Amanda|year=2002|title= New challenges for Migration Policy in Central and Eastern Europe|page=187|publisher= Cambridge University Press|isbn= 978-90-6704-153-9 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Widding&quot;&gt;{{navedi splet|last=Widding|first=Lars|title=Historik|url=http://www.prespabirlik.se/f%C3%B6reningen/historik|publisher=KSF Prespa Birlik|access-date=17 November 2020|archive-date=2021-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210720141334/https://www.prespabirlik.se/historik/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| region14         = {{flagcountry|Rusija}}
| pop14            = 109.883–150.000
| ref14            = &lt;ref name=Russian2010census&gt;{{navedi splet |author=Демоскоп Weekly |script-title=ru:Всероссийская перепись населения 2010 г. Национальный состав населения Российской Федерации |url=http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_nac_10.php |access-date=30 January 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120521170119/http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_nac_10.php |archive-date=21 May 2012}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ryazantsev|2009|p=172}}
| region15         = {{flagcountry|Azerbajdžan}}
| pop15            = 130.000{{smallsup|d}}
| ref15            = &lt;ref name=&quot;Karcı2018&quot;/&gt;
| region16         = {{flagcountry|Švica}}
| pop16            = 120.000
| ref16            = &lt;ref&gt;{{citation|year=2009|title=Schweizer Nein könnte Europa-Skeptiker stärken|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/tuerkei-schweizer-nein-koennte-europa-skeptiker-staerken/1836640.html|quote=|publisher=Der Tagesspiegel|access-date=26 May 2021}}&lt;/ref&gt;
| region17         = {{flagcountry|Kanada}}
| pop17            = več kot 100.000
| ref17            = &lt;ref name=&quot;Aytac2018&quot;&gt;{{citation|last=Aytaç|first=Seyit Ahmet|year=2018|url=https://www.aa.com.tr/en/life/shared-issues-stronger-ties-canadas-envoy-to-turkey/1332258#|title=Shared issues, stronger ties: Canada's envoy to Turkey|quote=|publisher=Anadolu Agency|access-date=7 February 2021}}&lt;/ref&gt;
| region18         = {{flagcountry|Danska}}
| pop18            = 70.000–75.000
| ref18            = &lt;ref name=Larsen2008&gt;{{citation|last=Larsen|first=Nick Aagaard|year=2008|title=Tyrkisk afstand fra Islamisk Trossamfund|url=https://www.dr.dk/nyheder/indland/tyrkisk-afstand-fra-islamisk-trossamfund|publisher=Danish Broadcasting Corporation|quote=|access-date=1 November 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Milliyet2015&gt;{{citation|last=|first=|year=2015|title=Türk kadınının derdi Danimarka'da da aynı|url=https://www.milliyet.com.tr/gundem/turk-kadininin-derdi-danimarka-da-da-ayni-2046656|publisher=Milliyet|quote=|access-date=7 September 2021}}&lt;/ref&gt;
| region19         = {{flagcountry|Kirgizistan}}
| pop19            = 55.000{{smallsup|d}}
| ref19            = &lt;ref name=&quot;Karcı2018&quot;/&gt;
| region20         = {{flag|Italija}}
| pop20            = 50.000
| ref20            = &lt;ref&gt;{{citation|last=Seçkin|first=Barış|year=2020|title=İtalya'daki Türk vatandaşları Kovid-19 nedeniyle kayıp vermedi|url=https://www.aa.com.tr/tr/dunya/italyadaki-turk-vatandaslari-kovid-19-nedeniyle-kayip-vermedi-/1813990|publisher=Anadolu Agency|quote=|access-date=6 September 2021}}&lt;/ref&gt;
| region21         = {{flagcountry|Uzbekistan}}
| pop21            = 25.000{{smallsup|d}}
| ref21            = &lt;ref name=&quot;Karcı2018&quot;/&gt;
| region22         = {{flagcountry|Norveška}}
| pop22            = 16.500
| ref22            = &lt;ref&gt;{{citation|year=2013|title=Norwegian-Turkish cooperation|url=https://www.royalcourt.no/nyhet.html?tid=118715|publisher=The Royal House of Norway|access-date=6 September 2021|archive-date=2021-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412080211/https://www.royalcourt.no/nyhet.html?tid=118715|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| region23         = {{flagcountry|Ukrajina}}
| pop23            = 8.844–15.000
| ref23            = &lt;ref name=census&gt;{{navedi splet |author=State Statistics Service of Ukraine |title=Ukrainian Census (2001):The distribution of the population by nationality and mother tongue |url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/nationality_population/nationality_1/ |access-date=16 January 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080501100907/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/nationality_population/nationality_1/ |archive-date=1 May 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Karcı2018&quot;/&gt;
| region24         = {{flagcountry|Turkmenistan}}
| pop24            = 13.000
| ref24            = &lt;ref name=2012Turkmencensus&gt;{{navedi splet|author=Asgabat|title=Национальный и религиозный состав населения Туркменистана сегодня|url=http://asgabat.net/stati/obschestvo/nacionalnyi-i-religioznyi-sostav-naselenija-turkmenistana-segodnja.html|access-date=27 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624062134/http://asgabat.net/stati/obschestvo/nacionalnyi-i-religioznyi-sostav-naselenija-turkmenistana-segodnja.html|archive-date=24 June 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| region25         = {{flagcountry|Finska}}
| pop25            = 10.000
| ref25            = &lt;ref&gt;{{citation|last=Kütük|first=Zeki|year=2010|title=Finlandiya'da Yabancı Düşmanlığı, Sosyal Dışlanma ve Türk Diasporası|url=https://tasam.org/tr-TR/Icerik/4448/finlandiyada_yabanci_dusmanligi_sosyal_dislanma_ve_turk_diasporasi|quote=|publisher=[[:tr:TASAM|Türk Asya Stratejik Araştırmalar Merkezi]]|access-date=8 November 2020}}&lt;/ref&gt;
| region26         = {{flagcountry|Poljska}}
| pop26            = 5.000
| ref26            = &lt;ref&gt;{{citation|last=Pawłowska-Salińska|first=Katarzyna|year=2013|title=Nie pytaj Turka o kebab i język arabski|url=https://wyborcza.pl/1,75398,13642657,Nie_pytaj_Turka_o_kebab_i_jezyk_arabski.html?disableRedirects=true|publisher=Gazeta Wyborcza|quote=|access-date=3 November 2020}}&lt;/ref&gt;
| region27         = {{flagcountry|Nova Zelandija}}
| pop27            = 3.600–4.600{{smallsup|f}}
| ref27            = &lt;ref name=pif&gt;{{navedi splet|url=http://pif.org.nz/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=73:question-how-many-turks-living-in-new-zealand-&amp;catid=46:turkish-community&amp;Itemid=79|title=How many Turks living in New Zealand?|publisher=Pearl of the Islands Foundation|access-date=29 October 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100513092537/http://pif.org.nz/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=73:question-how-many-turks-living-in-new-zealand-&amp;catid=46:turkish-community&amp;Itemid=79|archive-date=13 May 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Vahdettinetal/&gt;
| region28         = {{flagcountry|Irska}}
| pop28            = 2.000–3.000
| ref28            = &lt;ref&gt;{{citation|last=Lacey|first=Jonathan|year=2007|url=http://www.translocations.ie/volume1issue2-8.pdf|title=Exploring the Transnational Engagements of a Turkic Religio-Cultural Community in Ireland|journal=Translocations: The Irish Migration, Race and Social Transformation Review|volume=1|issue=2|access-date=6 September 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721140752/http://www.translocations.ie/volume1issue2-8.pdf|archive-date=21 July 2011}}&lt;/ref&gt;
| region29         = {{flagcountry|Brazilija}}
| pop29            = 2.000-6.300
| ref29            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Imigrantes internacionais registrados no Brasil|url=https://www.nepo.unicamp.br/observatorio/bancointerativo/numeros-imigracao-internacional/sincre-sismigra/|access-date=20 August 2021|website=www.nepo.unicamp.br}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Imigrantes internacionais registrados no Brasil|url=https://joshuaproject.net/people_groups/18274|access-date=7 July 2022}}&lt;/ref&gt;
| region30         = {{flagcountry|Liechtenstein}}
| pop30            = 1.000
| ref30            = &lt;ref&gt;{{citation|year=2009|title=Bir masal ülkesinde yaşam öğretisi.|url=http://blog.milliyet.com.tr/bir-masal-ulkesinde-yasam-ogretisi/Blog/?BlogNo=166707|quote= |publisher=Milliyet|access-date=6 September 2021}}&lt;/ref&gt;
| region31         = '''Turške manjšine v arabskih državah:'''
| pop31            = &amp;nbsp;&lt;!-- needed to force display of the header --&gt;
| region32         = {{flagcountry|Irak}}
| pop32            = 3.000.000–5.000.000
| ref32            = &lt;ref name=Triana2017&gt;{{citation |last=Triana|first=María|year=2017|title=Managing Diversity in Organizations: A Global Perspective|url=https://books.google.com/books?id=VC4lDwAAQBAJ&amp;dq=Iraqi+citizens+of+Turkish+origin&amp;pg=PA168|publisher=Taylor &amp; Francis|isbn=978-1-317-42368-3|page=168 |quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Bassem|first=Wassim|year=2016|title=Iraq's Turkmens call for independent province|url=http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2016/10/turkmens-iraq-mosul-tal-afar.html|publisher=Al-Monitor|quote=|archive-url=https://web.archive.org/web/20161017222707/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2016/10/turkmens-iraq-mosul-tal-afar.html|archive-date=17 October 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Tastekin2018&gt;{{navedi splet|last=Tastekin|first=Fehim|year=2018|title=Why Iraqi Turkmens are excluded from the new government|url=https://www.al-monitor.com/originals/2018/10/turkey-iraq-new-administration-excludes-turkmens.html|publisher=Al-Monitor|quote=|access-date=12 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210912125910/https://www.al-monitor.com/originals/2018/10/turkey-iraq-new-administration-excludes-turkmens.html|archive-date=12 September 2021}}&lt;/ref&gt;
| region33         = {{flagcountry|Sirija}}
| pop33            = 1.000.000–1.700.000{{smallsup|g}}
| ref33            = &lt;ref name=Taef2005&gt;{{cite journal |last=Taef |first=El-Azhari |year=2005 |title=The Turkmen Identity Crisis in the fifteenth-century Middle East: The Turkmen-Turkish Struggle for Supremacy |url=http://acta.bibl.u-szeged.hu/5799/1/chronica_005_097-107.pdf|quote=|journal=Chronica |volume=5 |access-date=9 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143728/http://acta.bibl.u-szeged.hu/5799/1/chronica_005_097-107.pdf |archive-date=12 June 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Aikman&quot;&gt;{{citation |last=Aikman|first=David|year=2014|title=The Mirage of Peace: Understand The Never-Ending Conflict in the Middle East|url=https://books.google.com/books?id=EIwXBQAAQBAJ&amp;dq=There+is+also+about+1.7+million+Turks+in+Syria&amp;pg=PT35|publisher=Baker Publishing Group|quote=|isbn=9781441223555}}&lt;/ref&gt;
| region34         = {{flagcountry|Libija}}
| pop34            = 1.000.000–1.400.000{{smallsup|h}}
| ref34            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Rashad|first=Sarah|year=2020|title=Kouloughlis: Turkey's bridge to intervention in Libya|url=https://www.thereference-paris.com/9263|publisher=Centre d'Etudes Moyen-Orient (CEMO)|access-date=19 August 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation|last=Scipione|first=Alessandro|year=2019|title=Libia, la mappa dei combattenti stranieri|url=https://it.insideover.com/guerra/libia-la-mappa-dei-combattenti-stranieri.html|publisher=Inside Over|access-date=26 September 2019|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region35         = {{flagcountry|Egipt}}
| pop35            = 100.000–1.500.000
| ref35            = &lt;ref&gt;{{citation|last=Gamal|first=Gamal|title=Did the Turks sweeten Egypt's kitty?|publisher=Al-Ahram Weekly|url=http://weekly.ahram.org.eg/News/16549.aspx|quote=Today, the number of ethnic Turks in Egypt varies considerably, with estimates ranging from 100,000 to 1,500,000. Most have intermingled in Egyptian society and are almost indistinguishable from non-Turkish Egyptians, even though a considerable number of Egyptians of Turkish origin are bilingual.|access-date=1 May 2018|archive-date=2019-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190620031415/http://weekly.ahram.org.eg/News/16549.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| region36         = {{flagcountry|Libanon}}
| pop36            = 280.000{{smallsup|i}}
| ref36            = &lt;ref name=Al-Akhbar&gt;
{{navedi splet|author=Al-Akhbar|title=Lebanese Turks Seek Political and Social Recognition|url=http://english.al-akhbar.com/content/lebanese-turks-seek-political-and-social-recognition|access-date=2 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620232105/https://english.al-akhbar.com/content/lebanese-turks-seek-political-and-social-recognition|publisher=Al Akhbar (Lebanon)|quote=|archive-date=20 June 2018|url-status=dead}}
&lt;/ref&gt;&lt;ref name=tbmm&gt;{{navedi splet|year=2018|title=Suriye Türkmenlerinin sorunlarına ilişkin gündem dışı konuşması|url=https://www.tbmm.gov.tr/develop/owa/genel_kurul.cl_getir?pEid=68928|quote= Yaklaşık olarak 200 bin Türkmen'in Lübnan'da yaşadığı tahmin edilmektedir.|publisher=Grand National Assembly of Turkey|access-date=17 December 2020}}&lt;/ref&gt;
| region37         = {{flagcountry|Saudova Arabija}}
| pop37            = 270.000–350.000
| ref37            = {{sfn|Akar|1993|p=95}}{{sfn|Karpat|2004|p=12}}
| region38         = {{flagcountry|Jemen}}
| pop38            = 10.000-100.000
| ref38            = &lt;ref name=&quot;NGOs&quot;&gt;{{citation|publisher= Union of NGOs of The Islamic World|year=2014|title=Yemen Raporu|page=26|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region39         = {{flagcountry|Jordanija}}
| pop39            = 50.000
| ref39            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Alaca|first=Mehmet |year=2019 |title='Ürdün'de Kadim Türk Varlığı ve Akraba Topluluklar' raporu tanıtıldı|url=https://www.aa.com.tr/tr/turkiye/urdunde-kadim-turk-varligi-ve-akraba-topluluklar-raporu-tanitildi/1515642|publisher=Anadolu Agency|access-date=6 September 2021}}&lt;/ref&gt;
| region40         = '''Turške manjšine na Balkanu:'''
| pop40            = &amp;nbsp;&lt;!-- needed to force display of the header --&gt;
| ref40            = &amp;nbsp;&lt;!-- needed to force display of the header --&gt;
}}

'''Turki''' so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Turkestan]]a v srednji Aziji.

Naziv &quot;Turek&quot; ima dva različna pomena in sicer eden označuje državljane Republike [[Turčija|Turčije]] oz. večinski narod, ki jo poseljuje, drug pa je širši pomen, podobno kot za Slovane, za narode turškega izvora oz. sorodne etnične pripadnosti in sicer za naslednje posebne narode in ljudstva: Turke v opisanem ožjem pomenu, poleg njih pa se nanaša še na [[Turkmeni|Turkmence]], [[Azerbajdžanci|Azere]], [[Kazahi|Kazahe]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Kirgizi|Kirgize]], [[Tatari|Tatare]], [[Baškirji|Baškirijce]], [[Čuvaši|Čuvaše]], [[Jakuti|Jakute]], Dolgane, [[Ujguri|Ujgure]], [[Tuva]]te, [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]], [[Gagavščina|Gagauze]], [[Karačaj-Čerkezija|Karačajce]], [[Balkar|Balkarce]], [[Nogajci|Nogajce]], Kumike, Kaškajce in Horasance v Iranu, Altajce, Hakase, [[Meshetski Turki|Meshetske Turke]] itd.

Danes je več kot 70 [[milijon]]ov turških Turkov. 
Pomembnejše [[izseljenstvo|izseljenske]] [[skupina|skupine]] teh so v Evropi in sicer v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Francija|Franciji]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Belgija|Belgiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]], [[Danska|Danskem]] in na [[Švedska|Švedskem]]. 
Drugod pa v [[Združene Države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija|Avstraliji]].

&quot;Pravi&quot; Turki kot narod imajo uradni status manjšine v [[Grčija|Grčiji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]] in na [[Kosovo|Kosovu]], večinsko prebivalstvo pa poleg Turčije predstavljajo le še v mednarodno nepriznani [[Turška republika Severni Ciper|Turški republiki Seveni Ciper]].

Število turških narodov pa je okoli 400 milijonov in so razširjeni od [[Balkan|Balkanskega polotoka]], preko Male in Srednje Azije ter Kavkaza, Perzije/Irana in Afganistana, pa vse do [[Gobi|puščave Gobi]], vzhodne [[Sibirija|Sibirije]] in Kitajske.

== Glej tudi ==
* [[Turški vpadi]]
* [[Turški jeziki]]
* [[seznam narodov]]
{{clear}}
==Sklici==        
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin|2}}  
{{refend}}  

{{Normativna kontrola}}   
[[Kategorija:Ljudje po narodnostih]]
[[Kategorija:Turki|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gqzijvlhnyir43ezux3u3yjdjiyxlui</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vilma Bukovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67353</id>
    <revision>
      <id>6771751</id>
      <parentid>6751614</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T05:16:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2493" sha1="jso87h72wzllcbjluukv2soofu71pui" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Vilma Bukovec''', [[Slovenci|slovenska]] [[Opera|operna]] [[pevka]] [[sopran]]istka, * [[27. februar]] [[1920]], [[Trebnje]], † [[7. december]] [[2016]], [[Ljubljana]]

== Življenje ==
Po opravljeni maturi na gimnaziji v Novem mestu je v Ljubljani študirala na pravo in glasbo. Med vojnimi leti 1942 in 1943 je bila internirana v [[Italija|Italijo]], leta 1944 pa je začela peti v zboru [[Ljubljanska opera|ljubljanske Opere]], kjer se je kmalu razvila in začela dobivati solistične pevske vloge (debutirala je kot ''Siebel''). Kot solistka je nastopala v številnih državah sveta ([[Francija]], [[Belgija]], [[Poljska]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Romunija]], [[Bolgarija]], [[Rusija]], [[Grčija]], [[Španija]], [[Egipt]], [[Ljudska republika Kitajska]] ...) in prejela več mednarodnih nagrad in priznanj.

Po 40. letih aktivnega petja se je leta 1982 poslovila z odra ljubljanske Opere, kjer je dolgo časa veljala za ''primadono''. Posnetih ima tudi več opernih vlog.

== Nagrade in priznanja ==
*3. nagrada na jugoslovanskem pevskem tekmovanju v Beogradu (1953)
*1. nagrada in zlata medalja na tekmovanju v Toulusu (1954)
*1. nagrada v Verviersu (1955)
*[[Prešernova nagrada]] za vlogo Manon v istoimenski [[Jules Massenet|Massenetovi]] operi (1957)
*Prešernova nagrada za življenjsko delo (1982)
*[[Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] (2000)
*[[Valvasorjevo častno priznanje]] za donacijo Galerije Kambič v Metliki (2004)&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240711045844/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf |date=2024-07-11 }}. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]]
* [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Normativna kontrola}}{{Musician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Bukovec, Vilma}}
[[Kategorija:Slovenske sopranistke]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]]</text>
      <sha1>jso87h72wzllcbjluukv2soofu71pui</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam grških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67371</id>
    <revision>
      <id>6771483</id>
      <parentid>6757885</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:17:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6771483</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8323" sha1="izwrcjvfwjbssg96b06fwmrl79i5nkp" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Grki|grških]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Grkov|Grčija|grških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Nana Aidona|Nana (Athina) Aidona]] - [[Alekos Alavanos]] - [[Ioannis Alevras]] - [[Alkiviadis Diamandi di Samarina]] - [[Konstantinos Alivizatos]] - [[Alekos Alavanos]] - [[Nikos Androulakis]] - [[Adamantios Androutsopoulos]] - [[Georgios Alogoskoufis]] - [[Nikos Ampatielos]] - [[Nikos Andrulakis]] - [[Evangelos Apostolakis]] - [[Lefteris Apostolou]] - [[Periklis Argyropoulos]] - [[Stavros Arnaoutakis]] - [[Georgios Athanasiadis-Novas]] - [[Evangelos Averoff-Tositsas]] - [[Dimitris Avramopoulos]]

== B ==
([[Georgios Babiniotis]]) - [[Evripidis Bakirtzis]] - [[Kostas Bakojanis]] - [[Thanasis Bakolas]] - [[Dora Bakoyannis|Dora (Theodora) Bakoyannis]] - [[Gerasimos Balaouras]] - [[Panos Beglitis]] - [[Pavlos Bakoyannis]] - [[Nikos Beloyannis]] - [[Avraam Benaroya]] - [[Vasileios Botopoulos]] - [[Nikolaos Bouropoulos]]

== C ==
[[Evklid Cakalotos]] -
[[Ioannis Kapodistrias]]  - [[Christos Chomenidis]] - [[Nikolaos Chountis]] - [[Nikos Christodoulakis]]
[[Aleksis Cipras]] (Alexis Tsipras)

== D ==
[[Maria Damanaki]] - [[Panagiotis Danglis]] - [[Epameinondas Deligeorgis]] - [[Konstantinos Demertzis]] - [[Nikos Dendias]] - [[Stavros Dimas]] - [[Alexandros Dimitsas]]  - [[Alexandros Diomidis]] - [[Ion Dragoumis]] - [[Stefanos Dragoumis]] - [[Thodoris Dritsas]] - [[Dimitrios Droutsas]] 

== E ==
[[Athanasios Eftaxias]] - [[Miltiadis Evert]]

== F ==
[[Grigoris Farakos]] - [[Harilaos Florakis]]  

== G ==
[[Fofi Gennimata]] - [[Georgios Gennimatas]] - [[Adonis Georgiadis]] ''- [[Geórgios I]]'' (Princ ''William Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg)'' ''- [[Geórgios II]]'' - [[Christos Geraris]] - (Irina Ginova) - [[Fedon Gizikis]] - [[Alexandros Giotopoulos]] - [[Demetris Giotopoulos]] - [[Phaedon Gizikis]] - [[Manolis Glezos]] (1922-2020) - [[Giorgos Grammatikakis]] - [[Yiannis Grivas]] (=?) [[Ioannis Grivas]] (1923-2016) - [[Apostolos Grozos]]

== H ==
[[Ioannis Haralambopoulos]] - [[Alexandros Hatzikyriakos]]

== I ==
[[Angelos Iatridis]] - [[Dimitrios Ioannidis|Dimitri(o)s Ioannidis]] - [[Giannis Ioannidis]] - [[Aleksandros Ipsilantis]] - [[Dimitrios Ipsilantis]] (Ypsilantis)

== K ==
[[Georgios Kafantaris]] - [[Eva Kaili]] - [[Panos Kammenos]] - [[Loukas Kanakaris-Roufos]] - [[Loukas Kanakaris-Roufos]] - [[Konstantinos Kanaris]] - [[Miltiades Kanaris]] - [[Liana Kanelli]] - [[Panajotis Kanellopoulos]] - [[Augustinos Kapodistrias]] - [[Ioannis Kapodistrias]] - [[Konstantinos Karamanlis]] (1907-98) - [[Kostas Karamanlis]] - [[Alexandros Karapanos]] - [[Georgios Karatzaferis]] - [[Georgios Kartalis]] - [[Louka Katseli]] - [[Dimitrios Kiusopulos]] - [[Petros Kokkalis]] - [[Ioannis Kolettis]] - [[Konstantinos Koligiannis|Kostas Koligiannis]] - [[Konstantinos Kollias]] - [[Pavlos Konduriotis]] - [[Georgios Kondylis]] - ''Konstantínos I'' - ''Konstantínos II -'' [[Nikos Konstantopulos]] - [[Zoe Konstantopulou]] - [[Alexandros Korizis]] - [[Stavros Kostopulos]] - [[Nikos Kotzias]] - [[Dimitris Koutsumbas]] /Kocumpas - [[Aleksandros Kumounduros]] - [[Panagiotis Kouroumblis]] - [[Themistoklis Kurusopulos]] - [[Menios Koutsogiorgas]] - [[Dimitrios Kremastinos]] - [[Georgios Kountouriotis|Georgios Kunturiotis]] - [[Paulos Kounduriotis|Paulos Kunduriotis]] - [[Othon Kyriakos]] - [[Leonidas Kyrkos]] - [[Miltos Kyrkos]]

== L ==
[[Panagiotis Lafazanis]] - [[Grigoris Lambrakis]] - [[Stavros Lambrinidis]] - [[Vassilis Leventis]] - [[Michalis Liapis]] - [[Kostas Linoxilakis]] - [[Konstantinos Logothetopoulos]] - [[Andreas Loverdos]] 

== M ==
[[Nikolaos Makarezos]] - [[Diamanto Manolakou]] - [[Aspasia Manos]] - [[Georgios Marangopulos]] - [[Spyros Markezinis]] - ([[Vafeiadis Markos]]) - ([[Manolis Mantakas]]) - [[Panagiotis Markopoulos]] - Princ [[Alexandros Mavrokordatos]] - [[Petros Mavromihalis]] &quot;Petrobej&quot; - [[Stylianos Mavromichalis|Stylianos Mavromihalis]] - [[Georgios Mavros]] - [[Dimitrios E. Maximos]] - [[Vangelis Meimarakis]] - [[Lina Mendoni]] - [[Konstantinos Menoudakos]] - [[Melina Mercouri]] - [[Andreas Metaxas]] - [[Ioannis Metaxas]] - [[Andreas Mihalakopulos]] - [[Charilaos Mitrelias]] - [[Kyriakos Mitsotakis]]/[[Kiriakos Micotakis]] - [[Konstantinos Mitsotakis|Konstantinos (Kyriakoú) Mitsotakis]] (1918-2017) - [[Marika Mitsotakis]] - [[Petros Moliviatis]] /Molyviatis - [[Nana Mouskouri]]  

== N ==
[[Theodoros Negris]] - [[Anna Ntalara]]

== O ==
[[Pavlos Oikonomou-Gouras]]

== P ==
[[Thanasis Pafilis]] - [[Ioannis Paleokrassas]] - [[Nikos Panagiotopoulos]] - [[Theodoros Pangalos]] - [[Lukas Papademos]] - [[Dimitri B. Papadimitriou]] - [[Dimitris Papadimulis]] - [[Georgios Papadopulos]] - [[Stamos Papafrangos]] - [[Alexander Papagos]] - [[Alexandros Papanastasiou]] - [[Andreas Georgiu Papandreu]] - [[Georgios Papandreu]] - [[Georgios Andreas Papandreou|Georgios (Jorgos) Papandreu]] - [[Georgios Papangiotopulos]] - [[Iannos Papantoniu]] - [[Mihalis Papakonstantinou]] - [[Aleka Papariga]] - [[Emmanouil Papastefanakis]] - [[Stelios Papathemelis]] - [[Vassilis Papazachos]] - [[Georgios Papulias]] - [[Karolos (Grigoríou) Papulias]] (1929-2021) - [[Ioannis Paraskevopoulos]] - [[Dimitrios Partsalidis]] - [[Ioannis Passalidis]] - [[Stylianos Pattakos]] (1912-2016) - [[Prokopis Pavlopoulos]] &quot;Pávlos&quot; - [[Ioannis Pesmazoglou]] - [[George Petalotis]] - [[Kiriakos Pierakakis]] - [[Panagiotis Pikrammenos]] - [[Panagiotis Pipinelis]] - [[Nikos Ploumpidis]] - [[Vyron Polydoras]] - [[Panagiotis Poulitsas]] - [[Komninos Pyromaglou]] - [[Nikolaos Plastiras]] - [[Nikolaos Politis]] - [[Vyron Polydoras]] - [[Grigoris Psarianos]] - ([[Dimitrios Psarros]]) - [[Pandelis Pouliopulos|Pandelis Puliopulos]]

== R == 
[[Giannis Ragousis]] - [[Konstantinos Raktivan]] - [[Georgios Rallis]] - [[Ioannis Rallis]] - [[Alexandros Rizos Rangavis]] - [[Dimitris Reppas]] - [[Sotirios Rizos]] - [[Athos Romanos]] - [[Vasileios Rotis]] - [[Benizelos Roufos]]

== S ==
[[Gabriel Sakellaridis]] - [[Nikolaos Sakellariu]] - [[Katerina Sakelaropulu]] - [[Antonis Samaras]] - [[Christos Sardzetakis]] (1929- 2022) - [[Ioánnis Dimítrios Sarmás|Ioánnis (Dimítrios) Sarmás]] - [[George Seremetis]] - [[Margaritis Shinas]] - [[Georgios Siantos]] - [[Teodoros Skilakakis]] - [[Costas Simitis]] - [[Gabriel Sakellaridis]] - [[Margaritis Schinas]] - [[Kostas Skandalidis]] - [[Panos Skourletis]] - [[Stefanos Skouloudis]] - [[Vassilios Skouris]] - [[Ioannis Sofianopulos]] - [[Themistoklis Sofoulis]] - [[Sotirios Souliotis]] - [[Calliope Spanou]] - [[Spilios Spiliotopulos]] - [[Mihail Stasinopulos]] - [[Giorgos Stathakis]] - [[Konstantinos Stavropoulos]] - [[Konstantinos Stefanopulos|Konstantinos Stefanopoulos]] - [[Stefanos Stefanopulos]] - [[Yannis Stournaras]] - [[Kristoforos Stratos]] - [[Dimítris Stratoúlis]] - [[Alexandros Svolos]]

== T ==
[[Konstantinos Tasulas]] - [[Spyridon Tetenes]] - [[Vassiliki Thanou-Christophilou]] - [[Mikis Theodorakis]] - [[Stavros Theodorakis]] - [[Takis Teodorikakos]] - [[Harry Theoharis]] - [[Georgios Theotokis]] - [[Ioannis Theotokis]] - [[Ioannis Toumbas]] - [[Panagiotis Triantafyllakos]] - [[Harilaos Trikupis]] (Charilaos Trikoupis) - [[Ioannis Trikupis]] - [[Spiridon Trikupis]] - [[Euclid Tsakalotos]] - [[Lina Tsaldari]] - [[Konstantinos Tsaldaris]] - [[Panagis Tsaldaris]] - [[Konstantinos Tsatsos]] - [[Andreas Tsipas]] (Andreja Čipov) - [[Ilias Tsirimokos]] - [[Akis Tsohatzopoulos|Akis (Apostolos-Athanasios) Tsohatzopoulos]] - [[Georgios Tsolakoglou]] - [[Emmanouil Tsouderos]] - [[Dimitris Tsovolas]] - [[Tzannis Tzannetakis]] - [[Kitsos Tzavelas]] - [[Andreas Tzimas]] - [[Apostolos Tzitzikostas]] 

== V ==
[[Markos Vafeiadis]] - [[Zinovios Valvis]] - [[Janis Varufakis]] / Yanis Varoufakis - ([[Aris Velouchiotis]]) -
[[Eleftherios Venizelos]] -
[[Evangelos Venizelos]] -
[[Sophoklis Venizelos]] - [[Markis Voridis]] - 
[[Dimitrios Voulgaris]] - 
[[Petros Voulgaris]] - [[Nikos Voutsis]] 

== Z ==
[[Nikolaos Zachariadis|Niko(lao)s Zahariadis]] - [[Aleksandros Zaimis]] - [[Thrasyvoulos Zaimis]] - [[Georgios P. Zanias]] - [[Napoleon Zervas]] - [[Christos Zois]] - [[Georgios Zoitakis]] - [[Xenophon Zolotas]] (1904-2004) - [[Kostas Zouraris]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Grkov|Politiki]]
[[Kategorija:Grški politiki|*]]</text>
      <sha1>izwrcjvfwjbssg96b06fwmrl79i5nkp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika litovska kneževina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>68034</id>
    <revision>
      <id>6771738</id>
      <parentid>6751214</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T03:10:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95101" sha1="2zi1gfzx232160fk173dfcejtfxbhy8" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
| conventional_long_name = Velika litovska kneževina
| common_name = Liva
| iso3166code = 
| continent = Evropa
| status = državna unija
| status_text = {{plainlist|
*Del  [[Kraljevina Litva|Kraljevine Litve]] &lt;small&gt;(1251–1263)&lt;/small&gt;
*Del [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] &lt;small&gt;(1569–1795)&lt;/small&gt;}}
| life_span = {{circa}} 1236–1795&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| government_type = {{plainlist|
* dedna monarhija (1230–1572)
* volilna monarhija (1572–1795)}}
| event_start = Začetek konsolidacije 
| year_start = 1180. leta 
| event_end = [[Delitve Poljske|tretja delitev]]
| date_end = 24. oktober
| year_end = 1795
| event1 = [[Kraljevina Litva]]
| date_event1 = 1251–1263
| event2 = [[Krevska unija]]
| date_event2 = 14. avgust 1385
| event3 = [[Lublinska unija]]
| date_event3 = 1. julij 1569
| p1 = Kraljevina Litva
| s1 = Kraljevina Prusija
| s2 = Ruski imperij 
| s3 = Zahodna Galicija
| image_flag = Royal banner of the Grand Duchy of Lithuania.svg
| flag_border = no
| flag_type = Zastava Litve
| flag_caption = Domnevna vojaška zastava, 16. stoletje&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=History of the national coat of arms |url=https://www.lrs.lt/sip/portal.show?p_r=38110&amp;p_k=2 |website=Seimas |access-date=8. julija 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Herby Rzeczypospolitej Polskiej i Wielkiego Księstwa Litewskiego. Orły, Pogonie, województwa, książęta, kardynałowie, prymasi, hetmani, kanclerze, marszałkowie |date=1875–1900 |publisher=Jagiellonian Library |pages=6, 30, 32, 58, 84, 130, 160, 264, 282, 300 |url=https://polona.pl/item/herby-rzeczypospolitej-polskiej-i-w-x-litewskiego-t-1-orly-pogonie-wojewodztwa,OTc2MzQzMjc/6/#info:metadata |access-date=21. avgusta 2021 |language=pl}}&lt;/ref&gt;
| image_coat = Coat of arms of the Grand Duchy of Lithuania.svg
| symbol = Grb Litve
| symbol_type =
| image_map = Magnus_ducatus_Lithuania,_1780.jpg
| image_map_caption = ''Magnus Ducatus Lithuania'', Tobias Lotter, 1780
| capital = {{plainlist|
*''[[Voruta]]'' (hipotetično, 13. stoletje)
*[[Kernavė]] &lt;small&gt;(po 1279 – pred 1321)&lt;/small&gt;
*[[Senieji Trakai|Trakai]] &lt;small&gt;(ok. 1321–1323)&lt;/small&gt;
*[[Vilna]] &lt;small&gt;(from 1323)&lt;/small&gt;}}
| common_languages = tatarski, rutenski, poljski, latinski, nemški, jidiš, tatarski, karaimski
| religion = {{plainlist|
*[[rimskokatoliška]]
*litovsko mnogoboštvo
*[[Pravoslavje|pravoslavna]]
*[[judaizem]]
*[[islam]]}}
| currency = 
| leader1 = [[Mindaugas]] &lt;small&gt;(prvi)&lt;/small&gt;
| leader2 = [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislav Poniatowski]] &lt;small&gt;(zadnji)&lt;/small&gt;
| year_leader1 = 1236–1263 (od 1251 kralj)
| year_leader2 = 1764–1795
| title_leader = Veliki knez
| legislature = Seimas
| house1 = Svet gospodov 
| type_house1 = Tajni svet 
&lt;!-- Area and population of a given year --&gt;
| stat_year1 = 1260&lt;ref name=&quot;Gyventojai&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Vaitekūnas |first1=Stasys |title=Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės gyventojai |url=https://www.vle.lt/straipsnis/lietuvos-didziosios-kunigaikstystes-gyventojai/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=19. septembra 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;
| stat_area1 = 200.000
| stat_pop1 = 400.000
| stat_year2 = 1430&lt;ref name=&quot;Gyventojai&quot;/&gt;
| stat_area2 = 930.000
| stat_pop2 = 2.500.000
| stat_year3 = 1572&lt;ref name=&quot;Gyventojai&quot;/&gt;
| stat_area3 = 320.000
| stat_pop3 = 1.700.000
| stat_year4 = 1791&lt;ref name=&quot;Gyventojai&quot;/&gt;
| stat_area4 = 250.000
| stat_pop4 = 2.500.000
| stat_year5 = 1793&lt;ref name=&quot;Gyventojai&quot;/&gt;
| stat_area5 = 132.000
| stat_pop5 = 1.800.000
| footnotes = 
1. Neuspešna Ustava 3. maja 1791 je predvidevala enovito državo, v kateri bi bila Velika litovska kneževina ukinjena, vendar je dodatek k ustavi, znan kot Vzajemno jamstvo dveh narodov z datumom 20. oktober 1791 obnovil Litvo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Tumelis |first1=Juozas |title=Abiejų Tautų tarpusavio įžadas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/abieju-tautu-tarpusavio-izadas/ |website=Vle.lt |access-date=9. april 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Velika litovska kneževina''' ([[rutenščina|rutensko]] ''Велїкое кнꙗзство Лїтовское'', {{jezik-pl|Wielkie Księstwo Litewskie}}) je bila od 13. stoletja&lt;ref name=&quot;Baranauskas&quot;&gt;{{navedi splet |last=Baranauskas |first=Tomas |url=http://viduramziu.istorija.net/valstybe.htm |title=Lietuvos valstybės ištakos |trans-title=The Lithuanian State |language=lt |publisher=viduramziu.istorija.net |location=Vilnius |year=2000 |access-date=20.  julij 2016 |archive-date=29. september 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160929234205/http://viduramziu.istorija.net/valstybe.htm |url-status=}}&lt;/ref&gt; do leta 1795&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Sužiedėlis |first=Saulius |title=Historical dictionary of Lithuania |year=2011 |publisher=Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-4914-3 |page=119 |edition=2.}}&lt;/ref&gt; država na območju današnje [[Litva|Litve]], [[Belorusija|Belorusije]] ter deloma [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]] ([[Podlaško vojvodstvo]]) in [[Rusija|Rusije]] ([[Smolenska oblast]]). Velika kneževina se je imenovala litovska, ker so bili njeni vladarji litovskega rodu, čeprav so veliko večino prebivalcev države sestavljali [[Slovani]], uradni jezik pa je dolgo bila [[rutenščina]] (v njej so nastali najpomembnejši in najobsežnejši dokumenti Velike kneževine), ki jo je potem v tej vlogi zamenjala [[poljščina]].

V 14. stoletju je Velika litovska kneževina bila zadnja poganska država v Evropi.

Leta 1386 je veliki knez [[Vladislav II. Poljski]], Jagielo (drugi različici imena sta ''Jagiełło'' in ''Jahajła'') sprejel krščansko vero, krstno ime Vladislovas / Władysław in postal tudi kralj sosednje [[Poljska|Poljske]]. Že leto prej sta obe državi podpisali pogodbo o [[personalna unija|personalni uniji]].

Leta 1569 sta se Velika litovska kneževina in Kraljevina Poljska zedinili v [[Republika obeh Narodov|Republiko obeh Narodov]], v okviru katere je Velika kneževina vse do konca obstoja skupne države (1795) ohranila enakopravni položaj.

Leta 1795 so [[Avstrija]], [[Rusija]] in [[Prusija]] tretjič v dvaindvajsetih letih (prvič 1772) istočasno napadle Republiko obeh Narodov, jo dokončno premagale ter tokrat dokončno  razdelile medse njeno ozemlje. Takrat je skoraj celotno Veliko Litovsko kneževino anektirala Rusija, Prusiji je pripadel samo majhen kos zahodne Litve.

== Etimologija ==

Ime Litve (Litua) je bilo prvič omenjeno leta 1009 v ''[[Quedlinburška kronika|Quedlinburški kroniki]]''. Nekatere starejše etimološke teorije povezujejo ime z majhno reko nedaleč od mesta Kernavė, osrednjega območja zgodnje litovske države in možne prve prestolnice bodoče Velike litovske kneževine. Prvotno ime te reke je Lietava.&lt;ref name=Zigmas2&gt;Zigmas Zinkevičius. Kelios mintys, kurios kyla skaitant Alfredo Bumblausko Senosios Lietuvos istoriją 1009–1795m. Voruta, 2005.&lt;/ref&gt; Reka teče v nižavju in se zlahka razlije čez bregove, zato bi lahko tradicionalno litovsko obliko ''liet-'' neposredno prevedli kot ''lietis'' (''razlivati se'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?single=1&amp;basename=/data/ie/piet&amp;text_number=++2322&amp;root=config|title=Indo-European etymology: Query result|website=starling.rinet.ru}}&lt;/ref&gt; Ker je reka zelo majhna, nekateri menijo, da je malo verjetno, da bi tako majhen in lokalen objekt lahko dal ime celotnemu narodu. Po drugi strani kaj takega ni brez primere v svetovni zgodovini.&lt;ref name=Zigmas&gt;{{cite journal |first=Zigmas |last=Zinkevičius |url=http://www.voruta.lt/archyvas/74/253 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220510083828/https://www.voruta.lt/archyvas/74/253 |url-status=dead |archive-date=10.  maj 2022 |title=Lietuvos vardo kilmė |journal=Voruta |issn=1392-0677 |date=30. november 1999 |volume=3 |issue=669 |language=lt }}&lt;/ref&gt; Najbolj verodostojna sodobna teorija etimologije imena Litva (litovsko Lietuva) je hipoteza Artūrasa Dubonisa,&lt;ref name=&quot;Dubonis&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Dubonis|first=Artūras|title=Lietuvos didžiojo kunigaikščio leičiai: iš Lietuvos ankstyvųjų valstybinių struktūrų praeities (Leičiai of Grand Duke of Lithuania: from the past of Lithuanian stative structures|publisher=Lietuvos istorijos instituto leidykla|location=Vilnius|year=1998|language=lt}}&lt;/ref&gt;  da se Lietuva navezuje na ''leičiai'' (množina ''leitisa''), družbeno skupino bojevnikov-vitezov v zgodnji Veliki litovski kneževini. Naziv Velika  litovska kneževina se je za Litvo dosledno uporabljal  od 14. stoletja dalje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Bojtár |first=Endre |title=Foreword to the Past: A Cultural History of the Baltic People |url=https://books.google.com/books?id=Er1_CwAAQBAJ |year=1999 |publisher=Central European University Press |isbn=978-963-9116-42-9 |page=179}}&lt;/ref&gt; 

V drugih jezikih se velika kneževina omenja kot: 
* [[Litovščina|litovsko]]: Lietuvos Didžioji Kunigaikštystė
*  [[Litovščina|staro knjižno litovsko]]: Didi Kunigystė Lietuvos (didi Kunigiſte Lietuwos)
*  [[Beloruščina|belorusko]]: Вялікае Княства Літоўскае
* [[Ruščina|rusko]]: Великое княжество Литовское
* [[Ukrajinščina|ukrajinsko]]: Велике князiвство Литовське
* [[Poljščina|poljsko]]: Wielkie Księstwo Litewskie
* [[Latinščina|latinsko]] Magnus Ducatus Lituaniæ 
* [[Nemščina|nemško]]: Großfürstentum Litauen
* [[rutenščina|rutensko]]: Великое кнѧзство Литовское
* [[Latvijščina|latvijsko]]: Lieitija or Lietuvas Lielkņaziste  
*  [[češko]]: Litevské velkoknížectví
* [[Slovaščina|slovaško]]: Litovské veľkokniežatstvo&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=2013|title=Archivum Lithuanicum|url=http://lki.lt/wp-content/uploads/2017/06/ALT_15_2013_COLOR_FINAL_4_MAZ_ILIUSTRACIJOS_2014_02_02_147MB-ilovepdf-compressed.pdf|journal=Institute of the Lithuanian Language|location=Vilnius|volume=15|pages=81}}&lt;/ref&gt; 
*  [[Madžarščina|madžarsko]]: Litván Nagyfejedelemség
* [[Estonščina|estonsko]]: Leedu Suurvürstiriik
* [[Švedščina|švedsko]]: Storfurstendömet Litauen 
* [[Romunščina|romunsko]]: Marele Ducat al Lituaniei

Ime države in naziv vladarja ([[hospodar]])&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FHrTxHmegRYC&amp;dq=Hospodar+grand+duchy+of+lithuania&amp;pg=PA664|title=The Crimean Khanate and Poland-Lithuania: International Diplomacy on the European Periphery (15th–18th Century). A Study of Peace Treaties Followed by Annotated Documents.|first=Dariusz|last=Kolodziejczyk|date=2011|publisher=Brill|isbn=978-9004191907 |via=Google Books}}&lt;/ref&gt; sta se s širitvijo ozemlja spreminjala. Po propadu [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] in vključitvi njenih dežel v Veliko litovsko kneževino, se je [[Gediminas]] začel naslavljati kot &quot;kralj Litovcev in mnogih Rutenov&quot;,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Gedimino laiškai [Letters of Gediminas] |publisher=Vilnius University, Institute of Lithuanian Literature and Folklore |location=Vilnius |page=2 |url=http://www.šaltiniai.info/files/literatura/LC00/Gedimino_lai%C5%A1kai.LC0600.pdf |access-date=30. maja 2021 |language=lt }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=BqVYDwAAQBAJ&amp;dq=king+of+lithuanias+and+many+ruthenians&amp;pg=PA405|title=Reading the Middle Ages, Volume II: From c. 900 to c. 1500|edition=3.|first=Barbara H.|last=Rosenwein|date=2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-1442636804 |via=Google Books}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xfwOEAAAQBAJ&amp;dq=%22Letwinorum+et+multorum+Ruthenorum+rex%22&amp;pg=PA106|title=Making a Great Ruler: Grand Duke Vytautas of Lithuania|first=Giedrė|last=Mickūnaitė|date= 2006|publisher=Central European University Press|isbn=978-6155211072 |via=Google Books}}&lt;/ref&gt;  medtem ko se je država preimenovala v Velika kneževina Litva in Rutenija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=L_4rAAAAMAAJ&amp;q=%22Grand+Duchy+of+Lithuania+and+russia%22|title=An Historical Geography of Russia|first=William Henry|last=Parker|date=11. november 1969|publisher=Aldine Publishing Company|via=Google Books}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=5L1oAAAAMAAJ&amp;q=%22Grand+Duchy+of+Lithuania+and+russia%22|title=Russia, the Giant that Came Last|first=Joshua|last=Kunitz|date=11. november 1947|publisher=Dodd, Mead|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; Ko je bila v državo vključena [[Semigalija]], se je vladarjev naziv spremenil v &quot;kralj Litovcev in Rutenov, vladar in vojvoda Semigalije&quot;.&lt;ref&gt;Between Two Worlds: A Comparative Study of the Representations of Pagan Lithuania in the Chronicles of the Teutonic Order and Rus'&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.lndm.lt/wp-content/uploads/2018/01/Gedimino-laiskai-Galutinis-visas.pdf Lietuvos valdovo žodis pasauliui: atveriame mūsų žemę ir valdas kiekvienam geros valios žmogui]&lt;/ref&gt; Litovski statut iz leta 1529 [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I.]] imenuje &quot;poljski kralj, veliki vojvoda Litve, Rutenije, Prusije, Samogitije, Mazovije in drugih [dežel]&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Loewe |first1=Karl F. von |title=Studien Zur Geschichte Osteuropas |date=1976 |publisher=Brill Archive |isbn=978-90-04-04520-0 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=ncYUAAAAIAAJ&amp;dq=written+laws+given+to+the+state,+the+grand+principality+of+lithuania&amp;pg=PA19 |language=en}}&lt;/ref&gt; 

Država se je imenovala tudi Republika Litva (latinsko Respublica Lituana) vsaj od sredine 16. stoletja, torej že pred [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] leta 1569.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kuolys |first=Darius |date=2005 |title=Lietuvos Respublika : idėjos ištakos |url=https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2005~1367151482423/ |journal=Senoji Lietuvos literatūra |pages=157–198 |issn=1822-3656 |access-date=2023-05-09 |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405215843/https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2005~1367151482423/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Ustanovitev države === 
[[Slika:Lithuania in the map of Pietro Vesconte, 1321.png|thumb|250px|Pietro Vesconte (1321): Litva na ''Mappa mundi'', označena z napisom  ''Letvini pagani'' – poganski Litovci]] 
[[Slika:Baltic Tribes c 1200.svg|thumb|250px|[[Balti|Baltska plemena ]] v 12. stoletju]] 

Prvo pisno omembo Litve najdemo v ''Quedlinburški kroniki'' iz leta 1009.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555831_4/Lithuania.html |title=Lithuania |work=Encarta |date=1997 |access-date=21. septembra 2006 |url-status=|archive-url=https://web.archive.org/web/20091029001746/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555831_4/Lithuania.html |archive-date=29. oktobra 2009}}&lt;/ref&gt; V 12. stoletju slovanske kronike omenjajo Litvo kot eno od območij, ki so jih napadali [[Rusi]]. Poganski Litovci so sprva plačevali davek [[Polock]]u, vendar so se kmalu okrepili in sami organizirali manjše napade na rusko ozemlje. Nekje med letoma 1180 in 1183 so se razmere začele spreminjati in Litovci so začeli stalno napadati slovanske dežele, vpadli so v kneževini Polock in [[Pskov]] ter celo ogrožali [[Veliki Novgorod|Novgorod]].&lt;ref name=ref36&gt;Encyclopedia Lituanica. Boston, 1970–1978, vol. 5. str. 395.&lt;/ref&gt; Z vojaškimi napadi se je začela konsolidacija  litovskih dežel v [[Aukštaitija|Aukštaitiji]].&lt;ref name=Baranauskas/&gt; Litovci so bili edino baltsko ljudstvo, ki mu je v predmodernem času uspelo ustvariti svojo državo.&lt;ref name=&quot;LithuaniaHistoryBr&quot;&gt;{{navedi splet |title=Lithuania – History |url=https://www.britannica.com/place/Lithuania/History#ref37336 |website=Encyclopedia Britannica |access-date=21. maja 2021}}&lt;/ref&gt; 

Po ustanovitvi [[Cerkveni red|križarskih vojaških redov]], [[Livonski red|Livonskega reda]] v [[Riga|Rigi]] leta 1202 in [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]] v [[Prusija|Prusiji]] leta 1226, se je začela [[Severne križarske vojne|litovska križarska vojna]]. Krščanska redova sta  predstavljala veliko grožnjo poganskim baltskim plemenom in dodatno spodbudila nastanek litovske države. Mirovni sporazum z [[Gališko-volinska kneževina|Galicijo-Volinijo]] iz leta 1219 je dokaz sodelovanja med [[Litovci]] in [[Samogiti]]. Ta sporazum navaja 21 litovskih knezov, vključno s petimi višjimi litovskimi knezi iz Aukštaitije ([[Živinbudas]], [[Daujotas]], [[Vilikaila]], [[Dausprungas]] in [[Mindaugas]]) in več knezov iz [[Žemaitija|Žemaitije]]. Čeprav so se Litovci in [[Žemaiti]] v preteklosti spopadali, so se zdaj soočali s skupnim sovražnikom.&lt;ref&gt;Lithuania Ascending, str. 50.&lt;/ref&gt; Zdi se, da je imel največ avtoritete  Živinbudas,&lt;ref name=ref36/&gt; in da je bilo vsaj nekaj knezov iz istih družin.&lt;ref&gt;A. Bumblauskas. ''Senosios Lietuvos istorija, 1009–1795'' [Zgodnja zgodovina Litve]. Vilna, 2005. str. 33.&lt;/ref&gt; Formalno priznanje skupnih interesov in vzpostavitev hierarhije med podpisniki sporazuma sta napovedovala nastanek skupne  države.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Iršėnas |first1=Marius |last2=Račiūnaitė |first2=Tojana |title=The Lithuanian Millennium: History, Art and Culture |date=2015 |publisher=Vilnius Academy of Arts Press |location=Vilnius |isbn=978-609-447-097-4 |page=45 |url=https://leidykla.vda.lt/Files/_TheLithuanianMillenium_2015_per.pdf |access-date=5. julija 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Kraljevina Litva ===

Mindaugas, knez{{refn|group=op|Po navedbah v sodobnih virih so Litovci svoje zgodnje vladarje imenovali ''kunigas'' (mn. ''kunigai''). Beseda je sposojena iz nemškega ''kuning'', ''konig''. Kasneje je besedo ''kunigas'' zamenjala beseda ''kunigaikštis'', s katero se opisuje srednjeveške vladarje v sodobni litovščini. Beseda ''kunigas'' zdaj pomeni ''duhovnik''. V tem članku se za vladarje uporablja naziv ''knez''.}} iz južne Litve,&lt;ref&gt;Z.Kiaupa, J. Kiaupienė, A. Kuncevičius. ''The History of Lithuania Before 1795''. Vilnius, 2000. str. 43-127.&lt;/ref&gt; je bil med petimi višjimi knezi, omenjenimi v sporazumu z Galicijo-Volinijo. ''[[Livonska rimana kronika]]'' poroča, da je do sredine 1230. let  Mindaugas pridobil vrhovno oblast v celotni Litvi.&lt;ref name=&quot;LV&quot;&gt;V. Spečiūnas. Lietuvos valdovai (XIII-XVIII a.): Enciklopedinis žinynas. Vilnius, 2004. str. 15-78.&lt;/ref&gt; Leta 1236 so Samogiti  pod vodstvom Vikintasa  premagali Livonski red v bitki pri Sauleju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Battle of Saule |url=http://visitlithuania.net/lithuania/history/major-battle/1661-the-battle-of-saule |website=VisitLithuania.net |access-date=5. julija 2021 |archive-date=25. junija 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210625113823/http://visitlithuania.net/lithuania/history/major-battle/1661-the-battle-of-saule |url-status=}}&lt;/ref&gt; Red je bil prisiljen postati podružnica pruskega  Tevtonskega viteškega reda, zaradi česar je Samogitija, pas ozemlja, ki je ločeval [[Livonija|Livonijo]] od [[Prusija|Prusije]], postala glavna tarča obeh redov. Bitka je pomenila premor v vojnah z vitezi, Litva pa je to izkoristila in organizirala napade na rutenske province ter priključila Novogradok in [[Grodno]].&lt;ref name=LV/&gt; 

Leta 1248 je izbruhnila državljanska vojna med Mindaugasom in njegovima nečakoma Tautvilasom in Edividom. V močno koalicijo proti Mindaugasu so bili vključeni Vikintas, Livonski red, Danijel Gališki in Vasilko Volinski. Mindaugas je izkoristil notranje konflikte in se povezal z Livonskim redom. Obljubil je, da se bo spreobrnil v krščanstvo in za nekaj dežel v zahodni Litvi dobil v zameno vojaško pomoč proti svojima nečakoma in kraljevo krono. Leta 1251 se je Mindaugas krstil. Papež [[Papež Inocenc IV.|Inocenc IV.]] je ob tem izdal papeško bulo, s katero je razglasil ustanovitev Litovskega kraljestva. Po koncu državljanske vojne je bil Mindaugas 6. julija 1253 okronan za kralja Litve, s čimer se je začelo desetletje relativnega miru. Mindaugas se je pozneje odpovedal krščanstvu in vrnil  v poganstvo. Svoj vpliv je poskušal razširiti na Polock, glavno trgovsko središče v porečju [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]], in [[Pinsk]].&lt;ref name=LV/&gt; Tevtonski vitezi so to obdobje izkoristili za krepitev svojega položaja v delih Samogitije in Livonije, vendar so izgubili bitko pri Skuodasu leta 1259 in bitko pri Durbeju leta 1260,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Batūra |first1=Romas |title=Places of Fighting for Lithuania's Freedom |publisher=General Jonas Žemaitis Military Academy of Lithuania |pages=1–2 |url=http://www.tb.lt/Leidiniai/sisteminis_katalogas/Humanitariniai%20mokslai/Istorija/2010-places%20of%20fighting.pdf |access-date=5. julija 2021 |archive-date=2021-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211029090124/http://www.tb.lt/Leidiniai/sisteminis_katalogas/Humanitariniai%20mokslai/Istorija/2010-places%20of%20fighting.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; kar je spodbudilo premagane Semigalce in Stare Pruse, da so se uprli vitezom.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Baranauskas |first1=Tomas |authorlink=|title=Medieval Lithuania – Chronology 1183–1283 |url=http://viduramziu.istorija.net/en/c1183.htm |website=viduramziu.istorija.net |access-date=5 July 2021 |archive-date=15. junija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100615231921/http://viduramziu.istorija.net/en/c1183.htm |url-status= }}&lt;/ref&gt;  

Na spodbudo Treniote je Mindaugas prekinil mir s Tevtonskim  redom. Takrat se je verjetno tudi vrnil k poganskim verovanjem. Upal je da bo vsa baltska plemena združiti pod litovskim vodstvom. Ker vojaški pohodi niso bili uspešni, so se odnosi med Mindaugasom in Trenioto poslabšali. Treniota je skupaj z Daumontom Pskovskim leta 1263 umoril Mindaugasa in njegova dva sinova Ruklisa in Rupeikisa. Država je zapadla v več let trajajoče notranje boje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Grand Duchy of Lithuania, 13–18th century |url=http://valstybingumas.lt/EN/saltiniu-apzvalga/LDK-laikotarpis/Pages/default.aspx |website=valstybingumas.lt |publisher=Seimas |access-date=21. maja 2021 |archive-date=2019-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190706211557/http://valstybingumas.lt/EN/saltiniu-apzvalga/LDK-laikotarpis/Pages/default.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:COA of Gediminaičiai dynasty Lithuania.svg|thumb|left|150px|Grb Gediminovičev]]

=== Vzpon Gediminovičev === 
{{Glavni|Gediminoviči}} 

[[Slika:Beautiful spring sunset in Vilnius Lithuania.jpg|thumb|250px|Stolp Gediminovičev v Vilni]] 

Od leta 1263 do 1269 je Litva imela tri velike kneze – [[Treniota|Trenioto]], [[Vaišvilkas]]a in [[Švarnas]]a, vendar država ni razpadla. Leta 1269 je na oblast prišel [[Traidenis]], okrepil litovsko oblast v [[Črna Rutenija|Črni Ruteniji]] in se bojeval z [[Livonski red|Livonskim redom]] ter zmagal v bitki pri Karuseju leta 1270 in v bitki pri Aizkrauklu leta 1279. Identiteta litovskih velikih  knezov  med njegovo smrtjo leta 1282 in prevzemom oblasti s strani [[Vitenis]]a leta 1295 je precej negotova. V tem času sta Livonski in Tevtonski red končala svoja osvajanja. Leta 1274 se je veliki pruski upor končal in Tevtonski vitezi so nadaljevali z osvajanjem drugih baltskih plemen: [[Nadruvi |Nadruvov]] in [[Skalvi|Skalvov]] v leti 1274–1277 ter [[Jatvingi|Jatvingov]] leta 1283. Livonski red je leta 1291 dokončal osvajanje [[Semigalija|Semigalije]], zadnje baltske zaveznice Litve.&lt;ref name=&quot;kiaupa&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Kiaupa |first=Zigmantas |author2=Jūratė Kiaupienė |author3=Albinas Kuncevičius |title=The History of Lithuania Before 1795 |chapter=Establishment of the State |orig-year=1995 |edition=English |year=2000 |publisher=Lithuanian Institute of History |location=Vilnius |isbn=9986-810-13-2 |pages=45–72}}&lt;/ref&gt; Viteška redova sta zdaj lahko svojo vso pozornost usmerila na Litvo. &quot;Tamponsko območje&quot;, sestavljeno iz baltskih plemen, je izginilo in Velika litovska kneževina je bila prepuščena sama sebi v boju proti redovoma.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Balt {{!}} people |url=https://www.britannica.com/topic/Balt |website=[[Encyclopedia Britannica]] |access-date=5. julija 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; 

Dinastija Gediminovičev je vladala Veliki kneževini več kot stoletje. Prvi iz dinastije je bil [[Vitenis]].&lt;ref&gt;''Lithuania Ascending'', str. 55.&lt;/ref&gt; Med njegovo vladavino je bila Litva v nenehni vojni s Tevtonskim redom, [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevino Poljsko]] in Rutenijo. Vitenis je bil vpleten v nasledstvene spore na Poljskem in podpiral [[Boleslav II. Mazovski|Boleslava II. Mazovskega]], ki je bil poročen z litovsko kneginjo [[Gaudemunda Litovska|Gaudemundo]]. V Ruteniji je Vitenisu uspelo ponovno zavzeti dežele, izgubljene po atentatu na [[Mindaugas]]a, in zavzeti Pinsko in Turovsko kneževino. V boju proti tevtoncem se je Vitenis povezal z prebivalci [[Riga|Rige]]. Zavarovanje položajev v Rigi je okrepilo trgovske poti in zagotovilo osnovo za nadaljnje vojaške pohode. Okoli leta 1307 je bil [[Polock]], pomembno trgovsko središče, priključen z vojaško silo.&lt;ref&gt;New Cambridge str. 706.&lt;/ref&gt; Vitenis je  začel graditi obrambno mrežo gradov vzdolž [[Nemen]]a.&lt;ref name=&quot;VytenisVle&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |last2=Matulevičius |first2=Algirdas |last3=Varakauskas |first3=Rokas |authorlink1= |title=Vytenis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/vytenis-2/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=5. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;.Omrežje se je postopoma razvilo v glavno obrambno črto proti Tevtonskemu redu.&lt;ref name=&quot;VytenisVle&quot;/&gt; 

[[Slika:Lithuanian state in 13-15th centuries.png|thumb||Litovska država od  13. so 15. stoletja]]

=== Širitev ozemlja ===

Širitev kneževine je dosegla vrh pod velikim knezom [[Gediminas]]om, ki so ga nekateri sodobni nemški viri naslavljali z ''Rex de Owsteiten'' (''kralj Aukštaitije'').&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Rowell |first1=Stephen Christopher |author-link1= |title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-1-107-65876-9 |page=50 |url=https://books.google.com/books?id=X1cHAwAAQBAJ&amp;pg=PA50 |access-date=14. julija 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; Gediminas je ustanovil močno centralno vlado in cesarstvo, ki je kasneje segalo od [[Baltsko morje|Baltskega]] do [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Gediminas {{!}} grand duke of Lithuania |url=https://www.britannica.com/biography/Gediminas |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Toynbee |first1=Arnold Joseph |author-link=Arnold J. Toynbee |title=A Study Of History (Volume II) |date=1948 |publisher=Oxford University Press |location=Great Britain |page=172 |edition=Fourth impression |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499044/page/n181/mode/2up |access-date=11. julija 2021}}&lt;/ref&gt; Leta 1320 je bila večina kneževin zahodne Rusije priključena k Litvi ali bila njen vazal. Leta 1321 je Gediminas zavzel [[Kijev]] in poslal v izgnanstvo Stanislava Kijevskega, zadnjega [[Rurikidi|Rurikida]], ki je vladal Kijevu. Domneva se, da je leta 1323 preselil litovsko prestolnico iz [[Trakai]]a&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Trakai – The Old Capital of Lithuania |url=https://visitworldheritage.com/en/eu/trakai%E2%80%94the-old-capital-of-lithuania/6826ddf9-a346-479d-bd4b-1c739cacc189 |website=VisitWorldHeritage.com |access-date=5. julija 2021 |archive-date=2023-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230611130814/https://visitworldheritage.com/en/eu/trakai%E2%80%94the-old-capital-of-lithuania/6826ddf9-a346-479d-bd4b-1c739cacc189 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; nazaj v [[Vilna|Vilno]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Vilnius {{!}} national capital, Lithuania |url=https://www.britannica.com/place/Vilnius |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; Država je še naprej širila svoje ozemlje pod vladavino velikega vojvode [[Algirdas]]a in njegovega brata [[Kęstutis]]a, ki sta državi harmonično vladala skupaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Kęstutis {{!}} duke of Lithuania |url=https://www.britannica.com/biography/Kestutis |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Algirdas {{!}} grand duke of Lithuania |url=https://www.britannica.com/biography/Algirdas |website=[ncyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; Med inavguracijami litovskih monarhov do leta 1569 je vilenski škof v Vilenski stolnici na monarhove glave namesto krone nadel [[Gediminasova kapa|Gediminasovo kapo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |author-link=|title=Gedimino kepurė |url=https://www.vle.lt/straipsnis/gedimino-kepure/ |website=Visuotinė lietuvių enciklopedija |access-date=19. marca 2023 |language=lt}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Lutsk castle tower.jpg|thumb|right|200px|Lubartski grad v Ukrajini, ki ga je zgradil [[Gediminas]]ov sin  [[Liubartas]] sredi 14. stoletja; v njem je bil leta 1429 Kongres v Lucku]] 

Litva je bila v dobrem položaju, da osvoji zahodne in južne dele nekdanje [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Medtem ko so Mongoli oropali ali porazili skoraj vsako drugo državo okoli nje, so se horde na mejah sedanje [[Belorusija|Belorusije]] ustavile in osrednje ozemlje Velikega litovske kneževine je ostalo večinoma nedotaknjeno. Šibka oblast Mongolov nad osvojenimi ozemlji je omogočila, da se je širitev Litve pospešila. Ruske kneževine niso bile nikoli neposredno vključene v [[Zlata horda|Zlato hordo]] in so z njo ohranile vazalne odnose s precejšnjo stopnjo neodvisnosti. Litva je z diplomacijo priključila nekatera od teh območij kot vazale, ki so vladavino Mongolov ali velikega moskovskega kneza zamenjali z oblastjo litovskega velikega kneza. Takšen je bil na primer [[Veliki Novgorod]],  ki je bil pogosto v litovskem vplivnem območju in občasno odvisen o  Litovske kneževine.&lt;ref&gt;{{citation |last=Hinson |first=E. Glenn |title=The Church Triumphant: A History of Christianity Up to 1300 |url=https://books.google.com/books?id=cY1SymrAGeEC&amp;pg=PA438 |year=1995 |publisher=Mercer University Press |isbn=978-0-86554-436-9 |page=438}}&lt;/ref&gt; Litovska oblast je bila posledica notranjih trenj v mestu, ki se je poskušalo izogniti podložnosti [[Moskovska velika kneževina|Moskvi]].  

Velika litovska kneževina je uspela zadržati mongolske vdore in sčasoma utrditi pridobitve. Leta 1333 in 1339 so Litovci premagali velike mongolske sile, ki so poskušale pridobiti [[Smolensk]] iz litovskega vplivnega področja. Okoli leta 1355 se je izoblikovala [[Kneževina Moldavija]] in Zlata horda ni naredila veliko za ponovno podreditev tega območja. Leta 1362 so polki vojske Velike kneževine premagali Zlato hordo v [[Bitka pri Modrih vodah|bitki pri Modrih vodah]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |first=Borys |last=Cherkas |url=http://www.istpravda.com.ua/articles/2011/12/30/66894/|script-title=uk:Битва на Синіх Водах. Як Україна звільнилася від Золотої Орди|trans-title=Battle at Blue Waters. How Ukraine freed itself from the Golden Horde |language=uk |publisher=istpravda.com.ua |date=30. decembra 2011 |access-date=22. februarja 2016}}&lt;/ref&gt; Leta 1380 se je litovska vojska povezala z ruskimi silami in  premagala Zlato hordo v [[Kulikovska bitka|Kulikovski bitki]]. Oblast Mongolov se s tem  ni končala, njihov vpliv pa je oslabel. Leta 1387 je Moldavija postala vazal [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]] in v širšem smislu Litve. V tem času je Litva osvojila ozemlje Zlate horde vse do reke [[Dneper]]. V križarski vojni proti Zlati hordi leta 1398 je Litva v zavezništvu s kanom [[Modra horda|Modre horde]] [[Toktamiš]]em vdrla na severni [[Krim (polotok)|Krim]] in izbojevala odločilno zmago. V poskusu leta 1399, da bi Toktamiša postavila na prestol Zlate Horde,  je Litva napadla Zlato hordo, vendar je bila v bitki pri reki Vorskli poražena in izgubila stepsko regijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Battle of the Vorskla River |url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-the-Vorskla-River |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:L'Empire Lituanien sous la domination de Vytautas-le-Grand (1392–1430).jpg|left|thumb|250px |Velika litovska kneževina pod Vitautasom Velikim]]

=== Personalna unija s Poljsko ===
[[Slika:Map of the Grand Duchy of Lithuania (pink) and the Crown of the Kingdom of Poland (red) in 1386 - 1434.png|thumb|250px|Poljska in Litva pod [[Jagelonci]] leta 1386–1434]] 
[[Slika:Castillo de Trakai.jpg|thumb|250px|Grad na otoku Trakai, rezidenca velikega kneza [[Vitold Veliki|Vitautasa]]]] 

Litva je bila pokristjanjena leta 1387. Pokristjanjevanje sta vodila [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]], ki je prevedel krščanske molitve v litovski jezik,&lt;ref&gt;{{citation |last=Kloczowski |first=Jerzy |title=A History of Polish Christianity |year=2000 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-36429-4 |page=55}}&lt;/ref&gt; in njegov bratranec [[Vitold Veliki|Vitautas Veliki]], ki je ustanovil številne katoliške cerkve in dodelil zemljišča župnijam v Litvi. 

Država je dosegla višek pod Vitautasom Velikim, ki je vladal od leta 1392 do 1430. Vitautas je bil eden najbolj znanih vladarjev Velike  litovske kneževine, ki je vladal od leta 1401 do 1430, in bil knez [[Grodno|Grodna]] (1370 –1382) in knez Lucka (1387–1389). Vitautas je bil sin [[Kęstutis]]a, strica Jogaile, ki je leta 1386 postal poljski kralj [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Vytautas the Great {{!}} Lithuanian leader |url=https://www.britannica.com/biography/Vytautas-the-Great |website=Encyclopedia Britannica |access-date=5. julija 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1410 je Vitautas poveljeval vojski Velikega litovske kneževine v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunvaldu]]. Bitka se je končala z odločilno poljsko-litovsko zmago proti Tevtonskemu redu. Vojna Litve proti vojaškim redovom, ki je trajala več kot 200 let in je bila ena najdaljših vojn v zgodovini Evrope, se je končno končala. Vitautas je podprl gospodarski razvoj države in uvedel številne reforme. Pod njegovo vladavino je Velika litovska  kneževina postopoma postala bolj centralizirana. Lokalne kneze z dinastičnimi vezmi s prestolom, so zamenjali Vitautasu zvesti guvernerji, večinoma bogati posestniki, ki so tvorili osnovo  plemstva Velike kneževine. Med  Vitautasovo vladavino sta začeli pridobivati vpliv družini Radziwiłł in Goštautas.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Jasas |first1=Rimantas |last2=Matulevičius |first2=Algirdas |title=Radvilos |url=https://www.vle.lt/straipsnis/radvilos/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=5. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Jurginis |first1=Juozas |title=Goštautai |url=https://www.vle.lt/straipsnis/gostautai/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date= 5. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Jan Matejko, Bitwa pod Grunwaldem.jpg|thumb|left|250px|[[Jan Matejko]]:  [[Bitka pri Grunwaldu]]; v sredini [[Ulrich von Jungingen]] in [[Vitold Veliki|Vitautas]]]] 

Hitro širjenje vpliva [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]] jo je kmalu postavilo v primerljiv položaj z Veliko litovsko kneževino. Po priključitvi Novgoroda leta 1478 je Moskovija postala ena od vodilnih držav v severovzhodni Evropi. Med letoma 1492 in 1508 je Moskovijo dodatno utrdil [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]], ki zmagal v ključni [[Bitka pri Vedroši|bitki pri Vedroši]] in ponovno pridobil [[Černigov]] in [[Brjansk]], starodavni deželi [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Matulevičius |first1=Algirdas |title=Vedrošos mūšis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/vedrosos-musis/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=5. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; 

8. septembra 1514 so se zavezniške vojski Velike kitovske kneževine in Kraljevine Poljske pod poveljstvom hetmana Konstantina Ostroškega borile v [[Bitka pri Orši|bitki pri Orši]] proti vojski Moskovske velike kneževine pod vodstvom konjušnika Ivana Čeljadnina in kneza [[Mihail Mihajlovič Golicin|Mihaila Mihajloviča Golicina]]. Bitka je bila del dolgega niza [[Moskovsko-litovske vojne|moskovsko-litovskih vojn]], ki so jih vodili ruski vladarji, da bi pod svojo oblastjo zbrati vse nekdanje dežele Kijevske Rusije. Po ''[[Moskovski zapiski|Rerum Moscoviticarum Commentarii]]'' [[Žiga Herberstein|Žige Herbersteina]], primarnega vira podatkov o bitki, je veliko manjša poljsko-litovska vojska (manj kot 30.000 mož) premagala 80.000 moskovskih vojakov ter zajela njihov tabor in poveljnika. Moskovčani so izgubili okoli 30.000 mož, medtem ko so izgube poljsko-litovske vojske znašale le 500 mož. Bitka se omenja kot ena največjih litovskih zmag, vendar  je Moskovija v vojni na koncu zmagala. Po mirovnem sporazumu  iz leta 1522 je Velika litovska kneževina Litva izgubila veliko ozemlja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Zikaras |first1=Karolis |title=Battle of Orsha 1514 |date=2017 |publisher=Ministry of National Defence of Lithuania |location=Vilnius |isbn=978-609-412-068-8 |pages=1–18 |url=https://kam.lt/download/59353/or%C5%A1os%20m%C5%AB%C5%A1is%20angli%C5%A1kas%202017%20lr.pdf |access-date=5. julija 2021 }}{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Poljsko-litovska Republika obeh narodov === 
[[Slika:Rzeczpospolita voivodships.png|thumb|upright=1.1|Velika litovska vojvodina v Reubliki obeh narodov okoli leta 1635]] 

Vojne s Tevtonskim redom, izguba ozemlja v korist Moskve in nadaljnji pritisk so ogrozili obstanek litovske države, zato je bila prisiljena tesneje povezati se s Poljsko in se leta 1569 združiti s svojo zahodno sosedo v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] ([[Lublinska unija]]). V obdobju Republike je bilo veliko ozemelj, ki so pripadala Veliki litovski kneževini, prenesenih na [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Postopen proces polonizacije se je  počasi umiril, sama Litva pa je pod poljsko nadvlado nazadovala.&lt;ref name=&quot;EBMakuch&quot;&gt;{{cite encyclopedia |first=Andrij |last=Makuch |encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online |title=Ukraine: History: Lithuanian and Polish rule |url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History |access-date=20. julija 2016 |quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EBLublin&quot;&gt;{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online |title=Union of Lublin: Poland-Lithuania [1569] |url=https://www.britannica.com/event/Union-of-Lublin |access-date=20. julija 2016 |quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EBStranga&quot;&gt;{{cite encyclopedia |first=Aivars |last=Stranga |encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online |title=Lithuania: History: Union with Poland |url=https://www.britannica.com/place/Lithuania/History |access-date=12. avgusta 2016 |quote=}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1655 se je Litva enostransko odcepila od Poljske in prešla pod zaščito švedskega cesarstva. Leta 1657 je ponovno postala del Republike obeh narodov, vendar kot ločena država. V federaciji je bdržal številne pravice, vključno z lastnim ozemljem, imenom, grbom, ministrstvi, upravnim sistemom, zakoni, vojsko, sodišči, zakladnico in pečatom. Takšna je ostala do sprejetja ustave in vzajemnega jamstva obeh narodov 3. maja 1791.&lt;ref name=&quot;HistoryOfLithuania2013&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Eidintas |first1=Alfonsas |last2=Bumblauskas |first2=Alfredas |last3=Kulakauskas |first3=Antanas |last4=Tamošaitis |first4=Mindaugas |last5=Kondratas |first5=Skirma |last6=Kondratas |first6=Ramūnas |title=The history of Lithuania |date=2013 |publisher=Eugrimas |location=[[Vilnius]] |isbn=978-609-437-163-9 |page=101 |edition=2. |url=http://urm.lt/uploads/default/documents/Travel_Residence/history_of_lithuania_new.pdf |access-date=20. maja 2021 |archive-date=2019-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190807095810/http://urm.lt/uploads/default/documents/Travel_Residence/history_of_lithuania_new.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Jasas |first1=Rimantas |title=Liublino unija |url=https://www.vle.lt/straipsnis/liublino-unija/ |website=Vle.lt |access-date=1. maja 2023 |quote=LDK liko atskira valstybė, turinti pavadinimą, herbą, teritoriją, valdymo aparatą, iždą, įstatymus, teismus, kariuomenę, antspaudą. |language=lt}}&lt;/ref&gt; 

=== Delitev in napoleonsko obdobje ===

Po delitvi poljsko-litovske skupne države je večino dežel nekdanjega Velike litovske kneževine  priključilo Rusko carstvo, ostalo pa [[Prusija]]. Leta 1812, tik pred francosko invazijo na Rusijo, se je nekdanja Velika kneževina uprla Rusom. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je kmalu po prihodu v Vilno razglasil ustanovitev komisarske začasne vlade Velike litovske kneževine, ki je posledično obnovila poljsko-litovsko zvezo.&lt;ref name=&quot;Sobczyński&quot;&gt;{{cite journal |author=Marek Sobczyński |title=Procesy integracyjne i dezintegracyjne na ziemiach litewskich w toku dziejów |trans-title= |language=pl |publisher=Zakład Geografii Politycznej Uniwersytetu Łódzkiego |url=http://geopol.geo.uni.lodz.pl/wp-content/uploads/2010/12/ziemie_litewskie.pdf |access-date=22 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304025557/http://geopol.geo.uni.lodz.pl/wp-content/uploads/2010/12/ziemie_litewskie.pdf |archive-date=4 March 2016 |url-status=dead |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;Zveza pa ni bila nikoli formalizirana, saj je bila le pol leta kasneje Napoleonova Grande armée izrinjena iz Rusije in prisiljena umakniti se naprej proti zahodu. Decembra 1812 so ruske sile ponovno zavzele Vilno, s čimer so se končali vsi načrti za ponovno vzpostavitev Velike kneževine.&lt;ref name=&quot;Sobczyński&quot;/&gt; Večino ozemelj nekdanje Velike kneževine je ponovno priključila Rusija. Avgustovsko vojvodstvo (pozneje Avgustovska gubernija), vključno z okrajema Marijampolė in Kalvarija, je bilo priključeno Kraljevini Poljski, okrnjeni državi v personalni uniji z Rusijo.

== Upravna razdelitev ==
[[Slika:Lithuania in the 17th century.png|thumb|upright=250px|Upravna razdelitev Litve v 17. stoletju]] 
Velika litovska kneževina je bila od leta 1413 do 1564 razdeljena na naslednje upravne enote:&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės administracinis teritorinis suskirstymas |url=https://www.vle.lt/Straipsnis/Lietuvos-Didziosios-Kunigaikstystes-administracinis-teritorinis-suskirstymas-117510 |website=vle.lt |access-date=9. junija 2020 |language=LT}}&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; 
|- 
!scope=&quot;col&quot;| Vojvodstvo (palatinat) 
!scope=&quot;col&quot;| Ustanovitev  
|- 
!scope=&quot;row&quot;|Vilna 
| 1413 
|- 
!scope=&quot;row&quot;|Trakai 
| 1413 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Samogitija  
| 1413 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Kijev 
| 1471 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Polock 
| 1504 
|- 
!scope=&quot;row&quot;|Naugardukas 
| 1507 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Smolensk 
| 1508 
|- 
!scope=&quot;row&quot;|Vitebsk 
| 1511 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Podlesje  
| 1514 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Brest Litovsk 
| 1566 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Minsk 
| 1566 
|- 
!scope=&quot;row&quot;|Mstislavl 
| 1569 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Volin 
| 1564–1566 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Bratslav 
| 1564 
|- 
!scope=&quot;row&quot;| Kneževina Livonija 
| 1561 
|} 

== Vera in kultura ==

=== Krščanstvo in poganstvo ===
[[Slika:Lithuania and Vytis (Pogonia) in 1544.jpg|thumb|left|Faksimile strani iz atlasa ''[[Cosmographia universalis]]'' (prva izdaja 1544) Sebastijana Münsterja, na kateri je opis Velike litovske kneževine]] 
[[Slika:Vilnius University Great Courtyard 1, Vilnius, Lithuania - Diliff.jpg|thumb|right|Cerkev sv. Janeza v Vilni je primer vilenskega baročnega sloga&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Vilniaus barokas|url=https://vilniausbarokas.weebly.com/vilniaus-barokas.html|website=vilniausbarokas.weebly.com|access-date=30. julija 2018|language=lt-LT}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Vilnius St Anns church.jpg|thumb|250px|Cerkvi sv. Ane in sv. Frančiška ter samostan sv. Bermarda v Vilni so primeri gotske arhitekture]] 

Po krstu leta 1252 in kronanju kralja [[Mindaugas]]a leta 1253 je bila Litva priznana kot krščanska država do leta 1260, ko je Mindaugas podprl upor v [[Kurlandija|Kurlandiji]] in se (po nemškem ukazu) odpovedal krščanstvu. Do leta 1387 so litovski plemiči izpovedovali svojo domačo mnogoboško vero.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Vardys |first1=Vytas Stanley |title=Christianity in Lithuania |url=http://www.lituanus.org/1988/88_3_02.htm |website=Lituanus.org |publisher=Lituanus |access-date=14. maja 2021 |archive-date=2020-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729134520/http://www.lituanus.org/1988/88_3_02.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Etnični Litovci so bili zelo predani svoji veri. Poganska verovanja so morala biti zelo globoko zasidrana, da so preživela močan pritisk misijonarjev in tujih sil. Relikvije stare vere so obstajale do 17. stoletja. O njih so poročali  protireformacijski [[Družba Jezusova|jezuitski]] duhovniki. Omenjali so na primer hranjenje žaltijev z mlekom in prinašanje hrane na grobove prednikov.  

Ozemlji sedanje [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] ter njihovi lokalni knezi (vojvode) so bili trdni pravoslavni kristjani, po Brestovski uniji grškokatoliški. Čeprav so bila poganska prepričanja v Litvi dovolj močna, da so stoletja preživela pritisk vojaških redov in misijonarjev, so sčasoma podlegla. Ločeno vzhodnopravoslavno metropolitansko eparhijo je nekje med letoma 1315 in 1317 ustanovil carigrajski patriarh Janez XIII. Po gališko-volinskih vojnah, ki so Gališko-volinsko kraljestvo razdelile med Veliko litovsko kneževino in Kraljevino Poljsko,  je bila leta 1355 Hališka metropolija ukinjena, njene eparhije pa prenesene na metropolije Litve in Volinije.&lt;ref&gt;[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CA%5CHalychmetropoly.htm ''Halych metropoly'']. Encyclopedia of Ukraine.&lt;/ref&gt; 

Leta 1387 se je Litva spreobrnila v katoliško vero, medtem ko je večina rutenskih dežel ostala pravoslavna. Veliki knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] je 22. februarja 1387 katoličanom prepovedal poroke s pravoslavnimi in od tistih pravoslavnih, ki so se prej poročili s katoliki, zahteval, da prestopijo v katolištvo.&lt;ref name=&quot;Jogaila&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |last2=Jučas |first2=Mečislovas |last3=Matulevičius |first3=Algirdas |title=Jogaila |url=https://www.vle.lt/straipsnis/jogaila/ |website=Visuotinė lietuvių enciklopedija |access-date=19. maja 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; Papež [[Papež Aleksander VI.|Aleksander VI.]] je velikega kneza domnevno ozmerjal, ker je imel za svetovalce nekatolike.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://archive.org/stream/historyofthepope06pastuoft#page/146/mode/2up |last=von Pastor |first=Ludwig |author-link=Ludwig von Pastor |title=The History of the Popes, from the Close of the Middle Ages |year=1899 |volume=6 |page=146 |access-date=18. julija 2016 |quote=}}&lt;/ref&gt; Pravice pravoslavnih in katoličanov v Litvi je šele leta 1563 izenačil veliki knez [[Sigismund II. Avgust]] z Vilenskim  privilegijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=1563 06 07 &quot;Vilniaus privilegija&quot; sulygino Lietuvos DK stačiatikių ir katalikų teises |url=https://www.delfi.lt/archive/1563-06-07-vilniaus-privilegija-sulygino-lietuvos-dk-staciatikiu-ir-kataliku-teises.d?id=22432182 |website=DELFI |publisher=Lithuanian Institute of History |access-date=14. maja 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; Po  Brestovski uniji leta 1596 so nekateri pravoslavni kristjani priznali papeško avtoriteto in katoliški [[katekizem]], vendar so ohranili svojo liturgijo. Država je postala eno glavnih središč [[Reformacija|reformacije]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Wisner |first1=Henryk |title=The Reformation and National Culture: Lithuania |url=http://rcin.org.pl/Content/52220/WA303_69726_OiR-2013-SI_Wisner.pdf |website=rcin.org.pl |publisher=Digital Repository of the Scientific Institutes (Poland) |access-date=14. maja 2021 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326031606/http://rcin.org.pl/Content/52220/WA303_69726_OiR-2013-SI_Wisner.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

V drugi polovici 16. stoletja se je v Litvi razširil [[kalvinizem]], ki so ga podpirale družine Radziwiłł, Chodkiewicz, Sapieha, Dorohostajski in drugi. Do leta 1580 je bila večina senatorjev iz Litve kalvinističnih ali socinijanskih unitaristov (Jan Kiszka).&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Slavenas |first1=Maria Gražina |title=The Reformation in the Grand Duchy of Lithuania |url=https://www.lituanus.org/1997/97_1_05.htm |website=Lituanus.org |publisher=State University of New York |access-date=14. maja 2021 |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405215843/https://www.lituanus.org/1997/97_1_05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

Leta 1579 je [[Štefan Báthory]], poljski kralj in veliki knez Litve, ustanovil Univerzo v Vilni, eno najstarejših univerz v Severni Evropi. Zaradi delovanja jezuitov v času [[Protireformacija|protireformacije]] se je univerza kmalu razvila v eno najpomembnejših znanstvenih in kulturnih središč v regiji in najvidnejše znanstveno središče Velike litovske kneževine.&lt;ref&gt;Vilniaus Universitetas. [http://www.vu.lt/site_files/InfS/Leidiniai/Vilnius_University_1579_2004.pdf History of Vilnius University]. Pridobljeno 16. aprila 2007.&lt;/ref&gt; Delo jezuitov in spreobrnitve litovskih senatorskih družin so obrnile tok dogajanj in do leta 1670 je kalvinizem izgubil svoj prejšnji pomen, čeprav je še vedno ohranil nekaj vpliva med etnično litovskimi kmeti in delom srednjega plemstva.

=== Islam ===
[[Slika:Coin of the time of Vladimiras Algirdas (1362-1394). Imitating a Gulistan mint dang of Jani Beg (Jambek). Uncertain Kiev region mint. Pseudo-Arabic legend.jpg|thumb|250px|Kovanec Kijevske kneževine približno iz časa Vladimirja Olgerdoviča (1362–1394), ki posnema [[Džanibeg]]ov dang iz Gulistanske kovnice v [[Zlata horda|Zlati hordi]]; kovanec s psevdoarabskim napisom je iz neznane kijevske kovnice&lt;ref&gt;For reference: Gulistan coinage of Jani Beg: [[File:Coin of Jani Beg, Gulistan mint. Dated AH 753 (1352-3 CE).jpg|30px]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Khromov |first1=Kostiantyn |last2=Khromova |first2=Iryna |title=COINAGE GENESIS IN THE CONTEXT OF THE POLITICAL AUTONOMY ON THE LITHUANIAN-HORDE BORDER LANDS the second half of the 14th – the first half of the 15th century |journal=Ukraina Lithuanica: студії з історії Великого князівства Литовського |date=2019 |pages=13–14 |url=http://62.244.28.214/images/5/UL_5.pdf |access-date=2023-05-12 |archive-date=2025-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115093918/http://62.244.28.214/images/5/UL_5.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Suchodolski |first1=Stanisław |last2=Bogucki |first2=Mateusz |title=Money Circulation in Antiquity, the Middle Ages and Modern Times: Time, Range, Intensity: International Symposium of the 50th Anniversary of Wiadomości Numizmatyczne: Warsaw, 13–14 October 2006 |date=2007 |publisher=Avalon |isbn=978-83-89499-43-1 |page=199 |url=https://books.google.com/books?id=twgXAQAAIAAJ |language=en|quote=}}&lt;/ref&gt;]]

[[Islam]] v Litvi ima za razliko od mnogih drugih severno- in zahodnoevropskih držav dolgo zgodovino, ki se začne v 14. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Muslims in Poland and Eastern Europe : widening the European discourse on Islam|last=Górak-Sosnowska, Katarzyna.|date=2011|publisher=University of Warsaw. Faculty of Oriental Studies|isbn=978-8390322957|pages=207–208|oclc=804006764}}&lt;/ref&gt; Takrat so se v Litvo, predvsem med vladavino velikega kneza Vitautasa (začetek 15. stoletja), na etnično litvanska ozemlja preselile majhne skupine muslimanskih [[Tatari|Tatarov]] iz Lipke. V Litvi je za razliko od mnogih drugih evropskih družb v tistem času obstajala verska svoboda. Litovskim Tatarom je bilo dovoljeno, da se naselijo tudi v [[Trakai]]u in [[Kaunas]]u.&lt;ref name=&quot;Akiner2009-2&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Shirin Akiner|title=Religious Language of a Belarusian Tatar Kitab: A Cultural Monument of Islam in Europe : with a Latin-script Transliteration of the British Library Tatar Belarusian Kitab (OR 13020) on CD-ROM|url=https://books.google.com/books?id=FEJ7F2cmCt0C&amp;pg=PA51|year=2009|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-03027-4|pages=51–}}&lt;/ref&gt; Prve Tatare je kot vojne ujetnike v Veliko litovsko kneževino pripeljal Vitautas po uspešnem vojaškem pohodu na Krimski polotok leta 1397 in jih naselil v več krajih.  Eno od najstarejših tatarskih naselij v Veliki litovski kneževini je [[Keturiasdešimt Totorių]].  Prva mošeja v tej vasi je bila prvič omenjena leta 1558. Leta 1630 je bilo v vasi 42 tatarskih družin.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi novice|last=Hussain|first=Tharik|date=2016-01-01|title=The amazing survival of the Baltic Muslims|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/magazine-35170834|access-date=26. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Judovstvo ===
{{Expand section|date=12. maj 2023}}

== Jeziki == 
[[Slika:Constitution of May 3 in Lithuanian language.jpg|thumb|200px|left|[[Ustava tretjega maja]], eden prvih uradnih državnih dokumentov, izdanih v poljščini in litovščini; na sliki je litovska različica]] 

V 13. stoletju je prebivalstvo osrednje  Velike litovske kneževine govorilo večinoma [[Litovščina|litovsko]].&lt;ref name=&quot;Stone2&quot;&gt;Daniel. Z Stone. ''A History of East Central Europe''. str. 46.&lt;/ref&gt; Litovščina je postala pisni jezik šele v 16. stoletju.&lt;ref name=&quot;O'Connor2006&quot;&gt;{{citation |last=O'Connor |first=Kevin |title=Culture and Customs of the Baltic States |url=https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC&amp;pg=PA115 |access-date=12. avgusta 2016 |year=2006 |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-313-33125-1 |page=115}}&lt;/ref&gt; V drugih delih kneževine je večina prebivalstva, vključno z rutenskimi plemiči in preprostimi ljudmi, uporabljala govorno in pisno [[rutenščina|rutenščino]].&lt;ref name=&quot;Stone2&quot;/&gt; Plemiči, ki so se selili iz enega kraja v drugega, so se prilagodili novemu kraju in prevzeli lokalno vero in kulturo, tiste litovske plemiške družine, ki so se preselile na slovanska območja, pa so v naslednjih generacijah pogosto hitro prevzele lokalno kulturo.&lt;ref name=&quot;BurantZubek1993&quot;&gt;Burant, S.R., Zubek, V. (1993). &quot;Eastern Europe's Old Memories and New Realities: Resurrecting the Polish-lithuanian Union&quot;. East European Politics &amp; Societies. '''7''' (2): 370–393. doi:10.1177/0888325493007002007. ISSN 0888-3254. S2CID 146783347.&lt;/ref&gt; [[Ruteni]] so bili staroselci v vzhodnem osrednjem in jugovzhodnem delu Velike litovske kneževine. 

Rutenščina, v pisni obliki imenovana tudi kanclerska slovanščina, se je poleg poljščine, latinščine in nemščine uporabljala za pisanje zakonov,  vendar se je njena raba med regijami razlikovala. Iz Vitavtasovega časa se je ohranilo manj dokumentov, napisanih v rutenščini, kot v latinščini in nemščini, kasneje pa je rutenščina postala glavni dokumentacijski in pisni jezik, zlasti v vzhodnih in južnih delih kneževine. V 16. stoletju v času poljsko-litovske skupne države so se litovske dežele sčasoma delno polonizirale in začele za pisanje uporabljati poljščino veliko pogosteje kot litovščino in rutenščino. Leta 1697 je poljščina končno postala uradni kanclerski jezik [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]].&lt;ref name=&quot;BurantZubek1993&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Zinkevičius&quot;&gt;{{navedi splet |first=Zigmas |last=Zinkevičius |url=http://viduramziu.istorija.net/socium/zinkevicius1995.htm |title=Lietuvos Didžiosios kunigaikštystės kanceliarinės slavų kalbos termino nusakymo problema |language=lt |publisher=viduramziu.istorija.net |location=Vilnius |date=1995 |access-date=19. julija 2016 |archive-date=10. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090710180554/http://viduramziu.istorija.net/socium/zinkevicius1995.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Daniel. Z Stone. ''A History of East Central Europe''. str. 46.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BraunmüllerFerraresi2003&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Wiemer |first=Björn |editor1=Kurt Braunmüller |editor2=Gisella Ferraresi |title=Aspects of Multilingualism in European Language History |chapter-url=https://books.google.com/books?id=7KraXiQo_uIC&amp;pg=PA109 |access-date=19. julija 2016 |year=2003 |publisher=John Benjamins Publishing |isbn=90-272-1922-2 |pages=109–114 |chapter=Dialect and language contacts on the territory of the Grand Duchy from the 15th century until 1939}}&lt;/ref&gt; 

Vojvodstva s pretežno litovskim prebivalstvom (Vilna, Trakai) in samogitska vojvodstva so ostala skoraj v celoti litovsko govoreča. Litovsko je govorilo tudi vladajoče plemstvo.&lt;ref name=&quot;DubonisKalba&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Dubonis |first1=Artūras |author-link= |title=Lietuvių kalba: poreikis ir vartojimo mastai (XV a. antra pusė – XVI a. pirma pusė) |url=http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |website=viduramziu.istorija.net |access-date=5. maja 2021 |archive-date=3. marca 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303171411/http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |url-status= }}&lt;/ref&gt; Rutenske skupnosti so bile prisotne tudi v skrajnih južnih delih Trakajskega vojvodstva  in jugovzhodnih delih Vilenskega vojvodstva.  Razen Litovcev in Rutenov so bili v Veliki litovski kneževini  pomembni tudi [[Judje]] in [[Tatari]].&lt;ref name=&quot;BurantZubek1993&quot;/&gt; 

=== Jeziki za državno in akademsko rabo ===
[[Slika:Title of the Statute of Grand Duchy of Lithuania, 1588.svg|thumb|left|Naslov ''Statuta Velike kneževine'' iz leta 1588, napisan v rutenščini]] 
[[Slika:Old Lithuanian texts. Order of Ladislaus IV Vasa forbiding hunting in neighouring Prussia, 1639.jpg|thumb|left|Univerzal kralja [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV. Poljskega]] z dne 22. marca 1639, ki svojim podložnikom prepoveduje lov na ozemlju [[Kraljeva Prusija|Vojvodske Prusije]];  univerzal je bil v pruski državni pisarni preveden v staro litovščino]] 
[[Slika:1501. Roman Catholic churches within the Grand Duchy of Lithuania, where the priests must know the Lithuanian language.svg|thumb|Veliki vojvoda Litve Aleksander Jagelo (Aleksandras Jogailaitis) je odločil, da morajo rimskokatoliški duhovniki v 28 cerkvah v Litvi  obvladovati litovski jezik&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Fijał |first1=Jan |last2=Semkowicz |first2=Władysław |date=1948-01-01 |title=Kodeks dyplomatyczny katedry i diecezji Wilenskiej. Tomu 1. Zeszyt 3 (1501–1507, uzupełn. 1394–1500) (W Krakowie 1948) |url=https://www.academia.edu/45078413 |journal=Codex Diplomaticus Ecclesiae Cathedralis Necnon Dioceseos Vilnensis. Voluminis I. Fasciculus 3 (1501–1507, Addenda 1394–1500). |pages=616–617 |access-date=2023-05-12 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326031810/https://www.academia.edu/45078413 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Baranauskas |first=Tomas |date=1. januarja 2009|title=Lietuvos Didžioji Kunigaikštystė ir lietuvių tauta |trans-title=The Grand Duchy of Lithuania and the Lithuanian nation |url=https://www.academia.edu/3715377 |journal=Lietuvių tauta |language=lt |volume=11: Tirpstančios lietuvių žemės |page=82}}&lt;/ref&gt;]] 
[[Slika:Lithuanian primer for kids, published in Vilnius, Grand Duchy of Lithuania, 1783 edition.jpg|thumb|''Učenost branja in pisanja v litovščini'', prva čitanka za otroke, izdana v Vilni leta 1783]]

Za pisanje državnih dokumentov je bilo v rabi več jezikov, odvisno od zgodovinskega obdobja in namena. Mednje so spadali litovščina, rutenščina,&lt;ref name=&quot;BraunmüllerFerraresi2003&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Stone, Daniel. ''The Polish-Lithuanian State, 1386–1795.'' Seattle: University of Washington, 2001. str. 4.&lt;/ref&gt; poljščina in v manjši meri, večinoma v zgodnjih diplomatskih komunikacijah, latinščina in nemščina.&lt;ref name=&quot;O'Connor2006&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;BurantZubek1993&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Stone&quot;&gt;Stone, Daniel (2001). ''The Polish-Lithuanian State, 1386-1795''. University of Washington Press. str. 52. ISBN 978-0-295-98093-5.&lt;/ref&gt; 

Dvor je za dopisovanje z vzhodnimi državami uporabljal rutenđčino, medtem ko sta se v zunanjih zadevah z zahodnimi državami uporabljala latinščina in nemščina.&lt;ref name=&quot;BraunmüllerFerraresi2003&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Kamuntavičius, Rustis. ''Development of Lithuanian State and Society.'' Kaunas: Vytautas Magnus University, 2002. str. 21.&lt;/ref&gt; V zadnjem delu zgodovine Velike kneževine se je v državnih dokumentih, zlasti po [[Lublinska unija|Lublinski uniji]], čedalje bolj uporabljala poljščina.&lt;ref name=&quot;Stone&quot;/&gt;  Do leta 1697 je rutenščino kot uradni jezik dvora večinoma nadomestila poljščina,&lt;ref name=&quot;O'Connor2006&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;BraunmüllerFerraresi2003&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Eberhardt |first=Piotr |author-link= |title=Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth-Century Central-Eastern Europe |url=https://books.google.com/books?id=jLfX1q3kJzgC&amp;pg=RA1-A177 |access-date=19. julija 2016 |year=2003 |publisher=M.E. Sharpe |isbn=978-0-7656-1833-7 |page=177}}&lt;/ref&gt; čeprav se je rutenščina še naprej uporabljala v nekaterih uradnih dokumentih do druge polovice 18. stoletja.&lt;ref name=&quot;Zinkevičius&quot;/&gt; 

Znano je, da je [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]],  po narodnosti Litovec, s svojim bratrancem [[Vitold Veliki|Vitautasom Velikim]] iz dinastije [[Gediminoviči|Gediminovičev]], govoril litovsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Ar perrašinėjamos istorijos pasakų įkvėpta Baltarusija gali kėsintis į Rytų Lietuvą? |url=https://www.15min.lt/naujiena/aktualu/istorija/ar-perrasinejamos-istorijos-pasaku-ikvepta-baltarusija-gali-kesintis-i-rytu-lietuva-582-456877 |last1=Pancerovas |first1=Dovydas |website=15min.lt |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Statkuvienė |first1=Regina |title=Jogailaičiai. Kodėl ne Gediminaičiai? |url=https://www.15min.lt/naujiena/aktualu/istorija/jogailaiciai-kodel-ne-gediminaiciai-582-1056552 |website=15min.lt |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Plikūnė |first1=Dalia |title=Kodėl Jogaila buvo geras, o Vytautas Didysis – genialus |url=https://www.delfi.lt/news/daily/lithuania/kodel-jogaila-buvo-geras-o-vytautas-didysis-genialus.d?id=76794153 |website=DELFI |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; Med pokristjanjevanjem Samogitije se duhovščina, ki je prišla v  Samogitijo z Jogailo, ni mogla sporazumevato z domačini, zato je Jogaila sam poučeval Samogite o katolištvu, ker se je z njimi lahko sporazumeval v samogitskem narečju litovskega jezika.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Baronas |first1=Darius |title=Žemaičių krikštas: tyrimai ir refleksija |date=2013 |publisher=Lithuanian Catholic Academy of Science |location=[[Vilnius]] |isbn=978-9986-592-71-6 |pages=33–34 |url=https://www.lkma.lt/site/files/file/leidiniai/Zemaiciu_krikstas.pdf |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; 

Po smrti Vitautasa in Jogaile se je na dvoru še vedno uporabljala litovščina.&lt;ref name=&quot;Stone3&quot;&gt;Stone, Daniel. ''The Polish-Lithuanian State, 1386–1795''. Seattle: University of Washington, 2001. str. 4.&lt;/ref&gt;  Ker je bil novi veliki knez [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] mladoleten, je vrhovno oblast v Veliki litovski kneževini prevzel Zbor litovskih knezov pod predsedstvom Jonasa Goštautasa. Za Kazimirjevo izobraževanje  so skrbeli pooblaščeni dvorni uradniki.&lt;ref&gt;[http://ualgiman.dtiltas.lt/vid..html#Hermanas_Vartbergietis_ Lietuvių kalba ir literatūros istorija&lt;!-- Bot generated title --&gt;] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071026081117/http://ualgiman.dtiltas.lt/vid..html#Hermanas_Vartbergietis_ |date=26. oktober 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Stryjkowski |first1=Maciej |author-link1= |title=Kronika Polska, Litewska, Zmódzka i wszystkiéj Rusi. |date=1582 |publisher=Warszawa Nak. G.L. Glüsksverga |page=207 |url=https://archive.org/details/kronikapolskalit02stryuoft/page/206/mode/2up?view=theater |access-date=17. julija 2021}}&lt;/ref&gt; Kazimir, sin Kazimirja IV. Jagela, ki je bil pozneje razglašen za svetnika  in zavetnika Litve, je bil [[poliglot]] in je med drugimi jeziki govoril tudi litovsko.&lt;ref name=&quot;KazimierasVK&quot;&gt;{{navedi splet |title=Šventojo Kazimiero gyvenimo istorija |url=https://www.katedra.lt/sv-kazimieras/istorija/ |website=Vilnius Cathedral |access-date=3. marca 2023 |language=lt |quote= }}&lt;/ref&gt; Veliki knez Aleksander Jagelo je prav tako razumel in govoril litovsko,&lt;ref name=&quot;Stone3&quot;/&gt; medtem ko je med vladanjem velikega kneza [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] tako poljsko kot litovsko govoril velik del njegovega dvora.&lt;ref name=&quot;Stone3&quot;/&gt; 

Od začetka 16. stoletja, zlasti po uporu, ki ga je leta 1508 vodil Mihael Glinski, je dvor poskušal rabo rutenščine nadomestiti z latinščino.&lt;ref name=&quot;Dubonis2&quot;&gt;{{navedi splet |last=Dubonis |first=Artūras |url=http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |title=Lietuvių kalba: poreikis ir vartojimo mastai (XV a. antra pusė – XVI a. antra pusė) |trans-title=Lithuanian language: the need for and extent of use (second half XV c. – second half XVI c.) |language=lt |publisher=viduramziu.istorija.net |date=2002 |access-date=19 July 2016 |archive-date=3. marca 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303171411/http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Raba rutenščine med akademiki na območjih, ki so bila prej del Rusije in celo v ožji Litvi, je bila zelo razširjena. Dvorni kancler Velike  litovske  kneževine Lev Sapieha je v predgovoru ''Tretjega statuta Litve'' (1588) opozoril, da morajo biti vsi državni dokumenti napisani izključno v rutenščini. Enako je bilo navedeno v 4. delu ''Statuta'': 

: ''А псираъ земъский маеть по-руску литерами и горос рускими вси листы, выписы и позвы писать, а не иншимъ езыкомъ и горос...'' 

: ''In uradnik mora na vseh straneh, pismih in prošnjah uporabljati rutenske črke in rutenske besede in ne katerega drugega jezika ali besede...'' 

:: - ''Statut GDL 1588''. 4. del, 1. člen&lt;ref&gt;A. Dubonis.  [http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm Lietuvių kalba] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303171411/http://viduramziu.istorija.net/socium/dubonis2002.htm |date=2016-03-03 }}.&lt;/ref&gt; 

Izdaje v poljskem jeziku so kljub temu za isto zahtevale rabo poljskega jezika.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Statut wielkiego ksiestwa litewskiego. (Statut des Großfürstenthums Lithauen.) |date=1786 |url=https://books.google.com/books?id=svJlAAAAcAAJ&amp;pg=PA96 |access-date=22. aprila 2020 |language=pl }}&lt;/ref&gt; Statuti Velike kneževine so bili prevedeni v latinščino in poljščino. Eden glavnih razlogov za prevode v latinščino je bil ta, da rutenščina ni imela dobro definiranih in kodificiranih pravnih pojmov in definicij, kar je povzročalo številne spore na sodiščih. Drugi razlog za  rabo latinščine je bila priljubljena ideja, da so Litovci potomci Rimljanov – mitske hiše Palemonidov. Augustinus Rotundus je ''Drugi statut'' prevedel v latinščino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Narbutas |first1=Sigitas |title=Augustinas Rotundas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/augustinas-rotundas/ |website=Vle.lt |access-date=28. marca 2021}}&lt;/ref&gt; 

Po mnenju znanstvenice Rite Regine Trimonienė litovski priimki niso slovanizirani in so zapisani tako, kot so jih izgovarjali župljani v krstnih knjigah cerkve Šiauliai iz 17. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Trimonienė |first1=Rita Regina |title=Petro Tarvainio &quot;Linksmas pasveikinimas&quot; ir Šiaulių Šv. Petro ir Pauliaus bažnyčia |url=https://www.lituanistika.lt/content/24302 |website=Lituanistika.lt |access-date=2. maja 2021 |language=lt, en}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1552 je veliki vojvoda Sigismund II. Avgust ukazal, da se ukazi magistrata v Vilni objavijo v litovščini, poljščini in rutenščini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Menelis |first1=E. |last2=Samavičius |first2=R. |title=Vilniaus miesto istorijos chronologija |url=http://www.vilnijosvartai.lt/wp-content/uploads/2016/07/Vilniaus-miesto-istorijos-chronologija.pdf |website=Vilnijosvartai.lt |access-date=28. marca 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; Ista zahteva je veljala tudi za magistrat Kaunas.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Kauno rotušė |url=http://www.autc.lt/lt/architekturos-objektai/971 |website=Autc.lt |access-date=28. marca 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Butėnas |first1=Domas |title=Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės valstybinių ir visuomeninių institucijų istorijos bruožai XIII–XVIII a. |date=1997 |publisher=Lietuvos istorijos instituto leidykla |location=Vilnius |pages=145–146}}&lt;/ref&gt; 

Mikalojus Daukša, ki je uvod v svojo ''Postilo'' iz leta 1599, napisano v litovščini, napisal v poljščini. Zavzemal se je rabo litovščine v Veliki litovski kneževini in v uvodu opozoril, da  veliko ljudi, zlasti ''[[šlahta]]'', raje govori poljsko kot litovsko. Poudaril je, da šlahta slabo govori poljsko, in podal kratko definicijo litovskega naroda in države.&lt;ref&gt;{{cite journal |author =Eugenija Ulčinajtė |date =februar 2004 |title =Latinitas jako część litewskiej historii kultury i literatury |journal =Terminus |issue =2 |url =http://humanitas.filg.uj.edu.pl/files/terminus/artykuly/9bcdab3baa29b3ac9726f8d6eab347d4.pdf |access-date =9. februarja 2023 |publisher =Ośrodek Badań nad Renesansem, Jagiellonian University |location =Kraków |language =pl |archive-date =2011-09-29 |archive-url =https://web.archive.org/web/20110929155104/http://humanitas.filg.uj.edu.pl/files/terminus/artykuly/9bcdab3baa29b3ac9726f8d6eab347d4.pdf |url-status =dead }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://antologija.lt/texts/4/main.html |title=The Preface Unto Benevolent Reader |access-date=9. februarja 2023|publisher=Lithuanian Classic Literature Anthology}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Mikalojaus Daukšos knygų rinkinys – praėjusių amžių paslaptys |url=https://knyga.kvb.lt/en/fondai-paveldas/zymiu-zmoniu-knygu-rinkiniai/mikalojaus-dauksos |website=Knyga.kvb.lt |access-date=9. februarja 2023 |language=lt}}&lt;/ref&gt; Jezikovni trendi v Veliki kneževini so bili takšni, da so s političnimi reformami v letih 1564–1566 parlamenti, lokalna deželna sodišča, prizivna sodišča in druge državne funkcije začeli delovati v poljščini.&lt;ref name=&quot;Dubonis2&quot;/&gt; Poljščina je postala vedno bolj govorjena v vseh družbenih razredih.

=== Položaj litovskega jezika ===
{{quote box 
| quote =''&quot;Mi ne vemo, po čigavi zaslugi ali krivdi je bila sprejeta taka odločitev, ali s čim smo vaše gospodstvo tako užalili, da se je vaše gospodstvo usmerilo proti nam in nam povsod povzročalo stisko. Najprej ste sprejeli in objavili odločitev o deželi Samogitiji, ki je naša dediščina in naša domovina iz pravnega nasledstva prednikov in starešin. Še vedno jo imamo v lasti, je in je vedno bila ista litovska zemlja, ker je en jezik in isti prebivalci. Toda ker se dežela Samogitija nahaja nižje od dežele Litve, se imenuje Samogitia. V litovščini se  imenuje Žemaitija, kar pomeni Spodnja dežela. In Samogiti imenujejo Litvo Aukštaitija, ker je s samogitskega vidika Zgornja dežela. Žemaiti  se že od nekdaj imenujejo Litovci in nikoli Samogiti, in zaradi take istovetnosti (sic) v našem pismu ne pišemo o Samogitiji, ker je vse eno: ena država in prav tako prebivalci.&quot;'' 
| source = — [[Vitold Veliki|Vitautas Veliki]], odlomek iz njegovega v latinščini pisanega pisma, poslanega 11. marca 1420 [[Sigismund Luksemburški|Sigismundu Luksemburškemu]], cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. V njem je opisano jedro Velike litovske kneževine, sestavljeno iz Samogitije|Žemaitije  (nižavja) in Aukštaitije  (višavja).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author1=Vytautas the Great |author2=Valkūnas, Leonas (prevod iz latinščine) |title=Vytauto laiškai [Letters of Vytautas the Great] |publisher=Vilnius University, Institute of Lithuanian Literature and Folklore |page=6 |url=http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/literatura/LC00/Vytauto_lai%C5%A1kai.LC2100.pdf |access-date=9. maja 2021 |language=lt |archive-date=2021-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211123020923/http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/literatura/LC00/Vytauto_lai%C5%A1kai.LC2100.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lietuvos etnografiniai regionai – ar pažįstate juos visus? |url=https://www.delfi.lt/keliones/naujienos/lietuvos-etnografiniai-regionai-ar-pazistate-juos-visus.d?id=68064162 |website=DELFI |access-date=9. maja 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; Ime Aukštaitija je bilo znano od 13. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Aukštaitija |url=https://www.ekgt.lt/lietuvos-etnografiniai-regionai/aukstaitija/ |website=Ekgt.lt |publisher=Etninės kultūros globos taryba (Council for the Protection of Ethnic Culture) |access-date=9. maja 2021 |language=lt |archive-date=2021-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211016211553/https://www.ekgt.lt/lietuvos-etnografiniai-regionai/aukstaitija/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
| align = center 
| width = 50em 
}}

[[Slika:Lithuanian language in the 16th century.png|thumb|Področja, kjer se je v 16. stoletju govorilo litovsko]] 

[[Rutenščina]] in [[poljščina]] sta bili v rabi kot državna jezika Velike litovske  kneževine. V diplomatski korespondenci sta bili v rabi predvsem [[nemščina]] in [[latinščina]]. V delih Velike litovske kneževine, kot je [[Samogitija]], je tudi med plemstvom prevladovala [[litovščina]]. Stanje je bilo takšno, da je Stanislovas Radvila (poljsko Stanisław Radziwiłł), po preklu Litovec, v pismu svojemu bratu Mikalojusu Kristupasu Radvili Našlaitėlisu takoj potem, ko je postal starešina Samogitije, pripomnil: ''&quot;Med učenjem različnih jezikov, pozabil sem litovščino in zdaj vidim, da moram spet v šolo, ker bo ta jezik, kakor vidim in če bo Bog dal, potreben.&quot;''{{Sfn|Drungila|2019|p=131}} Vilna, Trakai in Samogitija so bila osrednja vojvodstva države, kar dokazuje privilegiran položaj njihovih guvernerjev v državnih organih, kot je bil Svet velikašev. Kmetje na etničnih litovskih ozemljih so govorili izključno litovsko, razen v obmejnih regijah. ''[[Litovski statuti]]'' ter drugi zakoni in dokumenti so bili kljub temu napisani v rutenščini, latinščini in poljščini. Po vzoru na kraljevi dvor je na etnično litvanskih območjih obstajala težnja po zamenjavi litovščine s poljščino, medtem ko je bila na etnično beloruskem in ukrajinskem ozemlju močnejša rutenščina. ''[[Moskovski zapiski]]'' [[Žiga Herberstein|Žige Herbersteina]] navajajo, da sta bili v oceanu rutenskega jezika v tem delu Evrope dve nerutenski regiji: Litva in Samogitija.&lt;ref name=&quot;Dubonis2&quot;/&gt; 

[[Slika:Lithuanian panegyric to Sigismund III Vasa, first hexameter in Lithuanian, 1589.jpg|thumb|left|upright|Panegirik [[Sigismund III. Poljski|Sigismundu III. Vasi]]; obisk Vilne leta 1589, prvi heksameter je v litovščini]] 
[[Slika:1712. Samogitie et Lithuanie Propre, Grand Duché de Lithuanie.png|right|thumb|Ožja Litva (zeleno) in Samogitija (rdeče) na zemljevidu Velike litovske kneževine iz leta 1712]] 

Višji sloji litovske družbe iz etnične Litve so od ustanovitve Velike litovske kneževine Litve govorili litovsko, od poznega 16. stoletja pa so  postopoma začeli uporabljati poljščino, tisti iz Rutenije pa rutenščino. Samogitija je bila edinstvena zaradi svojega gospodarskega položaja. Ležala je v bližini morskih pristanišč in imela manj tlačanov in več meščanov. Razslojenost družbe zato ni bila tako izrazita kot drugod. Lokalna [[šlahta]] je bila bolj podobna preprostemu prebivalstvu in v večji meri govorila litovsko kot na območjih v bližini glavnega mesta Vilne, ki je bila od 18. stoletja izhodišče intenzivne jezikovne polonizacije okoliških krajev.  

Na Univerzi v Vilni so ohranjena besedila, napisana v litovskem jeziku območja Vilne, se pravi v vzhodnem aukštaitskem narečju, ki so ga govorili na ozemlju jugovzhodno od Vilne. Besedila so del zapisov diplomantov litovskih jezikovnih šol Stanislovasa Rapolionisa, diplomanta Martynasa Mažvydasa in Rapalionisovega sorodnika Abraomasa Kulvietisa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Pociūtė-Abukevičienė |first1=Dainora |title=Martynas Mažvydas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/martynas-mazvydas/ |website=Vle.lt |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Tumelis |first1=Juozas |title=Abraomas Kulvietis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/abraomas-kulvietis/ |website=Vle.lt |access-date=17. julija 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; 

Enega glavnih virov litovščine, napisanega v vzhodnem aukštaitskem narečju (vilensko narečje), je ohranil Konstantinas Sirvydas v trijezičnem poljsko-latinsko-litovskem slovarju iz 17. stoletja. Njegov  ''[[Dictionarium trium linguarum in usum studiosae juventutis]]'' je bil glavni litovski slovar, ki je bil v rabi do  poznega 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Konstantinas Sirvydas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/konstantinas-sirvydas/ |website=Vle.lt |access-date=26. marca 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Sirvydas |first1=Konstantinas |title=Dictionarium trium lingvarum in usum studiosae iuventutis |date=1713 |publisher=Academicis Societatis Jesu |location=Vilnius |url=http://elibrary.mab.lt/handle/1/24202?locale-attribute=en |access-date=26. marca 2021}}&lt;/ref&gt; 

''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'', izdana v Vilni leta 1737, je najstarejša ohranjena slovnica litovskega jezika, izdana na ozemlju Velike litovske  kneževine. Pred njo je bila leta 1653 izdana ''[[Grammatica Litvanica]]'' (''Litovska slovnica'').&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Sabaliauskas |first1=Algirdas |title=Universitas lingvarum Litvaniae |url=https://www.vle.lt/straipsnis/universitas-lingvarum-litvaniae/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=17. avgusta 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;  

V ''[[Compendium Grammaticae Lithvanicae]]'', objavljenem leta 1673, se omenjajo tri narečja litovskega jezika: samogitsko narečje (latinsko ''Samogitiae'') Samogitije, narečje kraljeve Litve (latinsko ''Litvaniae Regalis'') in narečje Litovskega vojvodska (latinsko ''Litvaniae Ducalis'').&lt;ref name=&quot;Zinkevicius2009&quot;&gt;{{cite journal |last1=Zinkevičius |first1=Zigmas |title=Senųjų lietuvių kalbos gramatikų duomenys ir ano meto tarmės |journal=Lituanistica |date=2009 |volume=55 |pages=52–54 |publisher=Publishing House of the Lithuanian Academy of Sciences |url=http://etalpykla.lituanistikadb.lt/fedora/objects/LT-LDB-0001:J.04~2009~1367168050037/datastreams/DS.002.0.01.ARTIC/content |access-date=15. januarja 2023 |language=lt}}&lt;/ref&gt; Jezik Litovskega vojvodsva je opisan kot čist (latinsko ''pura''), polsamogitski (latinsko ''semisamogitizans'') z elementi kuronskega jezika (latinsko ''curonizans'').&lt;ref name=&quot;Zinkevicius2009&quot;/&gt; Avtorji ''Compendium Grammaticae Lithvanicae'' so izpostavili, da Litovci v Vilni (latinsko ''in tractu Vilnensi'') govorijo ostro, skoraj tako kot [[Avstrijci]], [[Bavarska|Bavarci]] in drugi v [[Nemčija|Nemčiji]].&lt;ref name=&quot;Zinkevicius2009&quot;/&gt;

== Demografija == 
{{quote box|width=60em|align=center|quote= ''&quot;To je mir, ki sta ga sklenila mojster [[Livonski red|Livonskega reda]] in kralj Litve in je izražen z naslednjimi besedami:'' 

''(...) nemški trgovec lahko varno potuje, kar zadeva njegovo življenje in premoženje, skozi Rusijo [Rutenijo] in Litvo, do koder sega oblast kralja Litve.'' 

''(...) Dalje, če je kaj ukradeno nemškemu trgovcu v Litvi ali Rusiji, mora biti sojeno tam, kjer se tatvina zgodila; tam, kjer se je tatvina zgodila, se mora soditi tudi Nemcu, če ukrade Rusu [Rutenu] ali Litovcu.''  

''(...) Poleg tega, če hoče Litovec ali Rus [Ruten] tožiti Nemca zaradi stare stvari, se mora obrniti na osebo, ki ji je oseba podrejena; isto mora narediti Nemec v Litvi ali Rusiji.''
 
''(...) Ta mir je bil sklenjen tisoč tristo osemintridesetega leta Božjega rojstva, na Dan vseh svetnikov, s privolitvijo magistra, deželnega maršala in mnogih drugih plemičev, kot tudi mestni svet [[Riga|Rige]]; pri tem so poljubljali križ; s soglasjem litovskega kralja [Gediminas], njegovih sinov in vseh njegovih plemičev; v tej zadevi so opravljali tudi svoje svete [poganske] obrede; in s soglasjem škofa iz [[Polock]]a [Gregor], vojvode iz Polocka  [Narimantas] in mesta, vojvode iz [[Vitebsk]]a [[[Algirdas]]] in mesta Vitebsk; vsi so v privolitev omenjene mirovne pogodbe poljubili križ&quot;.''

: — Iz mirovnega in trgovinskega sporazuma iz leta 1338, sklenjenega v Vilni med velikim knezom Litve [[Gediminas]]om in njegovimi sinovi ter mojstrom Livonskega reda Everhardom von Monheimom, ki je vzpostavil mirovno območje; sporazum jasno razlikuje Litovce in Ruse [Ruteni] ter Litvo iz Rus' [Rutenija].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Rowell |first1=Stephen Christopher |author-link= |title=Chartularium Lithuaniae res gestas magni ducis Gedeminne illustrans |date=2003 |publisher=Vaga |location=Vilnius |isbn=5-415-01700-3 |pages=380–385 |url=https://www.epaveldas.lt/recordText/LNB/C1B0002960629/Gedimino_+laiskai.pdf?exId=315462&amp;seqNr=2 |access-date=5. aprila 2021 |language=de, lt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chartularium Lithuaniae res gestas magni ducis Gedeminne illustrans / tekstus, vertimus bei komentarus parengė S.C. Rowell. – 2003 |url=https://www.epaveldas.lt/object/recordDescription/LNB/C1B0002960629 |website=epaveldas.lt |access-date=5. aprila 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; 
}}

[[Slika:Statut Vialikaha Kniastva Litoŭskaha. Статут Вялікага Княства Літоўскага.jpg|thumb|upright|[[Litovski statuti|''Statut Velike kneževine Litve (1588)'']], pisan v rutenščini in tiskan v Vilni]] 

Leta 1260 je imela ožja Litovska kneževina 400.000 prebivalcev, večinoma Litovcev (67,5 %)&lt;ref name=&quot;Letukiene&quot;&gt;Letukienė, N. ''Istorija, Politologija: Kurso santrauka istorijos egzaminui'', 2003, str. 182.&lt;/ref&gt; S širitvijo na rutensko ozemlje se je leta 1340 delež Litiovcev zmanjšal na 30 %.&lt;ref name=&quot;Letukiene&quot;/&gt; V obdobju največje ekspanzije na rutensko ozemlje konec 13. in v 14. stoletju je ozemlje Velike kneževine Litve obsegalo 800.000 do 930.000  km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in imelo le 10 do 14 % etničnih Litovcev.&lt;ref name=&quot;Letukiene&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;wiemer&quot;&gt;{{navedi knjigo |first=Björn |last=Wiemer |editor1=Kurt Braunmüller |editor2=Gisella Ferraresi |title=Aspects of Multilingualism in European Language History |chapter-url=https://books.google.com/books?id=7KraXiQo_uIC&amp;pg=PA109 |access-date=12. avgusta 2016 |year=2003 |publisher=John Benjamins Publishing |isbn=90-272-1922-2 |pages=109, 125 |chapter=Dialect and language contacts on the territory of the Grand Duchy from the 15th century until 1939}}&lt;/ref&gt;  

6. maja 1434 je veliki knez [[Sigismund Kęstutaitis]] izdal privilegij, ki je izenačil pravice pravoslavnih in katoliških plemičev, da bi na svojo stran  pritegnil slovanske plemiče vzhodnih regij Velike litovske  kneževine, ki so podpirali nekdanjega velikega kneza [[Švitrigaila]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Žygimanto Kęstutaičio privilegija |url=https://www.vle.lt/straipsnis/zygimanto-kestutaicio-privilegija/ |website=Vle.lt|access-date=16. aprila 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt; 

Ocena števila prebivalcev na ozemlju Poljske in Velike kneževine Litve leta 1493 kaže na 7,5 milijona, od tega 3,75 milijona Rutenov (Ruteni, Ukrajinci, Belorusi), 3,25 milijona Poljakov in 0,5 milijona Litovcev.&lt;ref name=&quot;Pogonowski1989&quot;&gt;{{citation |last=Pogonowski |first=Iwo |author-link=|title=Poland: A Historical Atlas |url=https://books.google.com/books?id=Iw8oAQAAMAAJ |year=1989 |publisher=Dorset |isbn=978-0-88029-394-5 |page=92 |postscript=}}&lt;/ref&gt; Z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] leta 1569 je Velika litovska kneževina izgubila  velik del ozemlja v korist Poljske krone. 

Analize davčnih registrov leta 1572 kažejo, da je imela ožja Litva 850.000 prebivalcev, od tega 680.000 Litovcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės gyventojai|url=https://www.vle.lt/straipsnis/lietuvos-didziosios-kunigaikstystes-gyventojai/|website=Visuotinė lietuvių enciklopedija|language=lt}}&lt;/ref&gt; 

V sredini in poznem 17. stoletju je zaradi ruskih in švedskih vpadov prišlo do velikega opustošenja in izgube prebivalstva po vsej Veliki litovski kneževini,&lt;ref name=&quot;Kotilaine2005&quot;&gt;{{citation |last=Kotilaine |first=J. T. |title=Russia's Foreign Trade and Economic Expansion in the Seventeenth Century: Windows on the World |url=https://books.google.com/books?id=57LnE5DO2rQC&amp;pg=PA45 |access-date=12. avgusta 2016 |year=2005 |publisher=Brill |isbn=90-04-13896-X |page=45}}&lt;/ref&gt; vključno z etničnim litovskim prebivalstvom v okolici Vilne. Poleg opustošenja se je rutensko prebivalstvo sorazmerno zmanjšalo tudi zaradi ozemeljskih izgub v korist [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Do leta 1770 je bilo na ozemlju 320.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; približno 4,84 milijona prebivalcev, večinoma Rutenov, od tega približno 1,39 milijona ali 29% etničnih Litovcev.&lt;ref name=&quot;Letukiene&quot;/&gt; V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev zaradi delitev Republike obeh narodov še zmanjšalo.&lt;ref name=&quot;Letukiene&quot;/&gt;

== Zapuščina == 
[[Slika:CATECHISMVSA PRAsty Szadei (in Lithuanian language) by Martynas Mažvydas, published in Königsberg, 1547 (cropped).jpg|thumb|upright|Prva v litovskem jezku tiskana knjiga je bila  ''[[Katekizem Martinasa Mažvidasa]]'']] 

Poskusi poljske ekspanzije na ozemlje pruskih plemen baltskega porekla so bili večinoma neuspešni, zato je vojvoda [[Konrad I. Mazovski]] povabil [[Tevtonski viteški red|tevtonske viteze]], da se naselijo na mejo pruskega poselitvenega  ozemlja. Boji med Prusi in tevtonskimi vitezi so bolj oddaljenim litovskim plemenom dali dovolj časa, da se združijo. Zaradi močnih sovražnikov na jugu in severu je novonastala litovska država večino svojih vojaških in diplomatskih naporov osredotočila na širitev proti vzhodu. 

Osvojila je nekdanje rutenske dežele, nekatere druge dežele v Ukrajini pa je kasneje naredila za svoje vazale. Podjarmljenje [[Slovani|Vzhodnih Slovanov]] s strani dveh sil je povzročila bistvene razlike med njimi, ki trajajo še danes. Medtem ko so v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] zagotovo obstajale precejšnje regionalne razlike, je litovska priključitev večjega dela južne in zahodne Rutenije privedla do trajne delitve med Ukrajinci, Belorusi in Rusi. Na spomeniku [[Tisočletje Rusije]] so kar štirje veliki knezi Litve. 

V 19. stoletju so bili romantični spomini na čase Velike litovske kneževine  navdih in pomemben del tako litovskega in beloruskega narodnega preporodnega gibanja kot romantike na Poljskem. 

Ne glede na zgoraj navedeno je bila Litva pod [[Mindaugas]]om kraljestvo. Mindaugasa je leta 1253 okronal papež [[Papež Inocenc IV.|Inocenc IV.]] Naslov kralja so privzeli tudi [[Vitenis]], [[Gediminas]] in [[Vitold Veliki|Vitautas Veliki]], čeprav jih papež ni okronal. Leta 1918 je bil neuspešen poskus oživitve kraljevine pod vodstvom nemškega princa Wilhelma Karla, vojvode Uracha, ki bi vladal kot Mindaugas II. 

V prvi polovici 20. stoletja je spomin na večetnično zgodovino Velike kneževine obudilo krajovsko gibanje,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gil |first=Andrzej |url=http://www.iesw.lublin.pl/projekty/pliki/IESW-121-02-07.pdf |title=Rusini w Rzeczypospolitej Wielu Narodów i ich obecność w tradycji Wielkiego Księstwa Litewskiego – problem historyczny czy czynnik tworzący współczesność? |trans-title=Ruthenians/Rus/Rusyns in the Polish–Lithuanian Commonwealth and their presence in the tradition of the Grand Duchy of Lithuania – an historical problem or contemporary creation? |language=pl |publisher=Instytut Europy Środkowo-Wschodniej (Central and Eastern European Institute) |access-date=12. avgusta 2016 |archive-date=2020-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201001115011/http://www.iesw.lublin.pl/projekty/pliki/IESW-121-02-07.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Pawełko-Czajka |first=Barbara |url=http://icbs.palityka.org/wp-content/uploads/2014/09/09-13_Pawelko.pdf |title=The Memory of Multicultural Tradition of the Grand Duchy of Lithuania in the Thought of Vilnius Krajowcy |publisher=International Congress of Belarusian Studies |volume=3 |date=2014 |access-date=12. avgusta 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326032224/http://icbs.palityka.org/wp-content/uploads/2014/09/09-13_Pawelko.pdf |archive-date=2023-03-26 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v katerem so bili Ludwik Abramowicz (Liudvikas Abramovičius), Konstancja Skirmuntt, Mykolas Römeris (Michał Pius Römer), Józef Albin Herbaczewski (Juozapas Albinas Herbačiauskas), Józef Mackiewicz in Stanisław Mackiewicz.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Gałędek |first=Michał |url=https://www.academia.edu/3303424 |title=Wielkie Księstwo Litewskie w myśli politycznej Stanisława Cata-Mackiewicza |journal=Ostatni Obywatele Wielkiego Księstwa Litewskiego &amp;#91;Last Citizens of Grand Duchy of Lithuania&amp;#93;, Eds. T. Bujnicki, K. Stępnik, Lublin: University of Mariae Curie Skłodowska Press |date=januar 2003 |trans-title=The Grand Duchy of Lithuania in the Political Thought of Stanisław Cat-Mackiewicz |language=pl |publisher=academia.edu |access-date=12. avgusta 2016 |archive-date=2023-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230406235417/https://www.academia.edu/3303424 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;VMU2011&quot;&gt;{{navedi splet |first=Kauno |last=Diena |author2=Vaida Milkova |url=http://www.vdu.lt/en/milosz-s-anniversary-in-the-context-of-dumb-politics/ |title=Miłosz's Anniversary in the Context of Dumb Politics |publisher=Vytautas Magnus University, Lithuania |date=5. maj 2011 |access-date=12. avgusta 2016 |archive-date=2023-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230406220651/https://www.vdu.lt/en/milosz-s-anniversary-in-the-context-of-dumb-politics/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Takratno vzdušje je v poeziji izrazil Czesław Miłosz.&lt;ref name=&quot;VMU2011&quot;/&gt; 

Psevdoznanstvena teorija litvinizma se je razvijala od 90. let dvajsetega stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Bakaitė |first1=Jurga |title=LRT FAKTAI. Ar lietuviams reikia bijoti baltarusių nacionalinio atgimimo? |url=https://www.lrt.lt/naujienos/lietuvoje/2/1128520/lrt-faktai-ar-lietuviams-reikia-bijoti-baltarusiu-nacionalinio-atgimimo |website=Lrt.lt |access-date=4. julija 2021 |language=lt |date=27. decembra 2019}}&lt;/ref&gt; 

V skladu z 10. členom zakona o državni zastavi in drugih zastavah Republike Litve (litovsko Lietuvos Respublikos valstybės vėliavos ir kitų vėliavų įstatymas), ki ga je sprejel Seimas (parlament), mora biti zgodovinska litovska državna zastava z vitezom na konju na rdečem polju, katere začetki segajo v obdobje vladavine velikega vojvode Vitautasa Velikega,&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Historical Lithuanian State Flag |url=https://grybauskaite.lrp.lt/en/institution/coat-of-arms-and-flags-of-lithuania/the-historical-lithuanian-state-flag/20806 |website=President of Lithuania (Dalia Grybauskaitė) |date=5. januar 2015 |access-date=13. maja 2021 |archive-date=7. aprila 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407060523/https://grybauskaite.lrp.lt/en/institution/coat-of-arms-and-flags-of-lithuania/the-historical-lithuanian-state-flag/20806 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; stalno izobešena na najpomembnejših vladnih zgradbah (palača parlamenta, vlade in njenih ministrstev, sodišč in občinskih svetov) in pomembnih zgodovinskih stavbah (npr. Palača velikih knezov Litve, grad na otoku Trakai), Kernavėju in na mestu gradu Senieji Trakai.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=I-1497 Lietuvos Respublikos valstybės vėliavos ir kitų vėliavų įstatymas |url=https://e-seimas.lrs.lt/portal/legalAct/lt/TAD/TAIS.1488/asr |website=e-seimas.lrs.lt |publisher=Seimas |access-date=13. maja 2021 |language=lt}}&lt;/ref&gt;

== Opomba ==

{{sklici|group=op}}

== Sklici ==

{{sklici|20em}} 

== Viri ==

{{refbegin|2}} 
* [https://orda.of.by/.lib/vkl/t1/1 Grand Duchy of Lithuania: Encyclopedia in Three Volumes, Volume I], 2nd edition, 2007. 688 pages, illustrated, {{ISBN|985-11-0314-4}}
* [https://orda.of.by/.lib/vkl/t2/0 Grand Duchy of Lithuania: Encyclopedia in Three Volumes, Volume II], 2nd edition, 2007. 792 pages, illustrated, {{ISBN|985-11-0378-0}}
* [https://orda.of.by/.lib/vkl/t3 Grand Duchy of Lithuania: Encyclopedia in Three Volumes, Volume III], 2010. 696 pages, illustrated, {{ISBN|978-985-11-0487-7}}
* Norman Davies. ''God's Playground''. Columbia University Press; 2nd edition (2002), {{ISBN|0-231-12817-7}}.
* {{navedi knjigo |last=Drungila |first=Jonas |title=Erelis lokio guolyje |year=2019 |language=lt}}
* Robert Frost. ''The Oxford History of Poland-Lithuania: Volume I: The Making of the Polish-Lithuanian Union, 1385–1569''. Oxford University Press, 2015, {{ISBN|978-0198208693}}
* Alan V. Murray. ''Crusade and Conversion on the Baltic Frontier 1150–1500'' (Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series). Routledge, 2001. {{ISBN|978-0754603252}}.
* Alan V. Murray. ''The Clash of Cultures on the Medieval Baltic Frontier'' Routledge, 2016. {{ISBN|978-0754664833}}.
* Zenonas Norkus. ''An Unproclaimed Empire: The Grand Duchy of Lithuania: From the Viewpoint of Comparative Historical Sociology of Empires'', Routledge, 2017, 426 str. {{ISBN|978-1138281547}}
* S. C. Rowell. ''Chartularium Lithuaniae res gestas magni ducis Gedeminne illustrans. Gedimino laiškai''. Vilnius, 2003, {{ISBN|5-415-01700-3}}. [http://www.epaveldas.lt/object/recordDescription/LNB/C1B0002960629 e-copy]
* S. C. Rowell. ''Lithuania Ascending: A Pagan Empire within East-Central Europe, 1295–1345'' (Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series). Cambridge University Press, 2014. {{ISBN|978-1107658769}}.
* S. C. Rowell, D. Baronas. ''The conversion of Lithuania. From pagan barbarians to late medieval Christians''. Vilnius, 2015, {{ISBN|978-6094251528}}.
* Daniel Z. Stone. ''The Polish-Lithuanian State, 1386–1795''. University of Washington Press. 2014. str. xii, 374. {{ISBN|978-0295803623}}
* A. Dubonis, D. Antanavičius, R. Ragauskiene, R. Šmigelskytė-Štukienė. ''The Lithuanian Metrica : History and Research''. Academic Studies Press. Brighton, United States, 2020. {{ISBN|978-1644693100}}
* Jūratė Kiaupienė. ''Between Rome and Byzantium: The Golden Age of the Grand Duchy of Lithuania's Political Culture. Second half of the fifteenth century to first half of the seventeenth century''. Academic Studies Press. Brighton, United States, 2020. {{ISBN|978-1644691465}}
{{refend}} 

{{commonscat|Grand Duchy of Lithuania}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Litve]]
[[Kategorija:Zgodovina Belorusije]]</text>
      <sha1>2zi1gfzx232160fk173dfcejtfxbhy8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milan Dekleva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69590</id>
    <revision>
      <id>6771540</id>
      <parentid>6743479</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:00:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6771540</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14619" sha1="5t4l77xshhpi9knh555vf3jzr2xcvfo" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>5t4l77xshhpi9knh555vf3jzr2xcvfo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771798</id>
      <parentid>6771540</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:33:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* EMA */</comment>
      <origin>6771798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14781" sha1="hruvaamuchqs4uzb6jlptf4g0krie82" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec in Patrik Greblo &lt;small&gt;(7. mesto)&lt;/small&gt;

== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>hruvaamuchqs4uzb6jlptf4g0krie82</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771799</id>
      <parentid>6771798</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* EMA */</comment>
      <origin>6771799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14929" sha1="he06l1cjtne9x7nzf4inxn37k086pbf" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec in Patrik Greblo &lt;small&gt;(7. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Pelji me, kjer sem doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(4. mesto)&lt;/small&gt;

== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>he06l1cjtne9x7nzf4inxn37k086pbf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771800</id>
      <parentid>6771799</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:38:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* EMA */</comment>
      <origin>6771800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15099" sha1="h8xpvz3l0dlt98cqrpq3e36cdw2w5wm" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec in Patrik Greblo &lt;small&gt;(7. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Pelji me, kjer sem doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(4. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Sanje'' &lt;small&gt;(Aljoša Kovačič/Milan Dekleva/Igor Leonardi, Krešimir Tomec)&lt;/small&gt; - Aljoša Kovačič &lt;small&gt;(7. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;

== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>h8xpvz3l0dlt98cqrpq3e36cdw2w5wm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771801</id>
      <parentid>6771800</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:40:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* EMA */</comment>
      <origin>6771801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15250" sha1="loldk9gtdwsap25tfhtvblatlaehphj" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec in Patrik Greblo &lt;small&gt;(7. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Pelji me, kjer sem doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(4. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Sanje'' &lt;small&gt;(Aljoša Kovačič/Milan Dekleva/Igor Leonardi, Krešimir Tomec)&lt;/small&gt; - Aljoša Kovačič &lt;small&gt;(7. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Ni bilo zaman'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(6. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;

== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>loldk9gtdwsap25tfhtvblatlaehphj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771803</id>
      <parentid>6771801</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:45:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* EMA */</comment>
      <origin>6771803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15589" sha1="drlsxk08up9ma12x91zoxuf3cghzzec" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec in Patrik Greblo &lt;small&gt;(7. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Pelji me, kjer sem doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(4. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Sanje'' &lt;small&gt;(Aljoša Kovačič/Milan Dekleva/Igor Leonardi, Krešimir Tomec)&lt;/small&gt; - Aljoša Kovačič &lt;small&gt;(7. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Ni bilo zaman'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(6. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec &lt;small&gt;(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto)&lt;/small&gt;

== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>drlsxk08up9ma12x91zoxuf3cghzzec</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771804</id>
      <parentid>6771803</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:53:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slovenska popevka */</comment>
      <origin>6771804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15793" sha1="cvt6gioxs5bkq6s01v5v7p89b806mcu" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec in Patrik Greblo &lt;small&gt;(7. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Pelji me, kjer sem doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(4. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Sanje'' &lt;small&gt;(Aljoša Kovačič/Milan Dekleva/Igor Leonardi, Krešimir Tomec)&lt;/small&gt; - Aljoša Kovačič &lt;small&gt;(7. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Ni bilo zaman'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(6. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec &lt;small&gt;(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ujemi moj nasmeh'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Milan Dekleva/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; - Regina &lt;small&gt;(12. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšo produkcijo)&lt;/small&gt;

== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>cvt6gioxs5bkq6s01v5v7p89b806mcu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771809</id>
      <parentid>6771804</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:12:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slovenska popevka */</comment>
      <origin>6771809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15997" sha1="76fjjdak5rxra8wdrvd3yeo7cmtc9cx" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec in Patrik Greblo &lt;small&gt;(7. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Pelji me, kjer sem doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(4. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Sanje'' &lt;small&gt;(Aljoša Kovačič/Milan Dekleva/Igor Leonardi, Krešimir Tomec)&lt;/small&gt; - Aljoša Kovačič &lt;small&gt;(7. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Ni bilo zaman'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(6. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec &lt;small&gt;(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ujemi moj nasmeh'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Milan Dekleva/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; - Regina &lt;small&gt;(12. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšo produkcijo)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Vse, kar je'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Nina Kompare &lt;small&gt;(4. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)&lt;/small&gt;

== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>76fjjdak5rxra8wdrvd3yeo7cmtc9cx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771810</id>
      <parentid>6771809</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:16:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54912-92</username>
        <id>267255</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slovenska popevka */</comment>
      <origin>6771810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16327" sha1="p7p8p5c7xbz4h5ofyllzmfwarjoxz9i" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Milan Dekleva 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = književnik in glasbenik
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]].

[[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine.

== Biografija ==
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). 

Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]].

== Delo ==
Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku)
*''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}}
* ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}}
* ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}}
* ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}}
* ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}}
* ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}}
* ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}}
* ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}}
* ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}}
* ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}}
* ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}}
* ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}}
* ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}}
* ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?)
* ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 
* ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011
* ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012
* ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013
* ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014
* ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015
* ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016
* ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017
* [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]])
*''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021
*[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023
*''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023

=== Dramatika ===
* ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981?
* ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}}

=== Proza ===
* ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}}
* ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}}
* ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}}
* ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}}
* ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011
* ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014                 
* [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015                 
* ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&amp;nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&amp;book_id=24885|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018
*''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 
*[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021
*''[[Lističi]]'' (roman), 2024

=== Eseji ===
* ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}}
* ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}}
*''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021

=== Knjižne objave za otroke in mladino ===
==== Poezija ====
* ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}}
* ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}}
* ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}}
* [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023

==== Dramatika ====
* ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979
* ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982
* ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}}
* ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}}
* ''&quot;[[Lenča flenča]]&quot;'' upr. 1989''; ''&quot;[[Zveza diamantnega čuka]]&quot;'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}}

==== Proza ====
* ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}}
* ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal)
* ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal)
* ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}}
* ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}}
* ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}}
* ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}}
* ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}}
* [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020
* ''[[Palačinkožer]]'', 2020

== Priznanja in nagrade ==
* 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' 
* 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''&lt;ref&gt;http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade&lt;/ref&gt;
* 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' 
* 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan''
*2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju
* 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson
* 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''&lt;ref&gt;http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx&lt;/ref&gt;
* 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti
* 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil
* 2023 - redni član SAZU
* 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – &quot;opus summum&quot; (prvi dobitnik)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1996|1996]]: ''To je bil le dotik'' &lt;small&gt;(Blaž Jurjevčič/Milan Dekleva)&lt;/small&gt; - Irena Vidic &lt;small&gt;(10. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec in Patrik Greblo &lt;small&gt;(7. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2002|2002]]: ''Pelji me, kjer sem doma'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(4. mesto)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Sanje'' &lt;small&gt;(Aljoša Kovačič/Milan Dekleva/Igor Leonardi, Krešimir Tomec)&lt;/small&gt; - Aljoša Kovačič &lt;small&gt;(7. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: ''Ni bilo zaman'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Ana Dežman &lt;small&gt;(6. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Karmen Stavec &lt;small&gt;(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ujemi moj nasmeh'' &lt;small&gt;(Aleksander Kogoj/Milan Dekleva/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; - Regina &lt;small&gt;(12. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšo produkcijo)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Vse, kar je'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - Nina Kompare &lt;small&gt;(4. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)&lt;/small&gt;
* '''[[Slovenska popevka 2008|2008]]: ''Šopek maka'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Milan Dekleva/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - 	Anžej Dežan &lt;small&gt;(4. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, velika nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti)&lt;/small&gt;'''

== Viri ==
* Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}}
* ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}}
* ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
* ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}}
* ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}}
* ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}}
* ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
* [[slovenska književnost]]

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
* {{Dlib|ime=Milan Dekleva}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija).

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{RozanceviNagrajenci}}
{{VeronikiniNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{KresnikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Veronikini nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Milan Dekleva|*]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]</text>
      <sha1>p7p8p5c7xbz4h5ofyllzmfwarjoxz9i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih plesalcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73662</id>
    <revision>
      <id>6771708</id>
      <parentid>6770275</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:02:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ž */</comment>
      <origin>6771708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16175" sha1="lxihzc8dhs5eagd2vqfdn5j33vo8zw4" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'')
* [[Silva Adamović Japelj]]
* [[Kristina Aleksova]]
* [[Dragana Alfirević]]
* Nataša Ambrož
* Tomaž Ambrož
* [[Franci Ambrožič]]
* [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]]
* Andrea Antić (šport)
* Boštjan Antončič (1980)
* Jasmina Arko
* Kaja Lin J. Avguštin

== B ==
* [[Anamaria Bagarić]]
* [[Miloš Bajc]]
* [[Mojca Bandelj]]
* Natalija Banović
* [[Tanja Baronik]]
* [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]]
* Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna)
* Tina Bedenik Schmauc
* Alena Begić
* [[Enya Belak]] Gupta
* [[Raša Benedik]]
* [[Tina Benko]]
* Ana Benkovič
* [[Nataša Berce]]
* [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango)
* [[Primož Bezjak]]
* [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka)
* Emili Bizjak
* [[Jernej Bizjak]]
*[[Goran Bogdanovski]]
*[[Anton Bogov]]
*([[Berta Bojetu]])
*Luka Bokšan
*Željko Božić
*[[Jaka Bračko]] &amp; [[Venera Spasova]] (športna)
*[[Alja Branc Barbosa]]
*[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič)
*Albina Brcar Vertačnik
*[[Tadej Brdnik]]
*[[Živa Brecelj]]
*[[Nastja Bremec Rynia]]
*[[Stanka Brezovar]]
*[[Vida Breže]]
*Matjaž Brinovec
*[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]?
*[[Katja Bucik]] &amp;[[Tjaša Bucik]]
*[[Mateja Bučar]]
* [[Milica Buh]]
* [[Siniša Bukinac]] (športni?)
* [[Nadiya Bychkova]] (športna)

== C ==

* ([[Bojana Caf]])
* [[Toni Canjko]]
* [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu)
* [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]]
* [[Urška Centa]] (flamenko)
* [[Andreja Cepuš]]
* [[Gyula Cserepes]]
* [[Vesna Cestnik Tehovnik]]
* Mišo Cigoj
* [[Edward Clug]] (Romun)
* [[Patricija Crnkovič]]
* [[Ana Cvelfar]]

== Č ==
*[[Valentina Čabro]]
*[[Galina Čajka]] Kuhar
*[[Franci Čarman]] (1912-80)
*[[Matija Černe]]
* [[Ana Černivec]]
* [[Matevž Česen]] (športni)
* [[Roki Česen]]
* [[Maja Čolić]] (športna)
* [[Manca Čuček]]

== D ==
* Dagmar Dachauer
* [[Rezi Dadič]] (r. Brcar)
* [[Vlasto Dedovič]]/ć
* Uroš &amp;[[Tinka Delakorda]] (športna)
*[[Desha Delteil]]
* [[Katja Delak]] (r. Pollak)
* [[Maja Delak]]
* Ana Delo? 
* [[Cvetka Demšar]] 
* [[Edi Dežman]]
* [[Dalanda Diallo]]
* ([[Mojca Dimec]])
* [[Matevž Dobaj]]
* [[Tina Dobaj]]
* [[Mercedes Dobršek Lupša]]
* Meta Dodič (šport)
* [[Brina Dokl]]
* [[Tim Dolinšek]]
* [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]]
* [[Sonja Duh]]
* [[Eča Dvornik]] (-Etcha)

== E ==

* [[Lea Ekar Grlj]]
* [[Gea Erjavec]]
* [[Slavko Eržen]]

== F ==
* [[Nina Fajdiga]]
* [[Tjaša Fajdiga]]?
*[[Matjaž Farič]] 
*[[Marjeta Feguš Šrot]]
*[[Matej Ferlič]]
*[[Matija Ferlin]] (Hrvat)
*[[Zarja Ferlinc]] 
* [[Nina Fras]]
* [[Majda Fridl]]?
* [[Štefan Furijan]]
* [[Miha Furlan]]
* [[Viki Furlanič]]

== G ==
* Nina Gerič
* Maja Geršak (lat.-am.?)
* (Vesna Geršak)
* [[Natka Geržina]]
* [[Blaž Godec]]
* [[Mercedes Godina]]
* [[Peter Golovin]] (Gresserov)
* [[Tomaž Golub]]
* Marko Golubović
* ([[Tina Gorenjak]])?
* [[Aleš Gorišek]]
* [[Maja Gorjup]]
* ([[Niko Goršič]])
* [[Drago Grabnar]]
* [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik)
* [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?)
* [[Ivan Greguš]]
* [[Maša Grgič]]
* [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]]
* [[Lana Grošelj]]
* [[Marija Gruden Grad]] (1932-93)
* [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi)
*[[Gregor Guštin]]

== H ==
* [[Tina Habun]]
* [[Zdravko Haderlap]]
* [[Evin Hadžialjević]]
* [[Jaka Hafner]]
* [[Polonca Hartman]]
* [[Maša Hawlina]]
* [[Slavko Hiti]]
* [[Bojan Horvat]] (športni)
* [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...)
* Rosana Horvat
* [[Ian Hotko]] (športni)
*[[Ksenija Hribar]]
*[[Rosana Hribar]]
*[[Andreja Hriberšek]] 
*[[Dimitrij Hribovšek]] 

== I ==

* Aleksandar Saša Ilić
* [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]]
* [[Viktor Isajčev]]
* Lara Matea Ivančič
* ([[Jitka Ivelja]])
* [[Arnej Ivkovič]] (športni)

== J ==
*[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]]
*[[Sara Janašković]]
*[[Tina Janežič]]
*[[Kaja Janjić]]
*[[Eva Jankovič]] 
*[[Silva Japelj]] (por. Adamovič)
*[[Lukas Jekaneder]]
*([[Zmago Jelinčič]])
*Miha Jelovčan
*([[Renato Jenček]])?
*[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...)
*[[Metod Jeras]] (1930-96)
*[[Vesna Jevšenak]]
*[[Fiona Johnson Kocjančič]]
*Liam Eusebio Junkar (šport)
*Enej Jurečič
*[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu''
*[[Filip Jurič]]
*[[Leja Jurišić]]

== K ==
* [[Olga Kacjan]]?
* [[Maja Kalafatić]]
* [[Maša Kagao Knez]]
* [[Gregor Kamnikar]]
* [[Barbara Kanc]]
* [[Barbara Kapelj]]?
* [[Jakob Kapus]] - Jacob
* [[Mojca Kasjak]]
* [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna)
* [[Liljana Keber]]
* [[Ljiljana Keča]] (- Rošker)
* [[Matej Kejžar]]
* [[Ingrid Kerec]]
* [[Sonja Kerin Krek]]?
* Daša Kerin Cerkovnik
* Mirjam Kerpan Izak
* [[Ana Kersnik Žvab]]
* [[Maks Kirbos]]
* [[Anamaria Klajnšček]]
* [[Ana Klašnja]]
* [[Katja Klep]]
* Hana Klimentová
* [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]]
* [[Mala Kline]]
* Boris Kljun
* [[Nika Kljun]]
* [[Zoran Kljun]]
* [[Tjaša Kmetec]]
* [[Ivica Knez]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Danica Kneževič]]
* Rudi Kocbek
* [[Katarina Kocka]] (Kotzka)
* Ada Kogovšek 
* [[Katarina Kolar]]
* [[Bara Kolenc]]
* Dejan Kolenc
* [[Suzana Koncut]]
* [[Jurij Konjar]]
* [[Andreja Kopač]]
* Katja Kordin
* Ivan Korelc (učitelj)
* [[Nika Korenjak]]
*[[Nataša Kos Križmančič]]
*[[Neja Kos]] (kritičarka)
*Urška Kosec
* [[Ivo Kosi]]
* Nežka Kosi
* Ivan Kostevc
* [[Igor Košak]]
* [[Evgenija Koškina]]
* [[Iztok Kovač]]
* [[Jana Kovač Valdés]]
* [[Katjuša Kovačič]]
* ([[Klemen Kovačič]])
* [[Jernej Kozan]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Matej Krajcer]] (športni)
* [[Kristijan Krajnčan]]
* [[Žigan Krajnčan]]
* Isabella Kralj (ZDA)
* Neva Kralj
* Špela Kralj
* [[Sašo Krasnov]]
* [[Marina Krasnova]] (por. Surina)
* [[Mojca Kregar]]
* [[Johann Kresnik]]
* [[Suzana Krevh]] (športna?)
* (Helena) [[Valerija Krieger]]
* [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa)
* [[Jasmina Križaj]]
* [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]]
* [[Ema Križič]]
* [[Tijuana Križman]]
* ([[Breda Kroflič]])
* [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.)
* [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]]
* [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]]
* [[Miha Krušič]]
* [[Gašper Kunšek]]
* [[Kaja Kušar]] (športna)

== L ==
*[[Mojmir Lasan]]
*[[Suzana Lasan]]
*[[Alja Lacković]]
*[[Klara Lainšček]] (športna)
*[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]])
*[[Vesna Lavrač]]
*[[Darinka Lavrič Simčič]]
*[[Maja Lavrinc]]
*[[Slavko Laznik]]
*Tjaša Leban
*[[Stane Leben]]
*[[Katja Legin]]
*[[Janja Lesar]]  (športna)
*[[Albert Likavec]]
*[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik)
* [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar)
* [[Saša Lončar]]
* [[Kaja Lorenci]]
* Metka Lustig?
*[[Gregor Luštek]]

== M ==
* Katarina Maček
* [[Mojca Majcen]]
* Tanja Makuc
* Špela Mandelc
* Olivera Marčac
* Matjaž Marin
* [[Vera Marinc]] (r. Karić)
* Jure Markič
* [[Jelena Markovič]]
* [[Jan Marolt]]
* ([[Tončka Marolt]])
*[[Maja Maselj]]
*Šimun Matišić
*[[Dragica Mavec]]
*[[Nina Mavec Krenker]]
*Tea Mazaj
* [[Alena Medič]]
* Ana Medvešček
* [[Janez Meglič]]
*[[Anja Mejač]]
* [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]]
* [[Jana Menger]]
* Andrej Mernik
*[[Nina Meško]]
*Matic Meznaršič (hip hop)
*Mateja Mihelič
*[[Ivan Mijačević]]
* [[Janez Miklič]]
* Elena Mikuž
*[[Maja Milenović Workman]] (Maya)
*[[Štefka Miler]] (r. Erman)
* Sergej Milicija
* [[Radomir Milošević]]
* Danijel Mišon
* [[Marko Mlačnik]]
* [[Mojca Mladenovič]] (športna)
*[[Pia Mlakar]] (r. Scholz)
*[[Pino Mlakar]]
*[[Tomo Mlakar]]
*[[Veronika Mlakar]]
*[[Maša Mlinarič]]
*Aljoša Möderndorfer 
*[[Anja Möderndorfer]]
*[[Teja Modrijan]]
*[[Sergiu Moga]]
*[[Erna Mohar]] (por. Pilato)
*[[Eva Mrhar]] 
*([[Leo Mujić]])

== N ==
* Patricia Nagashi Brilli
* Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica)
* Nardin
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]]
* [[Bojana Nenadović Otrin]]
*[[Sanja Nešković Peršin]]
* [[Henrik Neubauer]]
* [[Nataša Neubauer]] (r. Golia)
* [[Nina Noč]]
* [[Aljaž Novak]]
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]] &amp; [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) (učitelja)
* [[Nace Novak]]
*([[Barbara Novakovič Kolenc]])
* [[Nika Kljun]]

== O ==
*[[Mitja Obed]] (flamenko...)
*[[Andreja Obreza]]
*[[Mona Obrul]]
*Alicia Ocadiz
*[[Nina Ogrinc]]
*[[Marko Omerzel]]
*[[Vita Osojnik]]
*[[Eva Osolnik]] (športna)
*Nejc Osovnikar
*[[Lucija Ostan Vejrup]]
*Jure Ostrež?
*[[Luka Ostrež]]
*[[Iko Otrin]]
* [[Jaš Otrin]]
* [[Sinja Ožbolt]]

== P ==
* Branko Padjan
* [[Romana Pahor]] (športna)
*[[Sabina Pajmon]]
*[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko)
*[[Ana Papež]]
*[[Irena Pasarić]]
*[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]]
*[[Tadeja Pavlič]] 
*[[Tanja Pavlič]]
* [[Uroš Pavlin]]
* [[Julija Pečnikar]]
* Akim Pekunov (akrobatski-športni) &amp; Maša Kastelic 
* [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová)
* [[Miha Perat]] (športni...)
* [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..)
* [[Rok Peric]]
* Tamara Perić
* [[Radharani Pernarčič]]
* Maj Žan Peršin
* [[Nina Pertot Weis]] 
* Gabriel Peternelj (hip hop)
*([[Ivan Peternelj]])
* [[Dana Petretič]]
* Svetlana Petrovič
* [[Lada Petrovski Ternovšek]]
*[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]]
*[[Boris Pilato]]
*Klemen Pirman
*[[Martina Plohl]] (športna)
*[[Zoran Plohl]]
*Blaž Pocajt &amp;Urša Pocajt?
*[[Daliborka Podboj]]
*Branko Podergajs Siussi
*Ivan Podgorelec (učitelj)
*[[Mateja Podgornik]]
*[[Burja Podlesnik]] 
* [[Andreja Podlogar]] (arg. tango)
* Mirjam Podobnik (trenerka)
* [[Tajda Podobnik]]
* [[Drago Pogačar]]
* [[Franc Pogačar]] 
* [[Petra Pogačnik Pikalo]]
* ([[Matjaž Pograjc]])?
* Vaclav Pohan
* [[Kristina Pojbič]] (športna)
* [[Beti Polanec]]
* [[Branka Polič]]
* [[Stane Polik]]
* [[Štefanija Polik]] (r. Sitar)
* [[Jelena Poljakova]]
* Rita Pollachi 
* [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) 
* [[Branko Potočan]]
* [[Zdenko Potočar]]
* [[Sabina Potočki]]
* Nataša Potočnik
* [[Tanja Potočnik]]
* [[Barbara Potokar]]
* [[Vanessa Praunseis]] (športna)
* [[Natalija Pravdič]] Mohd?
*[[Katjuša Premk]]
* Tadej Premk
*[[Snježana Premuš]]
* [[David Prestor]]
* [[Breda Pretnar]] (kritičarka)
* Miran Pritekelj
* [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni)
* Azra Pucko
* [[Mateja Pučko]] (-Petković)
* ([[Breda Pugelj Otrin]])
* [[Peter Pustišek]]
* [[Janja Pušl]]
* [[Aleš Pušnik]] (učitelj)

== R ==
* [[Maša Radi Buh]]
* [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna)
* [[Nik Rajšek]]
* [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog)
* [[Monika Rant]] (športna-lat.am.)
* [[Andreja Rauch Podrzavnik]]
* [[Bor Ravbar]]
* Petra Ravbar
* [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni)
* [[Teja Reba]]
* Gaber Rebolj (hip hop)  
*[[Mateja Rebolj]]
*[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja)
*[[Marta Remškar]]
*[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) 
*[[Dana Renčelj]] 
*[[Špela Repar Lomovšek]] 
*Maja Repinc
*Žiga Repovž
*[[Daša Resnik]] 
* [[Boštjan Retelj]]
*[[Alenka Ribič Laufer]]
*[[Marinka Ribič]]
*[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]]
*[[Tomaž Rode]]
*[[Silva Ros]]
*[[Jan Rozman]]
*Tina Rozman
*[[Jerca Rožnik Novak]]
*[[Urša Rupnik]]
*[[Vilma Rupnik]]
*[[Jelena Rusjan]]
*[[Michał Rynia]] (Poljak)

== S ==
*[[Janez Samec]]
*Gordana [[Goga Schmidt]]
*[[Marta Schmidt]] (-Paulin)
*[[Sabina Schwenner]]
*[[Urša Sekirnik]]
*[[Matej Selan]]
*[[Sabina Selan]]
*[[Emanuela Senjor]]
*[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt)
*Nicky Shuler
*([[Tomaž Simetinger]])
*[[Boštjan Simon]]
*[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb)
*[[Janez Sinič]]
*Iza Skok?
*[[Tanja Skok]]
*[[Tjaša Skubic]] (drog)
*Uroš Skulj
*Marija Slavec Neeman 
*[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)?
* [[Maja Sonc]]
* [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž)
* [[Saša Stadler]]
*[[Goga Stefanović Erjavec]]
*[[Ana Stegnar]]
* [[Špela Sterle]]
* [[Dejan Srhoj]]
* [[Saša Stadler]]
* Marko Stamenković
* [[Sebastjan Starič]]
* Alice Stojko Saliu
* [[Maria Stokłosa]]
* [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-)
* Dominik Strusa (hip hop)
* [[Štefan Suhi]]
* Karin Sušec (hip hop)
* [[Martina Svetina]]
* [[Tetiana Svetlična]] 
* [[Igor Sviderski]]

== Š ==
[[en:Aljaž Škorjanec]]
* [[Domen Šega]]
* Dario Šegović
*[[Ajda Šegula]]
*[[Barbara Šercer]]
*Jernej Šerjak
*[[Alenka Šest]]
*[[Elvira Šivic]]
*[[Majda Škerjanc]] (por. Humski)
*[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024)
*[[Petra Škofic Damjan]]
*[[Aljaž Škorjanec]] (športni)
*Magdalena Škrlj Bura
*[[Anže Škrube]]
* [[Andrej Škufca]] (športni)
* Melinda Škufca?
*[[Breda Šmid]] (por. Sever)
* [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) 
* [[Cvetka Špiljar]] (*1956) 
* [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič)
* Mirjana Šrot
* Peter Štaut (učitelj)
* [[Ana Štefanec]] Knez
* [[Kaja Štiglic]] (športna?)
* Zala Ana Štiglic?
* [[Martina F. Štirn]] 1971
* Matic Štrukelj (hip hop)
* [[Urša Štrukelj]] (*1975)
* Maruša Šubic
* [[Tjaša Šuligoj]]
* [[Fabris Šulin]]
* [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja)
* [[Danila Švara]]

== T ==
* ([[Andreja Tauber]])
* [[Anja Tegelj]]
* [[Peter Taušanovič]]
* [[Mateja Terčon Knap]]
* Kristjan Terglav
* [[Dušan Teropšič]]
* [[Kaja Teržan]]
* [[Uršula Teržan]]
* Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni)
* ([[Alja Tkačev]])
* [[Milan Tomášik]] (Slovak)
* [[Ajda Tomazin]]
* Tjaša Tomažič
* [[Irena Tomažin]] Zagoričnik
* [[Tina Tome]] (športna)
* [[Viktorija Tomič]] (športna)
* Blanka Tomšič
* Karol Toth (Slovak)
*[[Nataša Tovirac]]
*[[Iva Tratnik]]
*[[Špela Tratnik]]
*Urban Tratnik
*Jan Trninič
*[[Marin Turcu]] (romun.-slov.)
*[[Valentina Turcu]]
*[[Antoneta Turk]] 
*[[Simona Turk]] (športna)
*[[Alja Turk Hvala]]
*[[Ingrid Tušar]]
*[[Staša Tušar]]

== U ==

* [[Ivan Umek]] (družabni, Trst)
* [[Leja Urankar Gaberc]]
*[[Marko Urbanek]]
* [[Silvana Urbanija]]
* Mojca Uršič

== V ==
* [[Kaja Vajdetič]]
* Andreja Vakselj
* ([[Andrés Valdés]])
* [[Veronika Valdés]]
* [[Tina Valentan]]
* [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi
* [[Vesna Vaupotič]]
* [[Klemen Veber]]
* [[Lucija Velkavrh]]
* [[Katarina Venturini]] (športna)
* Boris Veras
* [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka)
* [[Maja Verčko]]

* [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc)
* [[Viktor Verdnik]]
* Alenka Verstovšek (športna)
* [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]]
* [[Minka Veselič Kološa]]
* [[April Veselko]]
* [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...)
* (Rok Vevar)
* Mojca Vidic
* Renata Vidić
* [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.)
* [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc)
* [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]]
* [[Urša Vidmar]]
* [[Vojko Vidmar]]
* [[Václav Vlček]]
* [[Filip Viljušić]]
* [[Špela Vodeb]]
* Nastja Vodenik?
* [[Miha Vodičar]] (športni)
* Darja Vodlan
* Marko Vodnik? (športni plesi)
* [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer)
* [[Mojca Vogelnik]]
* [[Urška Vohar]]
* [[Vida Volpi]] (r. Klančar)
* [[Gorazd Vospernik]]
* [[Ana Vovk Pezdir]]
* Gregor Vovk
* Niki Jacqueline Vrabič
* [[Darko Vrebac]]
* [[Magda Vrhovec]] (-Dedović)
* [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]]
* Vesna Vučajnk
*Breda Vules

== W ==

* [[Anita Wach]]
* [[Lidija Wisiak]]

== Z ==

* [[Matic Zadravec]]
* [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ)
* [[Danijela Zajc]]?
* Lovro Zajc (športni)
* [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič)
* Kristina Zarić
* [[Jasna Zavodnik]]
* ([[Brane Završan]])
* Dejan Zečević
* [[Ljubica Zelenik]] 
* [[Tanja Zgonc]]
* (Damir Zlatar Frey)
* Sebastian Zuber
* [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]]
* [[Silvo Zupanc]]?
* [[Aja Zupanec]]
* [[Lukas Zuschlag]]

== Ž ==

* [[Karla Železnik]]
* [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]]
* [[Saša Žgank]]
* [[Živa Žitnik]]
* [[Jadran Živković]] (step)
* [[Nataša Živković]]
* [[Gaj Žmavc]]
* [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler)
* [[Erika Žnidaršič]]
* N.? Župa
* [[Estela Žutić]]-Duvivier

{{seznami narodov po poklicu|plesalcev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]]
[[Kategorija:Slovenski plesalci|*]]</text>
      <sha1>lxihzc8dhs5eagd2vqfdn5j33vo8zw4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojna prve koalicije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>76481</id>
    <revision>
      <id>6771447</id>
      <parentid>6763341</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T11:59:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Wuerttemberg_Banner.svg z [[c:File:Wappenflagge_Herzogtum_Württemberg.svg|Wappenflagge_Herzogtum_Württemberg.svg]]</comment>
      <origin>6771447</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14431" sha1="4py50x8hlgk25a39v3wtt01fqqwp5fm" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Vojna prve koalicije
| partof            = [[Francoske revolucionarne vojne]] in  [[Koalicijske vojne]]
| image             = &lt;div style=&quot;display:inline-block;&quot;&gt;
&lt;!-- NOTE: The rect statements are in sync with the original photo size of 2,000 × 2,250 --&gt;
&lt;imagemap&gt;
Slika:War of the first coalition.jpg|300px|Vojna prve koalicije
rect    0    0  999  749 [[Bitka pri  Valmyju]]
rect 1000    0 1999  749 [[Obleganje Toulona (1793)]]
rect    0  750  999 1499 [[Bitka pri Fleurusu (1794)]]
rect 1000  750 1999 1499 [[Invazija Francije (1795)]]
rect    0 1500  999 2249 [[Bitka pri Arcole]]
rect 1000 1500 1999 2249 [[Obleganje Mantove (1796–1797)]]
desc bottom-left
&lt;/imagemap&gt;
&lt;/div&gt;
| caption           = Kliknite sliko, da naložite ustrezen članek.&lt;br/&gt;Od leve proti desni, zgoraj navzdol::&lt;br/&gt;Bitke pri  [[Bitka pri Valmyjz|Valmyju]], [[Obleganje Toulona (1793)|Toulonu]], [[Bitka pri Fleurusu (1794)|Fleurusu]], [[Invazija Francije (1795)|Quiberonu]], [[Bitka pri Arcole|Arcole]] in [[Obleganje Mantove (1796–1797)|Mantovi]]
| date              = 20. april 1792 – 17. oktober 1797&lt;br/&gt;({{age in years, months, weeks and days|month1=04|day1=20|year1=1792|month2=10|day2=18|year2=1797}})
| place             = Francija, Centralna Evropa, Italija, Belgija, Nizozemska, Španija, Zahodna Indija
| territory         = * Francoska priključitev [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske ]],  [[Levi breg Rena]], [[Savoje]] in drugih manjših območij 
* [[Santo Domingo|Santo Dominga]] Franciji
*Ustanovljenih več francoskih  &quot;[[sestrska republika|sestrskih republik]]&quot;
* Konec tisočletne neodvisnosti [[Beneška republika|Benetk]] 
| result            = Francoska zmaga; [[Haška pogodba (1795)|Haška pogodba]], [[Pariška pogodba (1796)|Pariška pogodba]], [[Baselski mir (1795)|Baselski mir]], [[Tolentinski sporazum]], [[Campoformijski mir]]
* Ustanovitev in preživetje [[Francoska prva republika|Francoske republike]]
* [[Napoleon]] postane politični igralec 
* Sovražnosti se nadaljujejo leta 1798 z ustanovitvijo  [[Vojna druge koalicije |Druge koalicije]] proti Franciji
| combatant1        = '''Prva koalicija:'''&lt;br/&gt;[[Slika: Statenvlag.svg|20px|border]] [[Nizozemska republika]]&lt;br/&gt;(do 1795)&lt;ref&gt;Zapustila vojno po podpisu [[Haška pogodba (1795)|Haške pogodbe]] s Francijo.&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt; [[Slika: Royal_flag_of_France.svg|20px|border]] [[Francoski rojalisti]]&lt;ref&gt;&lt;https://www.britannica.com/event/Wars-of-the-Vendee &lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[Slika: Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg|20px|border]] [[Kraljevina Velika Britanija]]&lt;ref&gt;vključno z [[Armada Condé]]&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[Slika: Banner_of_the_Holy_Roman_Emperor_with_haloes_(1430-1806).svg|20px|border]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] (do 1797)&lt;ref&gt;Nominalno  [[Holy Roman Empire]], pod [[Habsburžani|Avstrijsko upravo]], zajema tudi številne druge italijanske države, kot np.  [[Slika:Ducado de Modena (pred 1830).svg|20px|border]] [[Vojvodina Modena]] in [[Slika:Flag of Massa and Carrara.png|20px|border]] [[Vojvodina Massa]]. Zapustile vojno po podpisu [[Campoformijski mir|Campoformijskega miru]] s Francijo.&lt;/ref&gt;
* [[Slika: Hessen_KS_flag.svg|20px|border]] [[Deželna mejna grofija Hesse-Cassel]] (do 1795)&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt; Po podpisu [[Baselski mir (1795)|Baselskega miru]]  je opustil vojno s Francijo.&lt;/ref&gt;
* [[Slika: Wappenflagge Herzogtum Württemberg.svg|20px|border]] [[Vojvodina Württemberg]] (do 1796)&lt;ref name=&quot;autos&quot;&gt; Po podpisu [[Pariška pogodba (1796)|Pariške pogodbe]] je opustila vojno s Francijo.&lt;/ref&gt;
* [[Slika:Banner of Baden (3^2).svg|23px|border]] [[Mejna grofija Baden|Baden]] (do 1796)&lt;ref name=&quot;autos&quot;&gt; Po podpisu [[Pariška pogodba (1796)|Pariške pogodbe]] je opustil vojno s Francijo.&lt;/ref&gt;
[[Slika: Flag_of_the_Papal_States_(pre_1808).svg|20px|border]] [[Papeške države]] (do 1797)&lt;ref&gt;Po podpisu [[Tolentinski sporazum|Tolentinskega sporazuma]] opustile vojno s Francijo.&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[Slika: Flag_of_the_Duchy_of_Parma.svg|20px|border]] [[Vojvodina Parma in Piacenza ]] (do 1796)&lt;br/&gt;[[Slika: Flag_of_Portugal_(1750).svg|20px|border]] [[Kraljevina Portugalska]]&lt;br/&gt;[[Slika: Flag_of_the_Kingdom_of_Prussia_(1803-1892).svg|20px|border]] [[Kraljevina Prusija]] (do 1795)&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt;&lt;br/&gt;[[Slika: State Flag and War Ensign of the Savoyard States (1816-1848).svg|20px|border]] [[Kraljevina Sardinija(1720–1861)|Sardinija]]   (do 1796)&lt;ref&gt; Po podpisu [[Pariška pogodba (1796)|Pariške pogodbe]] je opustila vojno s Francijo.&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[Slika: Flag_of_Cross_of_Burgundy.svg|20px|border]] [[Španski imperij]] (do 1795)&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt;&lt;br/&gt;[[Slika: Bandera_de_Nápoles_-_Trastámara.svg|20px|border]] [[Neapeljska kraljevina]] (do 1796) &lt;br/&gt;[[Lista zgodovinskih držav v Italiji|Druge italijanske države]]&lt;ref&gt; Skoraj vse italijanske države, vključno z nevtralnimi [[Slika:Bandiera di Genova (3-2).svg|20px|border]] [[Genovska republika|Genovsko republiko]] in [[Slika:Flag of the Serene Republic of Venice.svg|20px|border]] [[Beneška republika|Beneško republiko]], kot tudi [[Slika: Flag_of_the_Grand_Duchy_of_Tuscany_with_Great_Coat_of_arms.svg|20px|border]] [[Veliko vojvodstvo Toskane]], so bile osvojene po [[Napoleon]]ovi invaziji leta 1796 in postale francoske satelitske države. [[Slika:Flag of Monaco (state).svg|20px|border]] [[Kneževina Monako]] je bila priključena leta 1793. Celo [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|20px|border]] [[Stara švicarska konfederacija|Švica]] je bila vključena v konflikt preko svoje [[združenih držav|povezave]] [[Treh jezikov]] in tako izgubila [[Val Telline]].&lt;/ref&gt;
| combatant2        = [[Slika: Flag_of_France_(1790–1794).svg |20px|border]] [[Kraljevina Francija (1791-92)]] (do 1792)&lt;br/&gt;[[Slika: Flag_of_France.svg|20px|border]] [[Francoska prva republika]] (od 1792)
{{plainlist}}
'''Francoski sateliti''':&lt;ref&gt;Vključujoč [[Poljske legije (Napoleonsko obdobje)|Poljske legije]] oblikovane v francoski zaveznici Italiji leta 1797, po odpravi [[Republika obeh narodov]] po [[Tretja razdelitev Poljske|Tretji razdelitvi]] leta 1795.&lt;/ref&gt;
* [[Slika: Bataafse_Republiek_nationale_vlag.svg|20px|border]] [[Batavska republika]] (od 1795)&lt;ref&gt; [[Francoska revolucionarna armada]] in [[Batavska revolucija|Nizozemske revolucije]] so strmoglavile Nizozemsko republiko in namesto nje ustanovile Batavsko republiko kot marionetno državo.&lt;/ref&gt;
* [[Sestrske republike]]s&lt;ref&gt; Različne osvojene italijanske države, vključno s [[Cisalpinska republika|Cisalpinsko republiko]] od 1797&lt;/ref&gt;

'''Francoske pomorske zaveznice''':
* [[Slika: Flag_of_Cross_of_Burgundy.svg|20px|border]] [[Španski imperij|Španija]] (od 1796, samo pomorsko)&lt;ref&gt; Po podpisu [[Druga pogodba iz San Ildefonso|druge pogodbe iz San Ildefonso]] je ponovno vstopila v vojno proti Veliki Britaniji kot zaveznik Francije.&lt;/ref&gt;
{{endplainlist}}
| commander1        = {{plainlist}}
* [[Slika: Banner_of_the_Holy_Roman_Emperor_with_haloes_(1430-1806).svg|20px|border]] [[cesar]] [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]]&lt;ref&gt; Koalicijo je pripravil cesar [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški |Leopold II.]]: {{navedi splet | url=https://www.habsburger.net/en/events/french-revolution-1789-1799#:~:text=The%20French%20Revolution%2C%201789%E2%80%931799%2014.%20Jul%201789%E2%80%931799%20The,in%20the%20internal%20affairs%20of%20a%20foreign%20country. | title=Francoska revolucija, 1789–1799 }}; {{navedi splet | url=https://alphahistory.com/frenchrevolution/leopold-french-revolution-1791/#:~:text=Austria%E2%80%99s%20Leopold%20II%20on%20the%20French%20Revolution%20%281791%29,and%20the%20detention%20of%20the%20French%20royal%20family%3A | title= Avstrijski Leopold II. o francoski revoluciji (1791)| date=30 March 2015 }}&lt;/ref&gt;
* [[Slika: Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg|20px|border]]  kralj [[Jurij III. Britanski]]
* [[Slika: Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg|20px|border]]  predsednik vlade [[William Pitt mlajši|William Pitt]]
* [[Slika: Flag of the Kingdom of Spain.svg|20px|border]] kralj [[Karel IV. Španski]]&lt;br/&gt;(do 1795)
* [[Slika: Bandera_de_Nápoles_-_Trastámara.svg|20px|border]] kralj [[Ferdinand IV. Neapeljski]]
* [[Slika: Flag_of_the_Kingdom_of_Prussia_(1803-1892).svg|20px|border]] kralj [[Friderik Viljem II. Pruski]]
* [[Slika: Flag_of_the_Kingdom_of_Prussia_(1803-1892).svg|20px|border]] [[Karel Viljem Ferdinand, Vojvoda Brunswicka]]
* [[Slika: State Flag and War Ensign of the Savoyard States (1816-1848).svg|20px|border]] kralj [[Viktor Amadeus III. Savoyski]]
* [[Slika: Flag_of_Portugal_(1830–1910).svg|20px|border]] [[Janez VI. Portugalski|Princ Regent Janez]]
* [[Slika: Papal_proto-national_flag.svg|20px|border]] [[Papež Pij VI.]]
* [[Slika: State_flag_simple_of_the_Grand_Duchy_of_Tuscany.svg|20px|border]]  Veliki vojvoda [[Ferdinand III. Veliki vojvoda Toskane|Ferdinand III. Toskanski]]
* [[Slika: Flag_of_the_Duchy_of_Parma.svg|20px|border]] vojvoda [[Ferdinand I., vojvoda Parmski|Ferdinand I. vojvoda Parmski]]
* [[Slika: State_Flag_of_the_Duchy_of_Modena_and_Reggio_(1830-1859).svg|20px|border]] vojvoda [[Ercole III., vojvoda Modenski|Hercule III., vojvoda Modenski]]
* [[Slika:Flag_of_Massa_and_Carrara.svg|20px|border]] kneginja [[Marija Beatrice d'Este, kneginja Massa]]
* [[Slika: Flagge_Königreich_Württemberg.svg|20px|border]] vojvoda [[Friderik II. Eugene, vojvoda Württemberški|Friderik II. vojvoda Württemberški]]
* [[Slika: Variant_war_flag_of_the_Serene_Republic_of_Venice.svg |20px|border]] dož [[Ludovico Manin]]
* [[Slika: Flag_of_Genoa.svg|20px|border]] dož [[Giacomo Maria Brignole]]
* [[Slika: Flagge_Großherzogtum_Baden_(1891–1918).svg|20px|border]]  mejni grof [[Karel Friderik, veliki vojvoda Badenski|Charles Frederick]]

{{endplainlist}}
| commander2        = {{plainlist}}
* [[Slika: Flag_of_France_(1790–1794).svg|20px|border]]  kralj [[Ludvik XVI.]] usmrčen
* [[Slika: Flag_of_France.svg|20px|border]] [[Jacques Pierre Brissot]], namestnik predsednika nacionalne konvencije [[National Convention]] usmrčen
* [[Slika: Flag_of_France.svg|20px|border]] Predsednik nacionalne konvencije [[Maximilien Robespierre]] usmrčen
* [[Slika: Flag_of_France.svg|20px|border]]  general [[Napoleon Bonaparte]]
* [[Slika: Flag_of_France.svg|20px|border]] Predsednik [[Francoski direktorij|Direktorija]] [[Paul Barras]] &lt;br/&gt;(od 1795)
{{endplainlist}}
| strength1         = 
| strength2         = [[Slika: Flag_of_France.svg |20px|border]] '''1794:'''
*1,169,000&lt;ref&gt;Lynn, John A. (1994). ''Recalculating French Army Growth during the Grand Siecle, 1610–1715''. French Historical Studies 18, no. 4: 881–906, p. 904. Only counting frontline army troops, not naval personnel, militiamen, or reserves; the National Guard alone was supposed to provide a reserve of 1,200,000 men in 1789.&lt;/ref&gt;
| casualties1       = [[Slika: Banner_of_the_Holy_Roman_Emperor_with_haloes_(1430-1806).svg|20px|border]]  94,000 padlih vojakov v bojih&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;[http://remilitari.com/guias/victimario5.htm Victimario Histórico Militar Capítulo IV Guerras de la Revolución Francesa (1789 a 1815)]&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;~282,000 umrlih zaradi bolezni&lt;br/&gt;220,000 ujetnikov&lt;br/&gt;100,000 ranjenih&lt;ref&gt;Clodfelter, Micheal (2017). ''Warfare and Armed Conflicts A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015'', 4th edition, MacFarland. p. 100.&lt;/ref&gt;
| casualties2       = [[Slika: Flag_of_France.svg |20px|border]]  100,000 vojakov ubitih v bojih&lt;br/&gt;~300,000 umrlo zaradi bolezni&lt;br/&gt;150,000 ujetnikov&lt;ref&gt;Clodfelter, p. 100.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto1&quot;/&gt;
| notes             = 
}}

'''Prva koalicija''' (1793–1797) je [[vojaška zveza]] več [[Evropa|evropskih]] dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti [[Francoska revolucija|revolucionarni]] [[Francoska prva republika|Francoski prvi republiki]].

Po zadanem cilju ''Narodnega zbora'' o izvozu [[revolucija|revolucije]], usmrtitvi francoskega kralja [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] januarja 1793 in odprtju reke [[Schelde]] za plovbo se je oblikovala vojaška koalicija, v kateri so sodelovale [[Avstrijska Nizozemska]], [[Habsburška monarhija]] znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetorimskega cesarstva]], [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Prusija]], [[Sardinsko kraljestvo|Sardinija]], [[Španija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]].

Te sile so pričele z vrsto napadov na Francijo po kopnem in morju. Prusija in Avstrija sta vpadli z ozemlja Avstrijske Nizozemske in [[Ren]]a, Velika Britanija je podprla upore v provincialni Franciji in se pripravljala za obleganje [[Toulon]]a. Francija je po porazu v  [[bitka pri Neerwindnu (1793)|bitki]] pri [[Neerwinden|Neerwindnu]] 18. marca 1793 in notranjih vstajah ([[vendéejska vstaja]]) odgovorila z ekstremnimi ukrepi. Preko ''Odbora za javno varnost'', oblikovanega 6. aprila, je z množičnim [[vpoklic]]em ali splošno [[mobilizacija|mobilizacijo]] (fr. ''[[levée en masse]]'') rekrutirala vse potencialne vojake od 18. do 25. leta, z njimi izvedla protinapad in zasedla ozemlje Avstrijske Nizozemske, kjer je v maju 1795 ustanovila satelitsko [[Batavska republika|Batavsko republiko]]. S prvim [[Baselski mir (1795)|mirovnim sporazumom]] v [[Basel|Baslu]] je pridobila prusko [[Porenje]], medtem ko je Španija dosegla ločen sporazum (drugi Baselski mir). Francozi so nadaljevali z načrtom zavojevanja ozemlja [[Nemčija|Nemčije]] in [[Italija|severne Italije]].

Severno od [[Alpe|Alp]] je nadvojvod [[Karl Avstrijski-Teschen|Karl Avstrijski]] vzpostavil razmerje moči (1796), vendar je francoski general [[Napoleon Bonaparte]] nadaljeval z napadi proti Sardiniji in Avstriji v smeri severne Italije (1796–1797) skozi [[Pad|Padsko dolino]]. Bojni pohod je dosegel višek s podpisom premirja v [[Leobenski mir|Leobnu]] in [[Campoformijski mir|Campoformijskim mirom]] oktobra 1797. Prva koalicija je razpadla, ostala je le Velika Britanija, ki se je s Francijo borila v glavnem na morju.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Glej tudi ==
* [[Francoske revolucionarne vojne]]
* [[Vojna druge koalicije]]
* [[Vojna tretje koalicije]]
* [[Vojna četrte koalicije]]
* [[Vojna pete koalicije]]
* [[Vojna Šeste koalicije]]
* [[Vojna sedme koalicije]]

{{Predloga:Revolucionarne - napoleonske vojne (koalicijske vojne)}}

{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Francoske revolucionarne vojne]]
[[Kategorija:Pakti]]
[[Kategorija:Napoleonske vojne]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4py50x8hlgk25a39v3wtt01fqqwp5fm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Taylor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>82067</id>
    <revision>
      <id>6771558</id>
      <parentid>6289457</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:38:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebnosti */</comment>
      <origin>6771558</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5501" sha1="fl03qdptbr54xmzf0b1oubqt6fdlclq" xml:space="preserve">'''Taylor''' [téjlor] ima več pomenov.
== Osebnosti ==
Taylor je priimek več znanih osebnosti:

* [[Alan Dana Taylor|Alan D.(ana) Taylor]] (* 1947), ameriški matematik
* [[Alan John Percival Taylor]] (1906–1990), angleški zgodovinar in akademik, dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]
* [[Alfred Edward Taylor]] (1869–1945), britanski filozof
* [[Andy Taylor]] (* 1961), angleški kitarist glasbene skupine [[Duran Duran]]
* [[Brook Taylor]] (1685–1731), angleški matematik, po katerem se imenuje [[Taylorjeva vrsta]]
* [[Cecil Taylor|Cecil (Percival) Taylor]] (1929–2018), ameriški (jazzovski) pianist in pesnik
* [[Charles Margrave Taylor]] (* 1931), kanadski filozof
* [[Charles Taylor]] (* 1948), nekdanji liberijski predsednik, obsojen 
* [[Dennis Taylor]] (1921–1962), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Elizabeth Taylor]] (1932–2011), britansko-ameriška filmska igralka
* [[Fred Manville Taylor]] (1855–1932), ameriški ekonomist
* [[Fred O. Taylor]] - [[Lindsay Taylor]] - [[Maurice Taylor]] - [[Ronell Taylor]], ameriški košarkarji
* Frederick Taylor (* 1947), britanski pisatelj in zgodovinar, specialist za novejšo zgodovino Nemčije
* [[Frederick Winslow Taylor]] (1856–1916), ameriški strojni inženir, izumitelj in teoretik managementa
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] (1886–1975), angleški fizik in matematik
* [[George Brian Ogilvie Taylor]], britanski general
* [[George Ledwell Taylor]] (1788–1873), angleški arhitekt
* [[Henry Taylor]] (1932–2013), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Hudson Taylor]] (1832–1905), ameriški metodistični misijonar na Kitajskem
* [[James Taylor]] (* 1948), ameriški pevec in kitarist
* [[Jill Bolte Taylor]] (* 1959), ameriška nevroanatomka
* [[John Taylor (atlet)|John Taylor]] (1883–1908), ameriški atlet
* [[John Taylor (dirkač)|John Taylor]] (1933–1966), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] (* 1941), ameriški astrofizik, astronom, akademik in nobelovec
* [[Maurice Grove Taylor]], britanski general
* [[Maxwell Davenport Taylor]] (1901–1987), ameriški general in diplomat
* [[Michael Taylor]] (* 1985), ameriški bejzbolist
* [[Mike Taylor]] (1934–2017), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Myron Taylor|Myron C. Taylor]] (1874–1959), ameriški industrialec in diplomat, mdr. veleposlanik pri Sv. sedežu med 2. sv. v.
* [[Nigel John Taylor]], angleški rock glasbenik (bas, kitara in back vokal)
* [[Richard Taylor]]
** [[Richard Edward Taylor]] (1929–2018), kanadski fizik in nobelovec.
** [[Richard Lawrence Taylor]] (* 1962), angleški matematik
* [[Robert Taylor]]
** [[Robert Taylor (filmski igralec)|Robert Taylor]] (1911–1969), ameriški filmski igralec.
** [[Robert Taylor (skladatelj)|Robert Taylor]] (1931–2007), ameriški skladatelj
** [[Robert Allan Grant Taylor]], britanski general
** [[Robert George Taylor]] (1932–1981), britanski konservativni politik
** [[Robert William Taylor]] (1932–2017), ameriški računalničar, pionir interneta
* [[Roberta Taylor]] (* 1948), angleška filmska igralka
* [[Rod Taylor]] (1930–2015), avstralski filmski igralec
* [[Roger Taylor]]
** [[Roger Taylor (tenisač)|Roger Taylor]] (* 1941), angleški tenisač
** [[Roger Andrew Taylor]] (* 1960), angleški bobnar glasbene skupine [[Duran Duran]]
** [[Roger Meddows Taylor|Roger (Meddows) Taylor]] (* 1949), angleški bobnar glasbene skupine [[Queen]]
* Ruth Taylor
** [[Ruth Taylor]] (1961–2006), kanadska pesnica in urednica
** [[Ruth Alice Taylor]] (1905–1984), ameriška filmska igralka
** [[Ruth Ashton Taylor]] (1922–2024), ameriška televizijska in radijska novinarka, moderatorka
* Theodore Taylor
** [[Theodore Brewster Taylor]] (alias [[Ted Taylor]]) (1925–2004), ameriški fizik
** [[Theodore Roosevelt Taylor]] (alias [[Hound Dog Taylor]]) (1915–1975), ameriški kitarist in pevec bluesa
* [[Trevor Taylor]] (1936–2010), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Zachary Taylor]] (1784–1850), 12. ameriški predsednik

== Glej tudi ==
* ime Taylor ([[Taylor Swift]], [[Taylor Kinney]], 
* priimek ali ime [[Tyler]] 
** [[Aisha Tyler]] (* 1970), ameriška igralka
** [[Alison Tyler]] (* 1969), psevdonim ameriške pisateljice erotične literature
** [[Anne Tyler]] (* 1941), ameriška pisateljica, [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjeva nagrajenka]]
** [[Bonnie Tyler]] (* 1951), valižanska pevka
** [[Buffy Tyler]] - [[Judy Tyler]] - [[Tom Tyler]], ameriški igralci 
** [[Jeremy Tyler]] (* 1991), ameriški košarkar 
** [[John Tyler]] (1790–1862), 10. predsednik ZDA
** [[Liv Tyler]] (* 1977), ameriška igralka
**[[Steven Tyler]] (* 1948), ameriški rock glasbenik, pevec skupine [[Aerosmith]]
**[[Tom Tyler]] (1903–1954), amerišk igralec
**Walter &quot;Wat&quot; Tyler (~1341?–1381), vodja angleškega kmečkega upora, usmrčen
**[[Tyler Gregory Okonma]] (umetniško ime ''Tyler, the Creator'') (* 1991), (afro-)ameriški reper, pevec, glasbeni producent in modni oblikovalec
* priimek [[Tylor]] 
** [[Charles Tylor]] (1816–1902), britanski minister in pisec
** [[Edward Burnett Tylor]] (1832–1917), britanski (socio-)kulturni antropolog
** [[Jud Tylor]] (* 1979), kanadska igralka
** [[Theodore Tylor]] (1900–1968), britanski šahist
*priimek ali ime [[Traylor]]
**[[Traylor Howard]] (* 1966), ameriška igralka
**[[Robert Traylor]], ameriški košarkar
{{priimek}}

[[de:Taylor (Name)]]
[[en:List of people with surname Taylor]]
[[simple:Taylor]]</text>
      <sha1>fl03qdptbr54xmzf0b1oubqt6fdlclq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771559</id>
      <parentid>6771558</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:39:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebnosti */</comment>
      <origin>6771559</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5518" sha1="t0d5alx9atxxcmu4puw1xhhyl809m74" xml:space="preserve">'''Taylor''' [téjlor] ima več pomenov.
== Osebnosti ==
Taylor je priimek več znanih osebnosti:

* [[Alan Dana Taylor|Alan D.(ana) Taylor]] (* 1947), ameriški matematik
* [[Alan John Percival Taylor]] (1906–1990), angleški zgodovinar in akademik, dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]
* [[Alfred Edward Taylor]] (1869–1945), britanski filozof
* [[Andy Taylor]] (* 1961), angleški kitarist glasbene skupine [[Duran Duran]]
* [[Brook Taylor]] (1685–1731), angleški matematik, po katerem se imenuje [[Taylorjeva vrsta]]
* [[Cecil Taylor|Cecil (Percival) Taylor]] (1929–2018), ameriški (jazzovski) pianist in pesnik
* [[Charles Margrave Taylor]] (* 1931), kanadski filozof
* [[Charles Taylor]] (* 1948), nekdanji liberijski predsednik, obsojen 
* [[Dennis Taylor]] (1921–1962), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Elizabeth Taylor]] (1932–2011), britansko-ameriška filmska igralka
* [[Fred Manville Taylor]] (1855–1932), ameriški ekonomist
* [[Fred O. Taylor]] - [[Lindsay Taylor]] - [[Maurice Taylor]] - [[Ronell Taylor]], ameriški košarkarji
* Frederick Taylor (* 1947), britanski pisatelj in zgodovinar, specialist za novejšo zgodovino Nemčije
* [[Frederick Winslow Taylor]] (1856–1916), ameriški strojni inženir, izumitelj in teoretik managementa
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] (1886–1975), angleški fizik in matematik
* [[George Brian Ogilvie Taylor]], britanski general
* [[George Ledwell Taylor]] (1788–1873), angleški arhitekt
* [[Henry Taylor]] (1932–2013), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Hudson Taylor]] (1832–1905), ameriški metodistični misijonar na Kitajskem
* [[James Taylor]] (* 1948), ameriški pevec in kitarist
* [[Jill Bolte Taylor]] (* 1959), ameriška nevroanatomka
* [[John Taylor (atlet)|John Taylor]] (1883–1908), ameriški atlet
* [[John Taylor (dirkač)|John Taylor]] (1933–1966), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] (* 1941), ameriški astrofizik, astronom, akademik in nobelovec
* [[Maurice Grove Taylor]], britanski general
* [[Maxwell Davenport Taylor]] (1901–1987), ameriški general in diplomat
* [[Michael Taylor]] (* 1985), ameriški bejzbolist
* [[Mike Taylor]] (1934–2017), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Myron Taylor|Myron C. Taylor]] (1874–1959), ameriški industrialec in diplomat, mdr. veleposlanik pri Sv. sedežu med 2. sv. v.
* [[Nigel John Taylor]], angleški rock glasbenik ([[Duran Duran]]: bas, kitara in back vokal)
* [[Richard Taylor]]
** [[Richard Edward Taylor]] (1929–2018), kanadski fizik in nobelovec.
** [[Richard Lawrence Taylor]] (* 1962), angleški matematik
* [[Robert Taylor]]
** [[Robert Taylor (filmski igralec)|Robert Taylor]] (1911–1969), ameriški filmski igralec.
** [[Robert Taylor (skladatelj)|Robert Taylor]] (1931–2007), ameriški skladatelj
** [[Robert Allan Grant Taylor]], britanski general
** [[Robert George Taylor]] (1932–1981), britanski konservativni politik
** [[Robert William Taylor]] (1932–2017), ameriški računalničar, pionir interneta
* [[Roberta Taylor]] (* 1948), angleška filmska igralka
* [[Rod Taylor]] (1930–2015), avstralski filmski igralec
* [[Roger Taylor]]
** [[Roger Taylor (tenisač)|Roger Taylor]] (* 1941), angleški tenisač
** [[Roger Andrew Taylor]] (* 1960), angleški bobnar glasbene skupine [[Duran Duran]]
** [[Roger Meddows Taylor|Roger (Meddows) Taylor]] (* 1949), angleški bobnar glasbene skupine [[Queen]]
* Ruth Taylor
** [[Ruth Taylor]] (1961–2006), kanadska pesnica in urednica
** [[Ruth Alice Taylor]] (1905–1984), ameriška filmska igralka
** [[Ruth Ashton Taylor]] (1922–2024), ameriška televizijska in radijska novinarka, moderatorka
* Theodore Taylor
** [[Theodore Brewster Taylor]] (alias [[Ted Taylor]]) (1925–2004), ameriški fizik
** [[Theodore Roosevelt Taylor]] (alias [[Hound Dog Taylor]]) (1915–1975), ameriški kitarist in pevec bluesa
* [[Trevor Taylor]] (1936–2010), britanski dirkač [[Formula 1|Formule 1]]
* [[Zachary Taylor]] (1784–1850), 12. ameriški predsednik

== Glej tudi ==
* ime Taylor ([[Taylor Swift]], [[Taylor Kinney]], 
* priimek ali ime [[Tyler]] 
** [[Aisha Tyler]] (* 1970), ameriška igralka
** [[Alison Tyler]] (* 1969), psevdonim ameriške pisateljice erotične literature
** [[Anne Tyler]] (* 1941), ameriška pisateljica, [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjeva nagrajenka]]
** [[Bonnie Tyler]] (* 1951), valižanska pevka
** [[Buffy Tyler]] - [[Judy Tyler]] - [[Tom Tyler]], ameriški igralci 
** [[Jeremy Tyler]] (* 1991), ameriški košarkar 
** [[John Tyler]] (1790–1862), 10. predsednik ZDA
** [[Liv Tyler]] (* 1977), ameriška igralka
**[[Steven Tyler]] (* 1948), ameriški rock glasbenik, pevec skupine [[Aerosmith]]
**[[Tom Tyler]] (1903–1954), amerišk igralec
**Walter &quot;Wat&quot; Tyler (~1341?–1381), vodja angleškega kmečkega upora, usmrčen
**[[Tyler Gregory Okonma]] (umetniško ime ''Tyler, the Creator'') (* 1991), (afro-)ameriški reper, pevec, glasbeni producent in modni oblikovalec
* priimek [[Tylor]] 
** [[Charles Tylor]] (1816–1902), britanski minister in pisec
** [[Edward Burnett Tylor]] (1832–1917), britanski (socio-)kulturni antropolog
** [[Jud Tylor]] (* 1979), kanadska igralka
** [[Theodore Tylor]] (1900–1968), britanski šahist
*priimek ali ime [[Traylor]]
**[[Traylor Howard]] (* 1966), ameriška igralka
**[[Robert Traylor]], ameriški košarkar
{{priimek}}

[[de:Taylor (Name)]]
[[en:List of people with surname Taylor]]
[[simple:Taylor]]</text>
      <sha1>t0d5alx9atxxcmu4puw1xhhyl809m74</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ortneški grad</title>
    <ns>0</ns>
    <id>87421</id>
    <revision>
      <id>6771458</id>
      <parentid>6578303</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:18:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771458</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3924" sha1="tg5ljs0bhxgy2pu7onqrhpo0fg37nvp" xml:space="preserve">{{NVatlas|474758,70964.22,1|old:x1=474421.69&amp;y1=70757.38&amp;x2=475088.35&amp;y2=71174.05}}
{{Infopolje Zgradba
|name               = Ortneški grad
|image              = Valvasor - Ortneški grad.jpg
|image_size         = 240px
|caption            = Ortneški grad na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679
|location           = hrib [[Veliki Žrnovec]] pri vasi [[Hudi Konec]]
| map_type            = Slovenija
| map_alt             = 
| map_caption         = Lega na zemljevidu Slovenije
|start_date         = 
|completion_date    = 13. stoletje
|demolished_date    = konec 19. stoletja
|opening            = 
|renovation_date    = 
|building_type      = [[grad]]
|roof               = 
|top_floor          = 
|floor_count        = 
|cost               = 
|floor_area         = 
|architect          = 
|architectural_style = 
|client             = 
|developer          = 
|owner              = 
|management         = 
|url                = 
|references         = 
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Ortnek - Arheološko najdišče Stari grad
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=13405
 | občina = Ribnica&lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}
[[File:Poskus rekonstrukcije gradu Ortnek pri Ribnici v 19. stol.jpg|thumb|Poskus rekonstrukcije gradu Ortnek pri Ribnici v 19. stol]]

'''Ortneški''' ali '''Stari grad''' stoji na hribu [[Veliki Žrnovec]] v bližini [[Ribnica|Ribnice]] (natančneje blizu vasi [[Hudi Konec]]).

Leta 1161 je [[Ortenburžani|Ortenburžan]] [[Oton II. Ortenburški|Oton II.]] na tem mestu postavil majhen gradič. Po izumrtju Ortenburžanov leta 1418 so grad in gospostvo podedovali [[Celjski grofje]], ki so ga imeli do izumrtja leta 1456. Kot vsa druga njihovo posest je tudi ta grad prešel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]], ki so ga v drugi polovici 15. stoletja prodali [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergom]]. [[Kmečki upori|Kmečki punti]] in [[turški upadi|turški vpadi]] so grad poškodovali, Lambergi pa so ga ponovno [[renesansa|renesančno]] uredili. Konec [[16. stoletje|16. stoletja]] so grad prodali, postal je manj pomemben. V [[17. stoletje|17. stoletju]] so grofje [[Mosconi]] grad prezidali, iz tega časa izhaja tudi [[Grajska cerkev svetega Jurija Ortenburg|grajska cerkev svetega Jurija]]. Zadnji njegovi lastniki so bili [[Koslerji]], ki so grad pridobili 1823, 1884 pa so ga opustili in se preselili v [[spodnji ortneški grad]] ob glavni cesti [[Ljubljana]]—[[Kočevje]].
[[Slika:Grad Ortnek v katastru.jpeg|thumb|left|Grad Ortnek na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869]]
Sedaj so od Starega gradu ohranjene le ruševine, ki nosijo zgodovinsko in spomeniško privlačnost. V cerkvici svetega Jurija so bili trije [[oltar]]ji, slike v njih in rezljana prižnica. Rezbarije so datirane z letnico 1641 in so izreden spomenik, prav tako slike mojstra [[Hans Georg Geigerfelder|Hansa Georga Geigerfelderja]]. Zaradi zamakanja in odnašanja plastik ter rezbarij so kapelo demontirali, opremo pa odpeljali. Podoba [[Sveti Jurij|svetega Jurija]] je v [[Narodna galerija Slovenije|Narodni galeriji]] v Ljubljani.

V bližini gradu stoji telekomunikacijski stolp [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki pokriva ribniško dolino. Na njem je televizijski oddajnik [[DVB-T|multipleksa A]], oddajnika radijev [[Val 202]] ter [[Radio 1]] in bazna postaja mobilnega operaterja [[Si.mobil]].&lt;ref&gt;http://www.hribi.net/izlet/ortnek_ortneski_stari_grad_/26/1173/1971&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam gradov]]
* [[Seznam dvorcev v Sloveniji]]
* [[Seznam trdnjav v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

* {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/o-1/ortnek1.php|title=Gradovi v Sloveniji:Ortnek|publisher=Slosi.info }}


{{Gradovi v Sloveniji}}
{{castle-stub}}

[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Ortnek]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v občini Ribnica]]
[[Kategorija:Ortnek]]</text>
      <sha1>tg5ljs0bhxgy2pu7onqrhpo0fg37nvp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bled</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88048</id>
    <revision>
      <id>6771811</id>
      <parentid>6749947</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:23:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <origin>6771811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16022" sha1="rrafinv040ay3wo85gm6uk138ou7zp3" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 22 |lats = 7.69 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 6 |longs = 50.31 |longEW = E
|najdisi=Bled
|geopedia=#L410_F10126533_T13_b4_x430806_y136089_s14
|slika={{Photomontage|position=center
 | photo1a = Bled Overview.JPG
 | photo2a = Bled1a.jpg
 | photo2b = SloveeniaBled.jpg
 | photo3a = Bled_Cremeschnitte_(blejska_kremšnita).jpg
 | photo3b = Blejski_grad - posnetek iz balona - 2023-07-08.jpg
 | photo4a = 
   | size = 280
   | spacing = 2
   | color = 
   | border = 0
   | foot_montage =  }}
|povrsina=13,63
|prebivalstvo=5155
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=507,7
|postna=4260
|posta=Bled
|obcina=Bled
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
|Image of Skyline=|ime=Bled|vrsta= [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}}
'''Bléd''' ({{IPA-sl|ˈbleːt|pron|Sl-Bled.oga}} ''na Bledu, blêjski, Blêjec'') ({{lang-de|Veldes}},&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;&gt;''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146.&lt;/ref&gt; v starejših virih tudi Feldes)&lt;ref&gt;de Luca, Ignaz. 1790. ''Geographisches Handbuch von dem östreichischen Staate'', vol 2. Vienna: Johann Paul Krauß, p. 137.&lt;/ref&gt; je [[mesto]] in turistično središče z okoli 5200 (brez Rečice 4300) prebivalci in središče [[občina Bled|Občine Bled]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Sloveniji]]. Bled je naselje s središčem na vzhodnem obrobju [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]] (475 mnm), ob katerem leži ter ga ozemeljsko tudi v celoti zaobsega. Leži na skrajnem severu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] – na [[Dežela in Blejski kot|Blejskem kotu]], ki se dviga  nad [[Dežela in Blejski kot|Deželo]], samega pa objemajo alpske planote – na severu [[Pokljuka]] in [[Mežakla]], na jugu pa [[Jelovica]]. Spada med starejše [[Turizem v Sloveniji|turistične kraje v Sloveniji]]. Središče Bleda leži na nadmorski višini 501m, sredi razgibane, [[ledenik|ledeniško]] preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo z združitvijo vasi Grad, Mlino, [[Rečica]], Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli [[jezero|jezera]], ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad/[[Grajski hrib]] 599 mnm, Straža 646 m, Kozarca 558 mnm, Velika in Mala Osojnica 756 oz. 685 mnm in Ravnica 729 mnm). Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, [[Zagorice]] in Želeče pričele zraščati. Poleg njih so naselja oziroma deli Bleda še Seliše, Dobe, Na Jasi, Mlino, Zazer, Rečica (pri Bledu), Grimščice, Gmajna, Jermanka, Velika in Mala Zaka (z veslaškima centroma) in Nad progo, kjer je [[železniška postaja Bled Jezero]]. 

Leta 1951 je bil Bled v upravnem pogledu določen za mesto, izločeno iz okrajev, uradno pa je Bled status [[Mesta v Sloveniji|mesta]] oz. samostojnega [[Naselja v Sloveniji|naselja]] pridobil šele leta 1960. Na Bledu imajo poleg več hotelov sedež tudi Javni zavod [[Triglavski narodni park]], [[Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled]] (''Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled''), [[IEDC poslovna šola Bled]] ter konferenčno-prireditvena [[Festivalna dvorana Bled]], kjer je med drugim prvi dve leti potekala [[Slovenska popevka]], dvakrat (1965 in 2005) mednarodni kongres [[PEN]], katerega Odbor pisateljev za mir vsako leto od svoje ustanovitve 1984 zaseda na Bledu in se sočasno odvija tudi Mednarodno blejsko srečanje pisateljev pod okriljem PEN; kakor tudi del vsakoletne mednarodne literarne prireditve Vilenica in od 2006 [[Blejski strateški forum]] (BSF), največja mednarodno srečanje najvišjih predstavnikov držav in strokovnjakov za mednarodne odnose v jugovzhodni Evropi. Leta 2002 je na Bledu, ki je eno od prizorišč mednarodnega šahovskega turnirja in Memoriala dr. Milana Vidmarja, potekala [[Šahovska olimpijada]]. Od 1996 je Bled tudi prizorišče mednarodnega glasbenega [[Festival Bled|Festivala Bled]] s tečaji, violinistično delavnico itd. Drugo blejsko prizorišče je [[Ledena dvorana Bled|Ledena dvorana]]. [[Blejski dnevi]] prikazujejo turistom izdelke domače in umetnostne obrti ter kulinarike, potekajo promenadni koncerti, na tradicionalno blejsko noč »zažarita« jezero in grad, ko prostovoljci v čolnih na jezersko gladino položijo okrog 15.000 lučk v jajčnih lupinah, ki jih pripravlja domačin Andrej Vidic in ki poleg ognjemeta razsvetlijo jezero in njegovo okolico. Na Bledu poteka tudi tradicionalna etno-glasbena prireditev [[Okarina festival]] in deluje [[Medgeneracijski center Vezenine Bled]].

Jezero, ki je dolgo 2,12 km in široko od 0,5 do 1&amp;nbsp;km, ima poleti vodo primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25&amp;nbsp;°C in do jeseni ohrani do 18&amp;nbsp;°C. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Na jezeru se nahaja [[Blejski otok]] s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|cerkvijo Marijinega vnebovzetja]], kamor prepeljujejo ljudi z blejskimi [[Pletna|pletnami]]. 

Ob [[Blejski prelom|blejskem prelomu]] je blizu jezera termalni vrelec (23 °C), ki napaja dva pokrita bazena dveh hotelov. Bled je postal tudi središče gospodarjenja z gozdovi Vzhodnih Julijskih Alp in je sedež uprave [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] z informacijskim središčem, čeprav mesto samo leži izven njegovih meja. 

Na Bledu je razvit veslaški šport, ob jezeru je [[Olimpijski Veslaški center Mala Zaka Bled|Olimpijski Veslaški center Mala Zaka]], ki ima tribuno tudi v Veliki Zaki, kjer je Camping Bled. Turistično je Bled poleg jezera z otokom, gradu in okolice znan tudi po znamenitih kremnih rezinah oz. [[Kremšnita|kremšnitah]], ki jih je leta 1953 v blejskem [[Hotel Park|Hotelu Park]] začel izdelovati slaščičar [[Ištvan Lukačević]] iz Vojvodine. Na Bledu je tudi smučišče Straža.  

Knjižnica [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] Bled. 

== Zgodovina ==
[[Slika:SloveeniaBled.jpg|levo|sličica|Blejski otok in grad]]
[[Slika:Bled lake.jpg|thumb|350px|Blejsko jezero z gradom]]
Leta 2004 je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja (1858) z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku 20. stoletja je bil Blejski kot del [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale ([[Arnold Rikli]], dinastija [[Karađorđevići|Karađorđević]], [[Josip Broz - Tito|Tito]], itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854). Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870, oziroma Celovec/Beljak-Trst (1906). Tega leta (1906) je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak [[Bohinjska proga|bohinjske železnice]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku) itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta 1914 je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja sovpadal tudi z naraščanjem števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito.
[[Slika:Bled under the snow.JPG|thumb|right|350px|Bled]]
[[Slika:Blejski grad-župnišče-ponoči.JPG|thumb|right|350px|Bled, grad, župnišče]]
[[Slika:Bled, barve noči.jpeg|thumb|right|350px|Bled, barve odsevov decemberskih luči]]
[[Slika:Bled Cremeschnitte (blejska kremšnita).jpg|sličica|350px|desno|Blejska [[kremšnita]]]]Konec 19. stoletja (1899) je bilo področje današnje blejske in gorjanske občine razdeljeno na občine Ribno, Gorje in Bled. Prvi dve namreč nista bili usmerjeni v turistično dejavnost, ampak je prevladovala kmetijska ter gozdarska dejavnost. Taka ureditev je veljala vse do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Bled je kot enotno naselje nastal z zraščanjem naselij: Zagorice, Želeče, Grad, Mlino in Rečica, ki so se razvijala kot obcestna naselja na relaciji Lesce-Bohinj in Lesce-Gorje. Intenzivna gradnja z objekti pretežno turističnega značaja je po drugi svetovni vojni zabrisala meje med Gradom, Želečami in Zagoricami, medtem ko sta Mlino in Rečica zaradi oblikovanosti površja ostala odmaknjena vse do danes. Kot naselje je bil Bled ustanovljen leta 1960. Po vojni se je območje Bleda povečalo na račun ukinjene občine Gorje in ostalo samostojno do leta 1961, ko je postalo del radovljiške občine. Leta 1994 je Bled znova postal samostojna občina, ki je zajemala naselja: Zasip, Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje in Zgornje Gorje kot naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča, Obrne, Bodešče, Koritno, Selo, (Grabče, Krnica, Mevkuž, Poljšica, Podhom, Višelnica kot vaška naselja ter Kupljenik, Radovna, Perniki, Slamniki, Spodnje in Zgornje Laze - občina Gorje) kot razložena podeželska naselja. Leta 2006 je občina Bled izgubila precejšen del ozemlja na račun ponovno ustanovljene [[Občina Gorje|Občine Gorje]]. Ozemlje naselja Bled si delita dve krajevni skupnosti: Bled in Rečica. 

=== Pobratena mesta ===

* [[Doberdob]], od leta 1998

* [[Brixen]] - [[Bressanone]], od leta 2004

* [[Vrba na Koroškem]] (Velden am Wörthersee), od leta 2004

* [[Vračar]], [[Srbija]], od leta 2008

* [[Henley na Temzi]], od leta 2013

* [[Wangen an der Aare]], od leta 2018

=== Prijateljska mesta: ===

* [[Dubrovnik]], od leta 2001

* [[Beljak]] – Villach, od leta 2002

* [[Rakovica (razločitev)|Rakovica]], od leta 2013

== Kulturna dediščina ==
* [[Blejski grad]]
* [[Blejski otok]] s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Cerkvijo Marijinega vnebovzetja]]
*[[Vila Bled]] s Plečnikovim Belvederjem (''Café Belvedere/Kavarna Belvedere''), [[Pristava Bled|Pristavo]] in čolnarno
*[[Vila Rikli]] in spomenik [[Arnold Rikli|Arnoldu Rikliju]]
*[[Cerkev sv. Martina, Bled]]
*[[Čolnarna]] in Grajsko kopališče
*[[vila Ilsenheim]] (zdaj [[vila Rog]])
*najstarejši Prešernov spomenik nasploh (iz leta 1883); [[vila Prešeren]]
*[[Vila Perun]] v lasti [[DMFA]] (vila [[Josip Plemelj|Josipa Plemlja]] ter njegova spominska soba na Prešernovi 39)
*[[Vila Pongratz]] (penzion Alpe)
*[[vila Sončnica]] ([[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]])
*Spomenik [[Adolf Muhr|Adolfu Muhru]]
*[[vila Vilsonija]] ([[Ivan Krizostom Švegel|Ivana Švegla]])
*[[vila Viktorija]] (''hostel Vila Viktorija Bled'')
*[[Bio Hotel Zlatorog &amp; Vila Zlatorog|Vila Zlatorog]] ob jezeru
*Spomenik [[Josip Plemelj|Josipu Plemlju]]
*[[Mrakova domačija]] na Rečici

== Pomembnejši prebivalci in osebnosti, povezane z Bledom ==
{{Glavni|Seznam osebnosti iz Občine Bled}}
*[[Josip Plemelj]]
*[[Princ Andrej]] [[Karadžordževiči|Karađorđević]]
*[[Josip Broz - Tito]]
* [[Blaž Kumerdej]]
*[[Josip Murn]]
*[[Krištof Fašank]]
*[[Tomaž Kristan]]
*[[Jaka Valant]]
*[[Josip Poklukar]]
* [[Julius von Payer]], umrl na Bledu
* [[Max Landa]], umrl na Bledu
*Josip Pongratz
*[[Carl Gustav Svensson]]
*[[Josip Costaperaria]]
*[[Ivan Hribar]] 
* [[Tone Svetina]]
*[[Janez Svetina]]
* [[Mojca Kumerdej]]
* [[Boris A. Novak]]
* [[Milena Zupančič]]
* [[Dušan Jovanović]]
* [[Ivan Kenda]]
* [[Arnold Rikli]]
* [[Augusta Kelsen]]
* [[Danilo Fürst]]
*[[Jože Fürst]]
*[[Peter Florjančič]]
*[[Tone Frelih]]
*[[Stane Gabrovec]]
*[[Timotej Knific]]
*[[Jože Kastelic]]
* [[Karel Mauser]]
*[[Tonček Pangerc]]
*[[Ivan Ribič]]
*[[Janko Benedik]]
*[[Božo Benedik]]
*[[Nikolaj Bevk]]
*[[Thomas Keller]]
*[[Boris Kocijančič]]
*[[Franc Čop]]
*[[Benedikt Lergetporer]]
*[[Ištvan Lukačević]]
*[[Angela Zupan]]
*[[Vida Jeraj|Vida Jerajeva]]
*[[Anton Vovk (hotelir)]]
*[[Bogdan Vovk]]
*[[Aleksander Molnar]]
*[[Jula Molnar]] (r. Vovk)
* [[Melita Vovk]]
*[[Mirko Vovk]]
*[[Jakob Peternel]]
* [[Ejti Štih]]
*[[Danilo Majaron]]
*[[Andrej Ferjančič]]
*[[Tončka Durjava]] (Rudolf)
*[[Dragotin Lapajne|Dragotin (Karel) Lapajne]]
*[[Ivan Krizostom Švegel]]
*[[Jožef Švegel]] ([[Jožef Schwegel]])
*[[Rudolf Marčič|Rudolf (Ernst) Marčič]]
*[[Matej Pretner]]
*[[Mirko Šubic]]
*[[Oleg Vrtačnik]]
*[[Ivan Vurnik]]
*[[Ivan Jan]]
*[[Jože Jan]]
*Brane (Branko) Brodnik
*[[Karla Bulovec Mrak|Karla Bulovec]]
*[[Štefka Bulovec]]
*[[Stane Kolman]]
*[[Vito Lavrič]]
*[[Anton Bole]]
*[[Marija Šuštar]]
*[[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]]
*[[Milan Ciglar]]
*[[Pavel Tolar]]
*[[Peter Božič]]
*[[Anton Baloh]]
*[[Franc Benko]]
*[[Mirko Toš]]
*[[Janez Fajfar]]
*[[Peter Fajfar (metalurg)|Peter Fajfar]]?
*[[Andrej Klinar]]
*[[Franc Copf]]
*[[Polde Oblak (slikar)]]
*[[Vid Pečjak]]
* [[Olga Gracelj]]
*[[Ferdo Gestrin]]
*[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]]
*[[Ernest Petrič]]
*[[Josip Rus]] ([[Veljko Rus]], [[Vojan Rus]])
*[[Borut Rus]] (1926-2017)
*[[Ivo Pirkovič]]?
*[[Jože Jensterle]]
*[[Tone Frelih]]
*[[Jurij Hočevar]]
*[[Slavko Janjušević]] 
*[[Jože Berc]]
*[[Milan Janša]]
*[[Miloš Janša]]
*[[Sadik Mujkić]]
*[[Luka Špik]]
*[[Denis Žvegelj]]
*[[Sara Isakovič]]
*[[Aleš Žemva]]
*[[Dejan Žemva]]
*[[Jakob Soklič]]
*[[Vera Stich]]
*[[Jože Ujčič]]
*[[Jože Ulčar]]
*[[Anže Ulčar]]
*[[Janez Ambrožič (duhovnik)]]
*[[Ivan Rupnik (duhovnik)]]
*[[France Trefalt]]
*[[Janez Ravnik]] (1929-)
*[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]]
*[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]]
*[[Stane Dremelj]]
*[[Tomaž Jemc]]
*[[Saša Molnar]]
*[[Vid Ponikvar]]
*[[Janez Marijan Polak]]
*[[Otmar Zorn]]
*[[Nika Leben (biologinja)]]
*[[Magdalena Cundrič]]
*[[Franc Sekovanič]] (p. [[Krizostom]])
*[[Anton Dvornik]] ([[Anton Wornig|Wornig]])

== Glej tudi ==
* [[Blejska Dobrava]]
* [[Sava Bohinjka]]
* [[Blejski Vintgar]]
* [[Dežela in Blejski kot]]
* [[Vila Bled]]
* [[Vila Zlatorog]]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Bled}}
{{Wikipotovanje|Bled}}
* [http://www.bled.si/ Uradna spletna stran]
* [http://www.kam.si/zanimivosti/anekdota_o_babjem_zobu_na_jelovici.html Anekdota o Babjem zobu na Jelovici ]
* [http://www.julijske-alpe.com Julijske Alpe]
* [http://kraji.eu/slovenija/bled/slo Bled na KRAJI - Slovenija]
*[https://apartmaji-slovenija.com/blejsko-jezero/ Bled na apartmaji-slovenija.com]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan|year=2009|title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}

{{Bled}}
{{Mesta-Slovenija}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Bled]]
[[Kategorija:Bled|*]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rrafinv040ay3wo85gm6uk138ou7zp3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:TadejM</title>
    <ns>2</ns>
    <id>88669</id>
    <revision>
      <id>6771552</id>
      <parentid>6770748</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:17:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+1 članek: [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026]]</comment>
      <origin>6771552</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9679" sha1="8d09g0jlur9vaxn1zh1tb3h1gi1cswz" xml:space="preserve">{{pošlji uporabniku e-pismo}}
__NOTOC__
&lt;center&gt;
{| style=&quot;background-color: #F8FCFF;&quot;
|
! &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;&lt;big&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&amp;action=edit&amp;section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&amp;nbsp;&lt;/big&gt;&lt;/span&gt;
! 
&lt;div style=&quot;position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;&quot;&gt;[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&amp;action=edit&amp;section=new&lt;span title=&quot;Pustite sporočilo!&quot; style=&quot;text-decoration:none;&quot;&gt;&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/span&gt;]]&lt;/div&gt;[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]&lt;/div&gt;
|} 
&lt;/center&gt;
&lt;br /&gt;
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px  solid #99b3ff&quot;

! bgcolor=&quot;#aaaaff&quot; align=center | [[Wikipedija:Babilon]]
|-
| {{uporabnik sl}}
|-
| {{uporabnik en-4}}
|-
| {{uporabnik fr-3}}
|-
| {{uporabnik de-3}}
|-
| {{uporabnik hr-2}}
|-
| {{uporabnik it-2}}
|-
| {{Uporabnik WPMed}}
|-
| {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}}
|-
| {{Uporabnik lua-1}}
|-
| {{Profesionalni prevajalec}}
|-
| {{Uporabnik zdravnik}}
|-
| {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}}
|-
| {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}}
|-
| {{Uporabnik trajnostnost}}
|-
| {{Uporabniški prispevki|100000}}
|-
| {{Uporabnik Chrome}}
|-
| {{Uporabnik wikEd}}
|}

==O meni==
V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&amp;diff=prev&amp;oldid=139339 moje prvo urejanje])&lt;/span&gt;. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator.

===Seznam ustvarjenih člankov===
[https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;namespace=0&amp;redirects=0&amp;range=all-time&amp;sort=views&amp;direction=1&amp;view=list&amp;user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (466).

&lt;div style=&quot;float:left; width:33em&quot;&gt;
&lt;inputbox&gt;
type=create
preload=Template:New_page
editintro=
width=33
buttonlabel=Uredi članek
&lt;/inputbox&gt;
&lt;/div&gt;{{clear|left}}

===Prevodi===
* Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]]
* Videoposnetki:

;Filozofija
&lt;gallery&gt;
File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]]
File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]]
File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]]
File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]]
File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]]
File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]]
File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]]
File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]]
File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]]
File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]]
File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]]
File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]]
File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]]
File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]]


&lt;/gallery&gt;

;Znanost
&lt;gallery&gt;
File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]]
File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]]
File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]]
File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa

&lt;/gallery&gt;

==Vodilo==
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000&quot;
|
{{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;– James Clear, 3-2-1 Newsletter&lt;/small&gt;
|
{{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|}

==Podstrani==
===Orodja===
[[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij]

===Drugo===
[[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]]

==Priznanja==
&lt;gallery&gt;
Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST)
Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST)
Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva.  --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST)
Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET)
Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET)
Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET)
Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET)
Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET)
Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST)
Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:50, 19. november 2014 (CET)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:15, 16. junij 2021 (CET)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:41, 6. junij 2022 (CEST)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:33, 12. junij 2023 (CEST)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:57, 10. junij 2024 (CEST)
Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 23. oktober 2025 (CEST)
Slika:Minor Barnstar.png|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja#Manjša zvezda|manjšo zvezdo]] za številne prispevke slovenskih oznak na [[:d:User:TadejM|Wikipodatkih]], ki so mnogokrat v pomoč tudi pri urejanju Wikipedije. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 16. oktober 2026 (CEST)
&lt;/gallery&gt;
{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; | '''Tehniška zvezda'''
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:44, 17. marec 2023 (CET)
|}

[[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]]</text>
      <sha1>8d09g0jlur9vaxn1zh1tb3h1gi1cswz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771562</id>
      <parentid>6771552</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:44:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+1 članek: [[Flávio Bolsonaro]]</comment>
      <origin>6771562</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9679" sha1="qs29vdp6dtk9lfwdvk19ji5tidikzc6" xml:space="preserve">{{pošlji uporabniku e-pismo}}
__NOTOC__
&lt;center&gt;
{| style=&quot;background-color: #F8FCFF;&quot;
|
! &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;&lt;big&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&amp;action=edit&amp;section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&amp;nbsp;&lt;/big&gt;&lt;/span&gt;
! 
&lt;div style=&quot;position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;&quot;&gt;[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&amp;action=edit&amp;section=new&lt;span title=&quot;Pustite sporočilo!&quot; style=&quot;text-decoration:none;&quot;&gt;&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/span&gt;]]&lt;/div&gt;[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]&lt;/div&gt;
|} 
&lt;/center&gt;
&lt;br /&gt;
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px  solid #99b3ff&quot;

! bgcolor=&quot;#aaaaff&quot; align=center | [[Wikipedija:Babilon]]
|-
| {{uporabnik sl}}
|-
| {{uporabnik en-4}}
|-
| {{uporabnik fr-3}}
|-
| {{uporabnik de-3}}
|-
| {{uporabnik hr-2}}
|-
| {{uporabnik it-2}}
|-
| {{Uporabnik WPMed}}
|-
| {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}}
|-
| {{Uporabnik lua-1}}
|-
| {{Profesionalni prevajalec}}
|-
| {{Uporabnik zdravnik}}
|-
| {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}}
|-
| {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}}
|-
| {{Uporabnik trajnostnost}}
|-
| {{Uporabniški prispevki|100000}}
|-
| {{Uporabnik Chrome}}
|-
| {{Uporabnik wikEd}}
|}

==O meni==
V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&amp;diff=prev&amp;oldid=139339 moje prvo urejanje])&lt;/span&gt;. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator.

===Seznam ustvarjenih člankov===
[https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;namespace=0&amp;redirects=0&amp;range=all-time&amp;sort=views&amp;direction=1&amp;view=list&amp;user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (467).

&lt;div style=&quot;float:left; width:33em&quot;&gt;
&lt;inputbox&gt;
type=create
preload=Template:New_page
editintro=
width=33
buttonlabel=Uredi članek
&lt;/inputbox&gt;
&lt;/div&gt;{{clear|left}}

===Prevodi===
* Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]]
* Videoposnetki:

;Filozofija
&lt;gallery&gt;
File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]]
File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]]
File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]]
File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]]
File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]]
File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]]
File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]]
File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]]
File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]]
File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]]
File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]]
File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]]
File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]]
File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]]


&lt;/gallery&gt;

;Znanost
&lt;gallery&gt;
File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]]
File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]]
File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]]
File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa

&lt;/gallery&gt;

==Vodilo==
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000&quot;
|
{{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;– James Clear, 3-2-1 Newsletter&lt;/small&gt;
|
{{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|}

==Podstrani==
===Orodja===
[[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij]

===Drugo===
[[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]]

==Priznanja==
&lt;gallery&gt;
Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST)
Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST)
Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva.  --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST)
Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET)
Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET)
Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET)
Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET)
Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET)
Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST)
Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:50, 19. november 2014 (CET)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:15, 16. junij 2021 (CET)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:41, 6. junij 2022 (CEST)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:33, 12. junij 2023 (CEST)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:57, 10. junij 2024 (CEST)
Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 23. oktober 2025 (CEST)
Slika:Minor Barnstar.png|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja#Manjša zvezda|manjšo zvezdo]] za številne prispevke slovenskih oznak na [[:d:User:TadejM|Wikipodatkih]], ki so mnogokrat v pomoč tudi pri urejanju Wikipedije. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 16. oktober 2026 (CEST)
&lt;/gallery&gt;
{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; | '''Tehniška zvezda'''
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:44, 17. marec 2023 (CET)
|}

[[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]]</text>
      <sha1>qs29vdp6dtk9lfwdvk19ji5tidikzc6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Štuhec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>113155</id>
    <revision>
      <id>6771731</id>
      <parentid>6525052</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T01:02:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3951" sha1="0a7nowccjd6ukcetscdo2mp1nop46v9" xml:space="preserve">{{Infobox_Philosopher |
 region = [[Slovenska filozofija]] |
 era = Filozofija 20. stoletja |
 color = #B0C4DE |
 &lt;!-- Information --&gt;
 name = Ivan Štuhec |
 school_tradition = krščanski [[personalizem]], [[novotomizem]]|
 main_interests = krščanska [[etika]], [[filozofska antropologija]], [[ontologija]], [[metafizika]] (s [[teologija|teologijo]]), [[filozofija religije]], [[sociologija religije]]|
influences =  [[Janez Pavel II.]], [[Avguštin]], [[Aleš Ušeničnik|Ušeničnik]], [[Janez Janžekovič|Janžekovič]] |
 notable_ideas = |
}}

'''Ivan Janez Štuhec''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|rimskokatoliški duhovnik]],  [[teolog]] in [[filozof]] [[etika|morale]], [[pisatelj]] * [[17. november]] [[1953]], [[Celje]].

Po končani osnovni šoli pri [[Mala Nedelja|Mali Nedelji]] in v Ljutomeru je maturiral na gimnaziji Frana Miklošiča v [[Ljutomer]]u. [[Teologija|Teologijo]] je študiral v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Maribor]]u ter bil leta 1981 posvečen v [[duhovnik]]a [[Nadškofija Maribor|mariborske škofije]].

Leta 1988 je [[doktorat|doktoriral]] iz [[moralna teologija|moralne teologije]] na [[papež|papeški]] [[Papeška univerza Gregoriana|univerzi Gregoriani]] v [[Rim]]u in postal asistent na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer zdaj kot [[profesor]] predava osnovno moralno teologijo in družbeni nauk Cerkve. Deset let je bil [[študent|študentski]] duhovnik v Mariboru, od leta [[1996]] pa je rektor [[zavod Antona Martina Slomška|zavoda Antona Martina Slomška]] v Mariboru, v okviru katerega deluje škofijska [[gimnazija]]. Kot član različnih cerkvenih komisij in kot tajnik sinode ([[sinoda|Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem]]) je ves čas spremljal dogajanja v Cerkvi in družbi. Njegovi znanstveni, strokovni in poljudni spisi ter [[članek|članki]] so pretežno družbeno-etične narave.

== Nazivi ==
* redni profesor Teološke fakultete
* [[izredni profesor]] za moralno teologijo (2000)
* [[docent]] (1993)
* [[predavatelj]] (1988)

== Dela ==
* ''Družbeni nauk Cerkve'', 1997 (interno gradivo) {{COBISS|ID=1354074}}
* ''Družbene presoje'', Ljubljana, Družina, 2002 {{COBISS|ID=117007616}}
* ''Smer - osvobojena dežela'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005 {{COBISS|ID=222943232}} 
* ''Cerkev - sveta in prekleta'', Celje, Mohorjeva družba, 2005 {{COBISS|ID=217843200}}
* ''Leksikon krščanske etike'' (vodja projekta; izvršni urednik [[Anton Mlinar]]), Mohorjeva družba, 2009
* ''Veter v megli: komentarji in predavanja 2000-2012'', 2012
* ''Slovenija brez Patrie in Zvonov'', 2017
* ''Zgodbe iz nahrbtnika: romarjevi vtisi s poti po domovini'', 2021
* ''Teološki temelji morale'' (Celjska Mohorjeva družba, 2024; 528 str.)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih teologov]]
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Viri: ==

* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Bajt, Drago: ''Slovenski kdo je kdo'' Ljubljana, Nova revija, 1999 {{COBISS|ID=103618304}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikiquote2|sl:Ivan J. Štuhec|Ivan Štuhec}}
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=15559 COBISS - Osebna bibliografija]

{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}
{{reli-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Štuhec, Ivan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Papeški univerzi Gregoriana]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Sloveniki]]
[[Kategorija:Univerzitetna župnija Maribor]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Štuhec, Ivan]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Štuhec, Ivan]]</text>
      <sha1>0a7nowccjd6ukcetscdo2mp1nop46v9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3</title>
    <ns>2</ns>
    <id>116678</id>
    <revision>
      <id>6771586</id>
      <parentid>6769905</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:51:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9498" sha1="r13vnkt81zm7an380003pqrwr6i5wyr" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Armenian writer, humanitarian and diplomat}}
{{Infobox officeholder
| name          = Diana Apcar
| image         = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg
| image_size    = 222px
| alt           = Diana Apcar
| caption       =
| office        = [[Prvo republika Armenija|Armenija]] [[Consul (representative)#Honorary consul|Honorary consul]] to Japan
| term_start    = 1920
| term_end      = 1920
| president     = 
| predecessor   = ''position established''
| successor     = ''position abolished''
| birth_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| death_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| resting_place = 
| party         = 
| relations     = 
| alma_mater    = 
| occupation    = &lt;!-- wd --&gt;
| profession    = 
| signature     =  
}}

'''Diana Abgar''' ({{langx|hy|Դիանա Աբգար}}; rojstno ime: Anahit Agabekjan), [[Armenija|armenska]] pisateljica, humanistka in diplomatka, * [[17. oktober]] [[1859]], [[Britanska Indija]], † [[8. julij]] [[1937]], [[Jokohama]], [[Japonska]]

'''Diana Abgar''' je bila [[Armenija|armenska]] pisateljica in humanistka, imenovana za častnega konzula kratkotrajne [[Demokratična republika Armenija|Prve republike Armenije]] (1918–1920) na [[Japonska|Japonskem]].&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot;&gt;{{cite journal|last=Soghomonian|first=Sarah|title=Lucille Apcar Introduces New Book|journal=Hay Sharzhoom|date=December 2004|volume=26|issue=#2 (88)|url=http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|accessdate=18 November 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131104043847/http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|archivedate=4 November 2013}}&lt;/ref&gt; Bila je prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, imenovanih na katero koli diplomatsko mesto v dvajsetem stoletju.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Vaughn |first=Lisa |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Feminist_Conversations/JfLZeQu_sXAC?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PA129&amp;printsec=frontcover |title=Feminist Conversations: Women, Trauma and Empowerment in Post-Transitional Societies |last2=Budryte |first2=Dovile |last3=Riegg |first3=Natalya Tovmasyan |last4=Vaughn |first4=Lisa M. |last5=Riegg |first5=Natalya T. |date=2009 |publisher=Bloomsbury Publishing PLC |isbn=978-0-7618-4378-8 |pages=129 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Diana Agabeg (Agabegian), katere krstno ime je bilo Gayane, se je rodila v [[Jangon|Rangunu]] v [[Britanska Burma|Britanski Burmi]] (danes [[Jangon|Yangon]], [[Mjanmar]] )&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last=Warburton |first=Elizabeth |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Women_of_the_Foreign_Office/pc4QEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PT1&amp;printsec=frontcover |title=Women of the Foreign Office: Britain's First Female Ambassadors |last2=Warburton |first2=Richard |date=2021-03-19 |publisher=The History Press |isbn=978-0-7509-9708-9 |language=en}}&lt;/ref&gt; 17. oktobra 1859. Njen oče je bil Armenec iz [[New Julfa|Nove Džulfe]] [[Iran|v Iranu]], ki se je preselil v jugovzhodno Azijo. Dianina mama Avet je bila iz družine Tateos Avetum iz [[Širaz|Širaza]], mesta v južno-osrednjem Iranu. Diana je bila najmlajša od sedmih otrok v družini. Apcarjeva je odraščala v [[Kalkuta|Kalkuti]] in se izobraževala v lokalni samostanski šoli. Diana Apcar je tekoče govorila angleško, armensko in hindustansko.

Apcarjeva se je poročila z Michaelom Apcarjem,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; potomcem hiše Apcar iz [[New Julfa|Nove Julfe]], istega območja, od koder izvira tudi Apcarjeva materina družina, Aghabegijci. [[Apcar family|Družina Apcar]] je postala uspešna obrtnica in trgovka po vsej jugovzhodni Aziji. Posebej uspešni so postali v uvozno-izvoznem poslu s [[šelak]] [[lak|lakiranimi]] biseri. Leta 1891 sta se Diana in njen mož preselila na [[Japonska|Japonsko]], da bi ustanovila in razširila družinsko podjetje.&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot; /&gt; Sčasoma sta imela 5 otrok, od katerih so preživeli le 3.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;&gt;{{cite web|title=Diana Apcar: The First Woman Diplomat|url=http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|publisher=Armenian Cultural Foundation|accessdate=18 November 2012|archive-date=1 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110631/http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pri sedeminšestdesetih letih je Apcar imel številne telesne težave, kot so slabšanje vida, izguba sluha in artritis. Zaradi teh zdravstvenih težav je umrla 8. julija 1937 zjutraj v [[Jokohama|Jokohami]].&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot; /&gt; Pokopali so jo na pokopališču za tujce poleg moža, trenutno pa zanjo skrbi Društvo armensko-japonskega prijateljstva s sedežem v [[Tokio|Tokiu]].

== Diplomatska kariera ==
{{See also|Tokei Maru}}
Ko je [[Demokratična republika Armenija|Republika Armenija]] 28. maja 1918 postala neodvisna, Armenije ni priznala nobena mednarodna država. Vendar je Japonska leta 1920 po zaslugi Apcarjevih prizadevanj postala prva država, ki je priznala neodvisnost nove republike.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Iz spoštovanja do njenih prizadevanj je [[Hamo Ohanjanyan]], takratni zunanji minister republike, imenoval Diano Apcar za častno konzulko na Japonskem.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, imenovanih na kateri koli diplomatski položaj v dvajsetem stoletju. Vendar pa je bil njen položaj po padcu Prve republike Armenije istega leta 1920 nenadoma ukinjen.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;

== Dela ==
[[File:Diana Abgar 2020 stamp of Armenia.jpg|thumb|Abgar na znamki Armenije iz leta 2020]]
Potem ko je njen sin prevzel družinsko podjetje na Japonskem, je imela Apcarjeva več časa, da se je osredotočila na svojo humanitarno, literarno in diplomatsko kariero. Začela je sodelovati s številnimi revijami in časopisi, kot so The Japan Advertiser, The Far East, The Japan Gazette in Armenia (kasneje znana kot New Armenia). Velik del svoje literature je osredotočila na zatirane in njihove okoliščine. Pisala je o armenski stiski v Otomanskem cesarstvu, da bi ozavestila svet. Do leta 1920 je že napisala več kot devet knjig, posvečenih armenskemu genocidu. Napisala je tudi številne članke o mednarodnih odnosih in vplivu imperializma na svetovne zadeve in globalni mir&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Ta dela vključujejo:
* The Great Evil. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1914, 114 str.
* Peace and No Peace. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 101 str.
* The Peace Problem. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 131 str.
* On the Cross of Europe’s Imperialism: Armenia Crucified. Yokohama, Japan: 1918, 116 str.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=http://archive.org/details/oncrossofeuropes00apca|title=On the cross of Europe's imperialism, Armenia crucified|last=Apcar|first=Diana Agabeg|date=1918|publisher=Yokohama [Printed by the Fukuin printing co., ltd.]|others=The Library of Congress}}&lt;/ref&gt;
* In His Name ... Jokohama, Japonska: “Japan Gazette,” 1911. 52 pp.
* Betrayed Armenia. Jokohama, Japonska:  “Japan Gazette” Press, 1910, 77 str.
* The Truth about the Armenian Massacres. Yokohama, Japan: “Japan Gazette,” 1910, 26 str.
* Home Stories of the War. Kobe, Japonska: The Kaneko Printing Works, 1905, 47 str.
* Susan. Jokohama, Japonska: Kelly and Walsh, Limited, 1892, 109 str.

This manuscript, that came to light 67 years after the death of the author.
* From the Book of One Thousand Tales: Stories of Armenia and its People 1892-1922. (Indiana, 2004)

==''The Stateless Diplomat''==
Pravnukinja Diane Apcar, Mimi Malayan, je leta 2004 našla škatlo z njenimi spisi in začela raziskovati njeno življenje. Leta 2018 je dokončala dokumentarni film ''The Stateless Diplomat'' (''Diplomat brez državljanstva''), ki temelji na doslej neobjavljenih delih. Vzpostavila je tudi spletno stran, na kateri je na voljo veliko Apcarjevih publikacij.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dianaapcar.org/|title=The Stateless Diplomat. Historical Docudrama about Diana Apcar|website=dianaapcar.org|access-date=27 August 2023}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Reflist}}

{{authority control}}

{{DEFAULTSORT:Apcar, Diana}}
&lt;!-- [[Category:1859 births]]
[[Category:1937 deaths]]
[[Category:People from Yangon]]
[[Category:Burmese people of Armenian descent]]
[[Category:Armenian people in British India]]
[[Category:People from the First Republic of Armenia]]
[[Category:20th-century Armenian women politicians]]
[[Category:20th-century Armenian politicians]]
[[Category:Armenian women diplomats]]
[[Category:20th-century Armenian women writers]]
[[Category:20th-century Armenian writers]]
[[Category:19th-century Armenian writers]]
[[Category:Women ambassadors of Armenia]]
[[Category:People from British Burma]] --&gt;</text>
      <sha1>r13vnkt81zm7an380003pqrwr6i5wyr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771593</id>
      <parentid>6771586</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:20:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9550" sha1="2vrovz7yf3ve1kzkdlz17odqli33m4v" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Armenian writer, humanitarian and diplomat}}
{{Infobox officeholder
| name          = Diana Apcar
| image         = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg
| image_size    = 222px
| alt           = Diana Abgar
| caption       =
| office        = [[Prva republika Armenija|Armenska]] častna konzulka na Japonskem
| term_start    = 1920
| term_end      = 1920
| president     = 
| predecessor   = ''ustanovitev položaja''
| successor     = ''ukinitev položaja''
| birth_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| death_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| resting_place = 
| party         = 
| relations     = 
| alma_mater    = 
| occupation    = &lt;!-- wd --&gt;
| profession    = 
| signature     =  
}}

'''Diana Abgar''' ({{langx|hy|Դիանա Աբգար}}; rojstno ime: Anahit Agabekjan), [[Armenija|armenska]] pisateljica, humanitarka in diplomatka, * [[17. oktober]] [[1859]], [[Britanska Indija]], † [[8. julij]] [[1937]], [[Jokohama]], [[Japonska]]

Diana Abgar je bila [[Armenija|armenska]] pisateljica in humanistka, , ki je delovala v diaspori. V času obstoja kratkotrajne [[Prva Republika Armenija|Prve republike Armenije]] (1918–1920) je bila imenovana za častno konzulko na [[Japonska|Japonskem]].&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot;&gt;{{cite journal|last=Soghomonian|first=Sarah|title=Lucille Apcar Introduces New Book|journal=Hay Sharzhoom|date=December 2004|volume=26|issue=#2 (88)|url=http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|accessdate=18 November 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131104043847/http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|archivedate=4 November 2013}}&lt;/ref&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in hkrati ena prvih žensk v 20. stoletju, ki so zasedle kakšno diplomatsko funkcijo.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Vaughn |first=Lisa |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Feminist_Conversations/JfLZeQu_sXAC?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PA129&amp;printsec=frontcover |title=Feminist Conversations: Women, Trauma and Empowerment in Post-Transitional Societies |last2=Budryte |first2=Dovile |last3=Riegg |first3=Natalya Tovmasyan |last4=Vaughn |first4=Lisa M. |last5=Riegg |first5=Natalya T. |date=2009 |publisher=Bloomsbury Publishing PLC |isbn=978-0-7618-4378-8 |pages=129 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Diana Agabeg (Agabekjan), katere krstno ime je bilo Gajane, se je rodila v [[Rangun]]u v [[Britanska Burma|Britanski Burmi]] (danes [[Jangon]], [[Mjanmar]])&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last=Warburton |first=Elizabeth |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Women_of_the_Foreign_Office/pc4QEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PT1&amp;printsec=frontcover |title=Women of the Foreign Office: Britain's First Female Ambassadors |last2=Warburton |first2=Richard |date=2021-03-19 |publisher=The History Press |isbn=978-0-7509-9708-9 |language=en}}&lt;/ref&gt; 17. oktobra 1859. Njen oče je bil Armenec iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]] v [[Iran]]u, ki se je preselil v Jugovzhodno Azijo. Dianina mama Avet je izhajala iz družine Tateos Avetum [[Širaz]]a, mesta v južnem delu osrednjega Irana. Diana je bila najmlajša od sedmih otrok v družini. Otroštvo in mladost je preživela v [[Kalkuta|Kalkuti]], kjer se je šolala v lokalni samostanski šoli. Tekoče je govorila angleško, armensko in hindujščino.

Diana se je poročila z Michaelom Apgarjem,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; potomcem družine Apgar iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]], istega območja, od koder je izvirala tudi materina stran njene družine. Družina Apgar je postala uspešna trgovska in podjetniška družina po vsej Jugovzhodni Aziji. Pe posebej uspešni so bili v uvozno-izvozni dejavnosti, povezani z biseri lakiranimi s [[šelak]]om. Leta 1891 sta se Diana in njen mož preselila na [[Japonska|Japonsko]], da bi ustanovila in razširila družinsko podjetje.&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot; /&gt; Imela sta pet otrok, od katerih so preživeli le trije.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;&gt;{{cite web|title=Diana Apcar: The First Woman Diplomat|url=http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|publisher=Armenian Cultural Foundation|accessdate=18 November 2012|archive-date=1 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110631/http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pri sedeminšestdesetih letih se je Apcarjeva spopadala s številnimi zdravstvenimi težavami, kot so slabšanje vidnega in slušnega aparata ter artritis. Te zdravstvene težave so privedle do njene smrti v dopoldanskih urah 8. julija 1937 v [[Jokohama|Jokohami]].&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot; /&gt; Pokopana je na pokopališču za tujce poleg svojega moža, za njen grob pa trenutno skrbi Društvo armensko-japonskega prijateljstva s sedežem[[Tokio|Tokiu]].

== Diplomatska kariera ==
{{See also|Tokei Maru}}
Ko je [[Demokratična republika Armenija|Republika Armenija]] 28. maja 1918 postala neodvisna, Armenije ni priznala nobena mednarodna država. Vendar je Japonska leta 1920 po zaslugi Apcarjevih prizadevanj postala prva država, ki je priznala neodvisnost nove republike.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Iz spoštovanja do njenih prizadevanj je [[Hamo Ohanjanyan]], takratni zunanji minister republike, imenoval Diano Apcar za častno konzulko na Japonskem.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, imenovanih na kateri koli diplomatski položaj v dvajsetem stoletju. Vendar pa je bil njen položaj po padcu Prve republike Armenije istega leta 1920 nenadoma ukinjen.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;

== Dela ==
[[File:Diana Abgar 2020 stamp of Armenia.jpg|thumb|Abgar na znamki Armenije iz leta 2020]]
Potem ko je njen sin prevzel družinsko podjetje na Japonskem, je imela Apcarjeva več časa, da se je osredotočila na svojo humanitarno, literarno in diplomatsko kariero. Začela je sodelovati s številnimi revijami in časopisi, kot so The Japan Advertiser, The Far East, The Japan Gazette in Armenia (kasneje znana kot New Armenia). Velik del svoje literature je osredotočila na zatirane in njihove okoliščine. Pisala je o armenski stiski v Otomanskem cesarstvu, da bi ozavestila svet. Do leta 1920 je že napisala več kot devet knjig, posvečenih armenskemu genocidu. Napisala je tudi številne članke o mednarodnih odnosih in vplivu imperializma na svetovne zadeve in globalni mir&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Ta dela vključujejo:
* The Great Evil. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1914, 114 str.
* Peace and No Peace. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 101 str.
* The Peace Problem. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 131 str.
* On the Cross of Europe’s Imperialism: Armenia Crucified. Yokohama, Japan: 1918, 116 str.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=http://archive.org/details/oncrossofeuropes00apca|title=On the cross of Europe's imperialism, Armenia crucified|last=Apcar|first=Diana Agabeg|date=1918|publisher=Yokohama [Printed by the Fukuin printing co., ltd.]|others=The Library of Congress}}&lt;/ref&gt;
* In His Name ... Jokohama, Japonska: “Japan Gazette,” 1911. 52 pp.
* Betrayed Armenia. Jokohama, Japonska:  “Japan Gazette” Press, 1910, 77 str.
* The Truth about the Armenian Massacres. Yokohama, Japan: “Japan Gazette,” 1910, 26 str.
* Home Stories of the War. Kobe, Japonska: The Kaneko Printing Works, 1905, 47 str.
* Susan. Jokohama, Japonska: Kelly and Walsh, Limited, 1892, 109 str.

This manuscript, that came to light 67 years after the death of the author.
* From the Book of One Thousand Tales: Stories of Armenia and its People 1892-1922. (Indiana, 2004)

==''The Stateless Diplomat''==
Pravnukinja Diane Apcar, Mimi Malayan, je leta 2004 našla škatlo z njenimi spisi in začela raziskovati njeno življenje. Leta 2018 je dokončala dokumentarni film ''The Stateless Diplomat'' (''Diplomat brez državljanstva''), ki temelji na doslej neobjavljenih delih. Vzpostavila je tudi spletno stran, na kateri je na voljo veliko Apcarjevih publikacij.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dianaapcar.org/|title=The Stateless Diplomat. Historical Docudrama about Diana Apcar|website=dianaapcar.org|access-date=27 August 2023}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Reflist}}

{{authority control}}

{{DEFAULTSORT:Apcar, Diana}}
&lt;!-- [[Category:1859 births]]
[[Category:1937 deaths]]
[[Category:People from Yangon]]
[[Category:Burmese people of Armenian descent]]
[[Category:Armenian people in British India]]
[[Category:People from the First Republic of Armenia]]
[[Category:20th-century Armenian women politicians]]
[[Category:20th-century Armenian politicians]]
[[Category:Armenian women diplomats]]
[[Category:20th-century Armenian women writers]]
[[Category:20th-century Armenian writers]]
[[Category:19th-century Armenian writers]]
[[Category:Women ambassadors of Armenia]]
[[Category:People from British Burma]] --&gt;</text>
      <sha1>2vrovz7yf3ve1kzkdlz17odqli33m4v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771598</id>
      <parentid>6771593</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:34:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9562" sha1="ibovagq9quzxd98utq1d36pa9qziu3f" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Armenian writer, humanitarian and diplomat}}
{{Infobox officeholder
| name          = Diana Apcar
| image         = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg
| image_size    = 222px
| alt           = Diana Abgar
| caption       =
| office        = [[Prva republika Armenija|Armenska]] častna konzulka na Japonskem
| term_start    = 1920
| term_end      = 1920
| president     = 
| predecessor   = ''ustanovitev položaja''
| successor     = ''ukinitev položaja''
| birth_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| death_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| resting_place = 
| party         = 
| relations     = 
| alma_mater    = 
| occupation    = &lt;!-- wd --&gt;
| profession    = 
| signature     =  
}}

'''Diana Abgar''' ({{langx|hy|Դիանա Աբգար}}; rojstno ime: Anahit Agabekjan), [[Armenija|armenska]] pisateljica, humanitarka in diplomatka, * [[17. oktober]] [[1859]], [[Britanska Indija]], † [[8. julij]] [[1937]], [[Jokohama]], [[Japonska]]

Diana Abgar je bila [[Armenija|armenska]] pisateljica in humanistka, , ki je delovala v diaspori. V času obstoja kratkotrajne [[Prva Republika Armenija|Prve republike Armenije]] (1918–1920) je bila imenovana za častno konzulko na [[Japonska|Japonskem]].&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot;&gt;{{cite journal|last=Soghomonian|first=Sarah|title=Lucille Apcar Introduces New Book|journal=Hay Sharzhoom|date=December 2004|volume=26|issue=#2 (88)|url=http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|accessdate=18 November 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131104043847/http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|archivedate=4 November 2013}}&lt;/ref&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in hkrati ena prvih žensk v 20. stoletju, ki so zasedle kakšno diplomatsko funkcijo.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Vaughn |first=Lisa |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Feminist_Conversations/JfLZeQu_sXAC?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PA129&amp;printsec=frontcover |title=Feminist Conversations: Women, Trauma and Empowerment in Post-Transitional Societies |last2=Budryte |first2=Dovile |last3=Riegg |first3=Natalya Tovmasyan |last4=Vaughn |first4=Lisa M. |last5=Riegg |first5=Natalya T. |date=2009 |publisher=Bloomsbury Publishing PLC |isbn=978-0-7618-4378-8 |pages=129 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Diana se je rodila v [[Rangun]]u v [[Britanska Burma|Britanski Burmi]] (danes [[Jangon]], [[Mjanmar]])&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last=Warburton |first=Elizabeth |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Women_of_the_Foreign_Office/pc4QEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PT1&amp;printsec=frontcover |title=Women of the Foreign Office: Britain's First Female Ambassadors |last2=Warburton |first2=Richard |date=2021-03-19 |publisher=The History Press |isbn=978-0-7509-9708-9 |language=en}}&lt;/ref&gt; 17. oktobra 1859. Njen oče je bil Armenec iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]] v [[Iran]]u, ki se je preselil v Jugovzhodno Azijo. Dianina mama Avet je izhajala iz družine Tateos Avetum [[Širaz]]a, mesta v južnem delu osrednjega Irana. Diana je bila najmlajša od sedmih otrok v družini. Otroštvo in mladost je preživela v [[Kalkuta|Kalkuti]], kjer se je šolala v lokalni samostanski šoli. Tekoče je govorila angleško, armensko in hindujščino.

Diana se je poročila z Michaelom Apgarjem,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; potomcem družine Apgar iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]], istega območja, od koder je izvirala tudi materina stran njene družine. Družina Apgar je postala uspešna trgovska in podjetniška družina po vsej Jugovzhodni Aziji. Še posebej uspešni so bili v uvozno-izvozni dejavnosti, povezani z biseri, prevlečenimi s [[šelak]]om. Leta 1891 sta se Diana in njen mož preselila na [[Japonska|Japonsko]], da bi ustanovila in razširila družinsko podjetje.&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot; /&gt; V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vendar so preživeli le trije.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;&gt;{{cite web|title=Diana Apcar: The First Woman Diplomat|url=http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|publisher=Armenian Cultural Foundation|accessdate=18 November 2012|archive-date=1 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110631/http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V starosti 67 let so se pri njej začele pojavljati številne zdravstvene težave, med njimi izguba vidnega in slušnega zaznavanja ter artritis. Te zdravstvene težave so privedle do njene smrti v dopoldanskih urah 8. julija 1937 v [[Jokohama|Jokohami]].&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot; /&gt; Pokopana je na pokopališču za tujce poleg svojega moža, za njen grob pa trenutno skrbi Društvo armensko-japonskega prijateljstva s sedežem [[Tokio|Tokiu]].

== Diplomatska kariera ==
{{See also|Tokei Maru}}
Ko je [[Prva republika Armenija|Republika Armenija]] 28. maja 1918 razglasila neodvisnost, je nobena država ni mednarodno priznala. Kljub temu je Japonska leta 1920 po zaslugi njenih prizadevanj postala prva država, ki je priznala neodvisnost nove republike.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Iz spoštovanja do njenega truda jo je takratni zunanji minister republike [[Hamo Ohanjanyan]] imenoval za častno konzulko na Japonskem.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, ki so bile v 20. stoletju imenovane na katero koli diplomatsko funkcijo. Vendar pa je njeno delovno mesto po padcu Prve republike Armenije istega leta (1920) bilo ukinjeno.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;

== Dela ==
[[File:Diana Abgar 2020 stamp of Armenia.jpg|thumb|Abgarjeva na armenski znamki iz leta 2020]]
Ko je njen sin prevzel vodenje družinskega podjetja na Japonskem, je imela Apgarjeva več časa za posvečanje svoji humanitarni, literarni in diplomatski karieri. Začela je sodelovati s številnimi revijami in časopisi, kot so The Japan Advertiser, The Far East, The Japan Gazette in Armenia (kasneje znana kot New Armenia). Velik del svojega leposlovja in pisanja je posvetila zatiranim in njihovim okoliščinam. O težkem položaju Judov in Armencev v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] je pisala z namenom ozaveščanja svetovne javnosti. Do leta 1920 je napisal že več kot devet knjig, posvečenih [[Armenski genocid|armenskemu genocidu]]. Prav tako je napisala številne članke o mednarodnih odnosih ter vplivu imperializma na svetovno dogajanje in globalni mir.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Med njena dela spadajo:
* The Great Evil. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1914, 114 str.
* Peace and No Peace. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 101 str.
* The Peace Problem. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 131 str.
* On the Cross of Europe’s Imperialism: Armenia Crucified. Yokohama, Japan: 1918, 116 str.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=http://archive.org/details/oncrossofeuropes00apca|title=On the cross of Europe's imperialism, Armenia crucified|last=Apcar|first=Diana Agabeg|date=1918|publisher=Yokohama [Printed by the Fukuin printing co., ltd.]|others=The Library of Congress}}&lt;/ref&gt;
* In His Name ... Jokohama, Japonska: “Japan Gazette,” 1911. 52 pp.
* Betrayed Armenia. Jokohama, Japonska:  “Japan Gazette” Press, 1910, 77 str.
* The Truth about the Armenian Massacres. Yokohama, Japan: “Japan Gazette,” 1910, 26 str.
* Home Stories of the War. Kobe, Japonska: The Kaneko Printing Works, 1905, 47 str.
* Susan. Jokohama, Japonska: Kelly and Walsh, Limited, 1892, 109 str.

Rokopis, ki so ga objavili 67 let po Dianini smrti:
* From the Book of One Thousand Tales: Stories of Armenia and its People 1892-1922. (Indiana, 2004)

==''The Stateless Diplomat''==
Pravnukinja Diane Apgar, Mimi Malajan,je leta 2004 odkrila škatlo z njenimi zapisi in začela raziskovati njeno življenje. Na podlagi do takrat neobjavljenih besedil je leta 2004 posnela dokumentarni film ''The Stateless Diplomat'' (''Diplomat brez državljanstva''). Vzpostavila je tudi spletno stran, ki je širši javnosti približalo številna njena dela.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dianaapcar.org/|title=The Stateless Diplomat. Historical Docudrama about Diana Apcar|website=dianaapcar.org|access-date=27 August 2023}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Reflist}}

{{authority control}}

{{DEFAULTSORT:Apcar, Diana}}
&lt;!-- [[Category:1859 births]]
[[Category:1937 deaths]]
[[Category:People from Yangon]]
[[Category:Burmese people of Armenian descent]]
[[Category:Armenian people in British India]]
[[Category:People from the First Republic of Armenia]]
[[Category:20th-century Armenian women politicians]]
[[Category:20th-century Armenian politicians]]
[[Category:Armenian women diplomats]]
[[Category:20th-century Armenian women writers]]
[[Category:20th-century Armenian writers]]
[[Category:19th-century Armenian writers]]
[[Category:Women ambassadors of Armenia]]
[[Category:People from British Burma]] --&gt;</text>
      <sha1>ibovagq9quzxd98utq1d36pa9qziu3f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771599</id>
      <parentid>6771598</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:50:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9566" sha1="sr47mx9tk8acple7fsdvnx339bnx7n9" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Armenian writer, humanitarian and diplomat}}
{{Infobox officeholder
| name          = Diana Apcar
| image         = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg
| image_size    = 222px
| alt           = Diana Abgar
| caption       =
| office        = [[Prva republika Armenija|Armenska]] častna konzulka na Japonskem
| term_start    = 1920
| term_end      = 1920
| president     = 
| predecessor   = ''ustanovitev položaja''
| successor     = ''ukinitev položaja''
| birth_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| death_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| resting_place = 
| party         = 
| relations     = 
| alma_mater    = 
| occupation    = &lt;!-- wd --&gt;
| profession    = 
| signature     =  
}}

'''Diana Abgar''' ({{langx|hy|Դիանա Աբգար}}; rojstno ime: Anahit Agabekjan), [[Armenija|armenska]] pisateljica, humanitarka in diplomatka, * [[17. oktober]] [[1859]], [[Britanska Indija]], † [[8. julij]] [[1937]], [[Jokohama]], [[Japonska]]

Diana Abgar je bila [[Armenija|armenska]] pisateljica in humanistka, , ki je delovala v diaspori. V času obstoja kratkotrajne [[Prva Republika Armenija|Prve republike Armenije]] (1918–1920) je bila imenovana za častno konzulko na [[Japonska|Japonskem]].&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot;&gt;{{cite journal|last=Soghomonian|first=Sarah|title=Lucille Apcar Introduces New Book|journal=Hay Sharzhoom|date=December 2004|volume=26|issue=#2 (88)|url=http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|accessdate=18 November 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131104043847/http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|archivedate=4 November 2013}}&lt;/ref&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in hkrati ena prvih žensk v 20. stoletju, ki so zasedle kakšno diplomatsko funkcijo.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Vaughn |first=Lisa |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Feminist_Conversations/JfLZeQu_sXAC?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PA129&amp;printsec=frontcover |title=Feminist Conversations: Women, Trauma and Empowerment in Post-Transitional Societies |last2=Budryte |first2=Dovile |last3=Riegg |first3=Natalya Tovmasyan |last4=Vaughn |first4=Lisa M. |last5=Riegg |first5=Natalya T. |date=2009 |publisher=Bloomsbury Publishing PLC |isbn=978-0-7618-4378-8 |pages=129 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Diana se je rodila v [[Rangun]]u v [[Britanska Burma|Britanski Burmi]] (danes [[Jangon]], [[Mjanmar]])&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last=Warburton |first=Elizabeth |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Women_of_the_Foreign_Office/pc4QEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PT1&amp;printsec=frontcover |title=Women of the Foreign Office: Britain's First Female Ambassadors |last2=Warburton |first2=Richard |date=2021-03-19 |publisher=The History Press |isbn=978-0-7509-9708-9 |language=en}}&lt;/ref&gt; 17. oktobra 1859. Njen oče je bil Armenec iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]] v [[Iran]]u, ki se je preselil v Jugovzhodno Azijo. Dianina mama Avet je izhajala iz družine Tateos Avetum [[Širaz]]a, mesta v južnem delu osrednjega Irana. Diana je bila najmlajša od sedmih otrok v družini. Otroštvo in mladost je preživela v [[Kalkuta|Kalkuti]], kjer se je šolala v lokalni samostanski šoli. Tekoče je govorila angleško, armensko in hindujščino.

Diana se je poročila z Mikajelom Apgarjem (Abgarjan),&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; potomcem družine Apgar iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]], istega območja, od koder je izvirala tudi materina stran njene družine. Družina Apgar je postala uspešna trgovska in podjetniška družina po vsej Jugovzhodni Aziji. Še posebej uspešni so bili v uvozno-izvozni dejavnosti, povezani z biseri, prevlečenimi s [[šelak]]om. Leta 1891 sta se Diana in njen mož preselila na [[Japonska|Japonsko]], da bi ustanovila in razširila družinsko podjetje.&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot; /&gt; V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vendar so preživeli le trije.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;&gt;{{cite web|title=Diana Apcar: The First Woman Diplomat|url=http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|publisher=Armenian Cultural Foundation|accessdate=18 November 2012|archive-date=1 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110631/http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V starosti 67 let so se pri njej začele pojavljati številne zdravstvene težave, med njimi izguba vidnega in slušnega zaznavanja ter artritis. Te zdravstvene težave so privedle do njene smrti v dopoldanskih urah 8. julija 1937 v [[Jokohama|Jokohami]].&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot; /&gt; Pokopana je na pokopališču za tujce poleg svojega moža, za njen grob pa trenutno skrbi Društvo armensko-japonskega prijateljstva s sedežem [[Tokio|Tokiu]].

== Diplomatska kariera ==
{{See also|Tokei Maru}}
Ko je [[Prva republika Armenija|Republika Armenija]] 28. maja 1918 razglasila neodvisnost, je nobena država ni mednarodno priznala. Kljub temu je Japonska leta 1920 po zaslugi njenih prizadevanj postala prva država, ki je priznala neodvisnost nove republike.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Iz spoštovanja do njenega truda jo je takratni zunanji minister republike [[Hamazasp Ohandžanjan]] imenoval za častno konzulko na Japonskem.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, ki so bile v 20. stoletju imenovane na katero koli diplomatsko funkcijo. Vendar pa je njeno delovno mesto po padcu Prve republike Armenije istega leta (1920) bilo ukinjeno.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;

== Dela ==
[[File:Diana Abgar 2020 stamp of Armenia.jpg|thumb|Abgarjeva na armenski znamki iz leta 2020]]
Ko je njen sin prevzel vodenje družinskega podjetja na Japonskem, je imela Apgarjeva več časa za posvečanje svoji humanitarni, literarni in diplomatski karieri. Začela je sodelovati s številnimi revijami in časopisi, kot so The Japan Advertiser, The Far East, The Japan Gazette in Armenia (kasneje znana kot New Armenia). Velik del svojega leposlovja in pisanja je posvetila zatiranim in njihovim okoliščinam. O težkem položaju Judov in Armencev v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] je pisala z namenom ozaveščanja svetovne javnosti. Do leta 1920 je napisal že več kot devet knjig, posvečenih [[Armenski genocid|armenskemu genocidu]]. Prav tako je napisala številne članke o mednarodnih odnosih ter vplivu imperializma na svetovno dogajanje in globalni mir.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Med njena dela spadajo:
* The Great Evil. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1914, 114 str.
* Peace and No Peace. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 101 str.
* The Peace Problem. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 131 str.
* On the Cross of Europe’s Imperialism: Armenia Crucified. Yokohama, Japan: 1918, 116 str.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=http://archive.org/details/oncrossofeuropes00apca|title=On the cross of Europe's imperialism, Armenia crucified|last=Apcar|first=Diana Agabeg|date=1918|publisher=Yokohama [Printed by the Fukuin printing co., ltd.]|others=The Library of Congress}}&lt;/ref&gt;
* In His Name ... Jokohama, Japonska: “Japan Gazette,” 1911. 52 pp.
* Betrayed Armenia. Jokohama, Japonska:  “Japan Gazette” Press, 1910, 77 str.
* The Truth about the Armenian Massacres. Yokohama, Japan: “Japan Gazette,” 1910, 26 str.
* Home Stories of the War. Kobe, Japonska: The Kaneko Printing Works, 1905, 47 str.
* Susan. Jokohama, Japonska: Kelly and Walsh, Limited, 1892, 109 str.

Rokopis, ki so ga objavili 67 let po Dianini smrti:
* From the Book of One Thousand Tales: Stories of Armenia and its People 1892-1922. (Indiana, 2004)

==''The Stateless Diplomat''==
Pravnukinja Diane Apgar, je leta 2004 odkrila škatlo z njenimi zapisi in začela raziskovati njeno življenje. Na podlagi do takrat neobjavljenih besedil je leta 2004 posnela dokumentarni film ''The Stateless Diplomat'' (''Diplomat brez državljanstva''). Vzpostavila je tudi spletno stran, ki je širši javnosti približalo številna njena dela.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dianaapcar.org/|title=The Stateless Diplomat. Historical Docudrama about Diana Apcar|website=dianaapcar.org|access-date=27 August 2023}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Reflist}}

{{authority control}}

{{DEFAULTSORT:Apcar, Diana}}
&lt;!-- [[Category:1859 births]]
[[Category:1937 deaths]]
[[Category:People from Yangon]]
[[Category:Burmese people of Armenian descent]]
[[Category:Armenian people in British India]]
[[Category:People from the First Republic of Armenia]]
[[Category:20th-century Armenian women politicians]]
[[Category:20th-century Armenian politicians]]
[[Category:Armenian women diplomats]]
[[Category:20th-century Armenian women writers]]
[[Category:20th-century Armenian writers]]
[[Category:19th-century Armenian writers]]
[[Category:Women ambassadors of Armenia]]
[[Category:People from British Burma]] --&gt;</text>
      <sha1>sr47mx9tk8acple7fsdvnx339bnx7n9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771601</id>
      <parentid>6771599</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:54:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9543" sha1="i5f7jsvx67f90k7blifgpjxu7uguix8" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Armenian writer, humanitarian and diplomat}}
{{Infobox officeholder
| name          = Diana Apcar
| image         = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg
| image_size    = 222px
| alt           = Diana Abgar
| caption       =
| office        = [[Prva republika Armenija|Armenska]] častna konzulka na Japonskem
| term_start    = 1920
| term_end      = 1920
| president     = 
| predecessor   = ''ustanovitev položaja''
| successor     = ''ukinitev položaja''
| birth_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| death_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| resting_place = 
| party         = 
| relations     = 
| alma_mater    = 
| occupation    = &lt;!-- wd --&gt;
| profession    = 
| signature     =  
}}

'''Diana Abgar''' ({{langx|hy|Դիանա Աբգար}}), [[Armenija|armenska]] [[pisateljica]], humanitarka in [[diplomatka]], * [[17. oktober]] [[1859]], [[Britanska Indija]], † [[8. julij]] [[1937]], [[Jokohama]], [[Japonska]]

Diana Abgar je bila [[Armenija|armenska]] pisateljica in humanistka, , ki je delovala v diaspori. V času obstoja kratkotrajne [[Prva Republika Armenija|Prve republike Armenije]] (1918–1920) je bila imenovana za častno konzulko na [[Japonska|Japonskem]].&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot;&gt;{{cite journal|last=Soghomonian|first=Sarah|title=Lucille Apcar Introduces New Book|journal=Hay Sharzhoom|date=December 2004|volume=26|issue=#2 (88)|url=http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|accessdate=18 November 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131104043847/http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|archivedate=4 November 2013}}&lt;/ref&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in hkrati ena prvih žensk v 20. stoletju, ki so zasedle kakšno diplomatsko funkcijo.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Vaughn |first=Lisa |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Feminist_Conversations/JfLZeQu_sXAC?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PA129&amp;printsec=frontcover |title=Feminist Conversations: Women, Trauma and Empowerment in Post-Transitional Societies |last2=Budryte |first2=Dovile |last3=Riegg |first3=Natalya Tovmasyan |last4=Vaughn |first4=Lisa M. |last5=Riegg |first5=Natalya T. |date=2009 |publisher=Bloomsbury Publishing PLC |isbn=978-0-7618-4378-8 |pages=129 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Diana se je rodila v [[Rangun]]u v [[Britanska Burma|Britanski Burmi]] (danes [[Jangon]], [[Mjanmar]])&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last=Warburton |first=Elizabeth |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Women_of_the_Foreign_Office/pc4QEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PT1&amp;printsec=frontcover |title=Women of the Foreign Office: Britain's First Female Ambassadors |last2=Warburton |first2=Richard |date=2021-03-19 |publisher=The History Press |isbn=978-0-7509-9708-9 |language=en}}&lt;/ref&gt; 17. oktobra 1859. Njen oče je bil Armenec iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]] v [[Iran]]u, ki se je preselil v Jugovzhodno Azijo. Dianina mama Avet je izhajala iz družine Tateos Avetum [[Širaz]]a, mesta v južnem delu osrednjega Irana. Diana je bila najmlajša od sedmih otrok v družini. Otroštvo in mladost je preživela v [[Kalkuta|Kalkuti]], kjer se je šolala v lokalni samostanski šoli. Tekoče je govorila angleško, armensko in hindujščino.

Diana se je poročila z Mikajelom Apgarjem (Abgarjan),&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; potomcem družine Apgar iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]], istega območja, od koder je izvirala tudi materina stran njene družine. Družina Apgar je postala uspešna trgovska in podjetniška družina po vsej Jugovzhodni Aziji. Še posebej uspešni so bili v uvozno-izvozni dejavnosti, povezani z biseri, prevlečenimi s [[šelak]]om. Leta 1891 sta se Diana in njen mož preselila na [[Japonska|Japonsko]], da bi ustanovila in razširila družinsko podjetje.&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot; /&gt; V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vendar so preživeli le trije.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;&gt;{{cite web|title=Diana Apcar: The First Woman Diplomat|url=http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|publisher=Armenian Cultural Foundation|accessdate=18 November 2012|archive-date=1 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110631/http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V starosti 67 let so se pri njej začele pojavljati številne zdravstvene težave, med njimi izguba vidnega in slušnega zaznavanja ter artritis. Te zdravstvene težave so privedle do njene smrti v dopoldanskih urah 8. julija 1937 v [[Jokohama|Jokohami]].&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot; /&gt; Pokopana je na pokopališču za tujce poleg svojega moža, za njen grob pa trenutno skrbi Društvo armensko-japonskega prijateljstva s sedežem [[Tokio|Tokiu]].

== Diplomatska kariera ==
{{See also|Tokei Maru}}
Ko je [[Prva republika Armenija|Republika Armenija]] 28. maja 1918 razglasila neodvisnost, je nobena država ni mednarodno priznala. Kljub temu je Japonska leta 1920 po zaslugi njenih prizadevanj postala prva država, ki je priznala neodvisnost nove republike.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Iz spoštovanja do njenega truda jo je takratni zunanji minister republike [[Hamazasp Ohandžanjan]] imenoval za častno konzulko na Japonskem.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, ki so bile v 20. stoletju imenovane na katero koli diplomatsko funkcijo. Vendar pa je njeno delovno mesto po padcu Prve republike Armenije istega leta (1920) bilo ukinjeno.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;

== Dela ==
[[File:Diana Abgar 2020 stamp of Armenia.jpg|thumb|Abgarjeva na armenski znamki iz leta 2020]]
Ko je njen sin prevzel vodenje družinskega podjetja na Japonskem, je imela Apgarjeva več časa za posvečanje svoji humanitarni, literarni in diplomatski karieri. Začela je sodelovati s številnimi revijami in časopisi, kot so The Japan Advertiser, The Far East, The Japan Gazette in Armenia (kasneje znana kot New Armenia). Velik del svojega leposlovja in pisanja je posvetila zatiranim in njihovim okoliščinam. O težkem položaju Judov in Armencev v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] je pisala z namenom ozaveščanja svetovne javnosti. Do leta 1920 je napisal že več kot devet knjig, posvečenih [[Armenski genocid|armenskemu genocidu]]. Prav tako je napisala številne članke o mednarodnih odnosih ter vplivu imperializma na svetovno dogajanje in globalni mir.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Med njena dela spadajo:
* The Great Evil. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1914, 114 str.
* Peace and No Peace. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 101 str.
* The Peace Problem. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 131 str.
* On the Cross of Europe’s Imperialism: Armenia Crucified. Yokohama, Japan: 1918, 116 str.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=http://archive.org/details/oncrossofeuropes00apca|title=On the cross of Europe's imperialism, Armenia crucified|last=Apcar|first=Diana Agabeg|date=1918|publisher=Yokohama [Printed by the Fukuin printing co., ltd.]|others=The Library of Congress}}&lt;/ref&gt;
* In His Name ... Jokohama, Japonska: “Japan Gazette,” 1911. 52 pp.
* Betrayed Armenia. Jokohama, Japonska:  “Japan Gazette” Press, 1910, 77 str.
* The Truth about the Armenian Massacres. Yokohama, Japan: “Japan Gazette,” 1910, 26 str.
* Home Stories of the War. Kobe, Japonska: The Kaneko Printing Works, 1905, 47 str.
* Susan. Jokohama, Japonska: Kelly and Walsh, Limited, 1892, 109 str.

Rokopis, ki so ga objavili 67 let po Dianini smrti:
* From the Book of One Thousand Tales: Stories of Armenia and its People 1892-1922. (Indiana, 2004)

==''The Stateless Diplomat''==
Pravnukinja Diane Apgar, je leta 2004 odkrila škatlo z njenimi zapisi in začela raziskovati njeno življenje. Na podlagi do takrat neobjavljenih besedil je leta 2004 posnela dokumentarni film ''The Stateless Diplomat'' (''Diplomat brez državljanstva''). Vzpostavila je tudi spletno stran, ki je širši javnosti približalo številna njena dela.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dianaapcar.org/|title=The Stateless Diplomat. Historical Docudrama about Diana Apcar|website=dianaapcar.org|access-date=27 August 2023}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Reflist}}

{{authority control}}

{{DEFAULTSORT:Apcar, Diana}}
&lt;!-- [[Category:1859 births]]
[[Category:1937 deaths]]
[[Category:People from Yangon]]
[[Category:Burmese people of Armenian descent]]
[[Category:Armenian people in British India]]
[[Category:People from the First Republic of Armenia]]
[[Category:20th-century Armenian women politicians]]
[[Category:20th-century Armenian politicians]]
[[Category:Armenian women diplomats]]
[[Category:20th-century Armenian women writers]]
[[Category:20th-century Armenian writers]]
[[Category:19th-century Armenian writers]]
[[Category:Women ambassadors of Armenia]]
[[Category:People from British Burma]] --&gt;</text>
      <sha1>i5f7jsvx67f90k7blifgpjxu7uguix8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771602</id>
      <parentid>6771601</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:55:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9543" sha1="q9ar990ke5dh626nse6ofd8yk2sy1ei" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Armenian writer, humanitarian and diplomat}}
{{Infobox officeholder
| name          = Diana Apgar
| image         = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg
| image_size    = 222px
| alt           = Diana Abgar
| caption       =
| office        = [[Prva republika Armenija|Armenska]] častna konzulka na Japonskem
| term_start    = 1920
| term_end      = 1920
| president     = 
| predecessor   = ''ustanovitev položaja''
| successor     = ''ukinitev položaja''
| birth_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| death_date    = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place   = &lt;!-- wd --&gt;
| resting_place = 
| party         = 
| relations     = 
| alma_mater    = 
| occupation    = &lt;!-- wd --&gt;
| profession    = 
| signature     =  
}}

'''Diana Abgar''' ({{langx|hy|Դիանա Աբգար}}), [[Armenija|armenska]] [[pisateljica]], humanitarka in [[diplomatka]], * [[17. oktober]] [[1859]], [[Britanska Indija]], † [[8. julij]] [[1937]], [[Jokohama]], [[Japonska]]

Diana Abgar je bila [[Armenija|armenska]] pisateljica in humanistka, , ki je delovala v diaspori. V času obstoja kratkotrajne [[Prva Republika Armenija|Prve republike Armenije]] (1918–1920) je bila imenovana za častno konzulko na [[Japonska|Japonskem]].&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot;&gt;{{cite journal|last=Soghomonian|first=Sarah|title=Lucille Apcar Introduces New Book|journal=Hay Sharzhoom|date=December 2004|volume=26|issue=#2 (88)|url=http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|accessdate=18 November 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131104043847/http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|archivedate=4 November 2013}}&lt;/ref&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in hkrati ena prvih žensk v 20. stoletju, ki so zasedle kakšno diplomatsko funkcijo.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Vaughn |first=Lisa |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Feminist_Conversations/JfLZeQu_sXAC?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PA129&amp;printsec=frontcover |title=Feminist Conversations: Women, Trauma and Empowerment in Post-Transitional Societies |last2=Budryte |first2=Dovile |last3=Riegg |first3=Natalya Tovmasyan |last4=Vaughn |first4=Lisa M. |last5=Riegg |first5=Natalya T. |date=2009 |publisher=Bloomsbury Publishing PLC |isbn=978-0-7618-4378-8 |pages=129 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Diana se je rodila v [[Rangun]]u v [[Britanska Burma|Britanski Burmi]] (danes [[Jangon]], [[Mjanmar]])&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last=Warburton |first=Elizabeth |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Women_of_the_Foreign_Office/pc4QEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=Diana+Abgar&amp;pg=PT1&amp;printsec=frontcover |title=Women of the Foreign Office: Britain's First Female Ambassadors |last2=Warburton |first2=Richard |date=2021-03-19 |publisher=The History Press |isbn=978-0-7509-9708-9 |language=en}}&lt;/ref&gt; 17. oktobra 1859. Njen oče je bil Armenec iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]] v [[Iran]]u, ki se je preselil v Jugovzhodno Azijo. Dianina mama Avet je izhajala iz družine Tateos Avetum [[Širaz]]a, mesta v južnem delu osrednjega Irana. Diana je bila najmlajša od sedmih otrok v družini. Otroštvo in mladost je preživela v [[Kalkuta|Kalkuti]], kjer se je šolala v lokalni samostanski šoli. Tekoče je govorila angleško, armensko in hindujščino.

Diana se je poročila z Mikajelom Apgarjem (Abgarjan),&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; potomcem družine Apgar iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]], istega območja, od koder je izvirala tudi materina stran njene družine. Družina Apgar je postala uspešna trgovska in podjetniška družina po vsej Jugovzhodni Aziji. Še posebej uspešni so bili v uvozno-izvozni dejavnosti, povezani z biseri, prevlečenimi s [[šelak]]om. Leta 1891 sta se Diana in njen mož preselila na [[Japonska|Japonsko]], da bi ustanovila in razširila družinsko podjetje.&lt;ref name=&quot;Hay Sharzhoom&quot; /&gt; V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vendar so preživeli le trije.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;&gt;{{cite web|title=Diana Apcar: The First Woman Diplomat|url=http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|publisher=Armenian Cultural Foundation|accessdate=18 November 2012|archive-date=1 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110631/http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&amp;id=54|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V starosti 67 let so se pri njej začele pojavljati številne zdravstvene težave, med njimi izguba vidnega in slušnega zaznavanja ter artritis. Te zdravstvene težave so privedle do njene smrti v dopoldanskih urah 8. julija 1937 v [[Jokohama|Jokohami]].&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot; /&gt; Pokopana je na pokopališču za tujce poleg svojega moža, za njen grob pa trenutno skrbi Društvo armensko-japonskega prijateljstva s sedežem [[Tokio|Tokiu]].

== Diplomatska kariera ==
{{See also|Tokei Maru}}
Ko je [[Prva republika Armenija|Republika Armenija]] 28. maja 1918 razglasila neodvisnost, je nobena država ni mednarodno priznala. Kljub temu je Japonska leta 1920 po zaslugi njenih prizadevanj postala prva država, ki je priznala neodvisnost nove republike.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Iz spoštovanja do njenega truda jo je takratni zunanji minister republike [[Hamazasp Ohandžanjan]] imenoval za častno konzulko na Japonskem.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; S tem je postala prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, ki so bile v 20. stoletju imenovane na katero koli diplomatsko funkcijo. Vendar pa je njeno delovno mesto po padcu Prve republike Armenije istega leta (1920) bilo ukinjeno.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt;

== Dela ==
[[File:Diana Abgar 2020 stamp of Armenia.jpg|thumb|Abgarjeva na armenski znamki iz leta 2020]]
Ko je njen sin prevzel vodenje družinskega podjetja na Japonskem, je imela Apgarjeva več časa za posvečanje svoji humanitarni, literarni in diplomatski karieri. Začela je sodelovati s številnimi revijami in časopisi, kot so The Japan Advertiser, The Far East, The Japan Gazette in Armenia (kasneje znana kot New Armenia). Velik del svojega leposlovja in pisanja je posvetila zatiranim in njihovim okoliščinam. O težkem položaju Judov in Armencev v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] je pisala z namenom ozaveščanja svetovne javnosti. Do leta 1920 je napisal že več kot devet knjig, posvečenih [[Armenski genocid|armenskemu genocidu]]. Prav tako je napisala številne članke o mednarodnih odnosih ter vplivu imperializma na svetovno dogajanje in globalni mir.&lt;ref name=&quot;Armenian Cultural Foundation&quot;/&gt; Med njena dela spadajo:
* The Great Evil. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1914, 114 str.
* Peace and No Peace. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 101 str.
* The Peace Problem. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 131 str.
* On the Cross of Europe’s Imperialism: Armenia Crucified. Yokohama, Japan: 1918, 116 str.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=http://archive.org/details/oncrossofeuropes00apca|title=On the cross of Europe's imperialism, Armenia crucified|last=Apcar|first=Diana Agabeg|date=1918|publisher=Yokohama [Printed by the Fukuin printing co., ltd.]|others=The Library of Congress}}&lt;/ref&gt;
* In His Name ... Jokohama, Japonska: “Japan Gazette,” 1911. 52 pp.
* Betrayed Armenia. Jokohama, Japonska:  “Japan Gazette” Press, 1910, 77 str.
* The Truth about the Armenian Massacres. Yokohama, Japan: “Japan Gazette,” 1910, 26 str.
* Home Stories of the War. Kobe, Japonska: The Kaneko Printing Works, 1905, 47 str.
* Susan. Jokohama, Japonska: Kelly and Walsh, Limited, 1892, 109 str.

Rokopis, ki so ga objavili 67 let po Dianini smrti:
* From the Book of One Thousand Tales: Stories of Armenia and its People 1892-1922. (Indiana, 2004)

==''The Stateless Diplomat''==
Pravnukinja Diane Apgar, je leta 2004 odkrila škatlo z njenimi zapisi in začela raziskovati njeno življenje. Na podlagi do takrat neobjavljenih besedil je leta 2004 posnela dokumentarni film ''The Stateless Diplomat'' (''Diplomat brez državljanstva''). Vzpostavila je tudi spletno stran, ki je širši javnosti približalo številna njena dela.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dianaapcar.org/|title=The Stateless Diplomat. Historical Docudrama about Diana Apcar|website=dianaapcar.org|access-date=27 August 2023}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Reflist}}

{{authority control}}

{{DEFAULTSORT:Apcar, Diana}}
&lt;!-- [[Category:1859 births]]
[[Category:1937 deaths]]
[[Category:People from Yangon]]
[[Category:Burmese people of Armenian descent]]
[[Category:Armenian people in British India]]
[[Category:People from the First Republic of Armenia]]
[[Category:20th-century Armenian women politicians]]
[[Category:20th-century Armenian politicians]]
[[Category:Armenian women diplomats]]
[[Category:20th-century Armenian women writers]]
[[Category:20th-century Armenian writers]]
[[Category:19th-century Armenian writers]]
[[Category:Women ambassadors of Armenia]]
[[Category:People from British Burma]] --&gt;</text>
      <sha1>q9ar990ke5dh626nse6ofd8yk2sy1ei</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zveza tabornikov Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117486</id>
    <revision>
      <id>6771743</id>
      <parentid>6758413</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:23:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka ZTS-rutica-GG-zelena.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No ticket permission since 28 September 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6771743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13369" sha1="lk5bdoixk0x0wg7iqajmqlszz1xisvt" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica družine:
!starostni obseg:
!barva rutke:
!
|-
|murni
|ni kratice
|0-6 let
|rumena
|[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]]
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|7-11 let
|rdeča in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-MČ-rdeča.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-MČ-rdeča]]
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|11 do 15 let
|zelena in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladi taborniki:
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|16 do 21 let
|modra in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-PP-modra.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-PP-modra]]
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|21 do 27 let
|oranžna in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-RR-oranžna.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-RR-oranžna]]
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+

!starejši taborniki
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
|[[Slika:ZTS-rutica-GR-vijolična.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-GR-vijolična]]
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]
==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]
{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=MZT
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana
|stevilo_clanov=1751 (2024)

|spletna_stran=https://www.mzt.org/
|ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1996|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}}

=== [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Ime rodu
!Kratica
!Naslov
!spletna stran
!načelnik_ca (2026)
!starešina (2026)
|-
|Zmajev rod
|ZR
|Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana
|https://www.zmaji.si/
|Zara Barbarić
|Jure Savnik
|-
|Rod Tršati tur
|RTT
|Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana
|https://trsati-tur.si/
|Loti Rozman
|Jure Pučnik
|-
|Rod trnovskih regljačev
|RTR
|Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana
|https://rtr.taborniki.si/
|Nik Pangeršič
|Pina Maja Bulc
|-
|Rod Sivega volka
|RSV
|Štefanova 9, 1000 Ljubljana
|https://rodsivegavolka.si/
|Urša Primožič
|Tina Zwittnig
|-
|Rod Samorastniki
|RSa
|Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje
|https://www.samorastniki.org/
|Živa Jančar Bauman
|Jaka Progar
|-
|Rod Rožnik
|RR
|Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana
|https://rr.taborniki.si/
|Jan Vodnik
|Žan Djordjević Štebih
|-
|Rod Podkovani krap
|RPK
|Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana
|https://rpk.taborniki.si/
|Ita Osredkar
|Tilen Kreft
|-
|Rod Močvirski tulipani
|RMT
|Tržaška 74, 1000 Ljubljana
|https://mocvirc.si/
|Urban Lečnik Spaić
|Cris Veber
|-
|Rod Heroj Vitez
|RHV
|Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče
|http://www.rhv.si
|Luka Mavec
|Ana Seliškar
|-
|Rod Črnega mrava
|RČM
|Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana
|https://crnimrav.si/
|Lara Oražem
|Rebeka Gregorc
|-
|Rod Dobre volje
|RDV
|Kebetova 1, 1000 Ljubljana
|https://roddobrevolje.si/
|Miriam Karin Mekina
|Manca Starman
|-
|Rod Bičkova skala
|RBS
|Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana
|https://rbs.taborniki.si/
|Alja Porobič
|Jakob Blatnik
|-
|Rod Beli bober
|RBB
|Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid
|https://www.bober.org/
|Aljaž Smole
|Laura Siegl
|-
|Rašiški rod
|RaR
|Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno
|https://rar.taborniki.si/
|Ema Kobav
|Tine Prinčič in Ana Lasič
|}

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]
[[Slika:ZTS-rutica-mednarodna.png|sličica|230x230_pik|ZTS-rutica-mednarodna]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lk5bdoixk0x0wg7iqajmqlszz1xisvt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771744</id>
      <parentid>6771743</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:24:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka ZTS-rutica-GR-vijolična.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No ticket permission since 28 September 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6771744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13286" sha1="g91v8pa61actzwtwqxkpfgkbftw7r25" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica družine:
!starostni obseg:
!barva rutke:
!
|-
|murni
|ni kratice
|0-6 let
|rumena
|[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]]
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|7-11 let
|rdeča in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-MČ-rdeča.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-MČ-rdeča]]
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|11 do 15 let
|zelena in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladi taborniki:
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|16 do 21 let
|modra in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-PP-modra.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-PP-modra]]
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|21 do 27 let
|oranžna in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-RR-oranžna.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-RR-oranžna]]
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+

!starejši taborniki
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
| 
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]
==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]
{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=MZT
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana
|stevilo_clanov=1751 (2024)

|spletna_stran=https://www.mzt.org/
|ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1996|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}}

=== [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Ime rodu
!Kratica
!Naslov
!spletna stran
!načelnik_ca (2026)
!starešina (2026)
|-
|Zmajev rod
|ZR
|Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana
|https://www.zmaji.si/
|Zara Barbarić
|Jure Savnik
|-
|Rod Tršati tur
|RTT
|Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana
|https://trsati-tur.si/
|Loti Rozman
|Jure Pučnik
|-
|Rod trnovskih regljačev
|RTR
|Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana
|https://rtr.taborniki.si/
|Nik Pangeršič
|Pina Maja Bulc
|-
|Rod Sivega volka
|RSV
|Štefanova 9, 1000 Ljubljana
|https://rodsivegavolka.si/
|Urša Primožič
|Tina Zwittnig
|-
|Rod Samorastniki
|RSa
|Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje
|https://www.samorastniki.org/
|Živa Jančar Bauman
|Jaka Progar
|-
|Rod Rožnik
|RR
|Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana
|https://rr.taborniki.si/
|Jan Vodnik
|Žan Djordjević Štebih
|-
|Rod Podkovani krap
|RPK
|Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana
|https://rpk.taborniki.si/
|Ita Osredkar
|Tilen Kreft
|-
|Rod Močvirski tulipani
|RMT
|Tržaška 74, 1000 Ljubljana
|https://mocvirc.si/
|Urban Lečnik Spaić
|Cris Veber
|-
|Rod Heroj Vitez
|RHV
|Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče
|http://www.rhv.si
|Luka Mavec
|Ana Seliškar
|-
|Rod Črnega mrava
|RČM
|Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana
|https://crnimrav.si/
|Lara Oražem
|Rebeka Gregorc
|-
|Rod Dobre volje
|RDV
|Kebetova 1, 1000 Ljubljana
|https://roddobrevolje.si/
|Miriam Karin Mekina
|Manca Starman
|-
|Rod Bičkova skala
|RBS
|Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana
|https://rbs.taborniki.si/
|Alja Porobič
|Jakob Blatnik
|-
|Rod Beli bober
|RBB
|Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid
|https://www.bober.org/
|Aljaž Smole
|Laura Siegl
|-
|Rašiški rod
|RaR
|Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno
|https://rar.taborniki.si/
|Ema Kobav
|Tine Prinčič in Ana Lasič
|}

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]
[[Slika:ZTS-rutica-mednarodna.png|sličica|230x230_pik|ZTS-rutica-mednarodna]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>g91v8pa61actzwtwqxkpfgkbftw7r25</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771745</id>
      <parentid>6771744</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:24:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka ZTS-rutica-MČ-rdeča.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No ticket permission since 28 September 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6771745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13209" sha1="r9uhjzyx5l1p5cdrpmsj4dlzc6rgeoa" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica družine:
!starostni obseg:
!barva rutke:
!
|-
|murni
|ni kratice
|0-6 let
|rumena
|[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]]
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|7-11 let
|rdeča in rumen rob
| 
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|11 do 15 let
|zelena in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladi taborniki:
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|16 do 21 let
|modra in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-PP-modra.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-PP-modra]]
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|21 do 27 let
|oranžna in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-RR-oranžna.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-RR-oranžna]]
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+

!starejši taborniki
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
| 
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]
==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]
{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=MZT
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana
|stevilo_clanov=1751 (2024)

|spletna_stran=https://www.mzt.org/
|ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1996|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}}

=== [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Ime rodu
!Kratica
!Naslov
!spletna stran
!načelnik_ca (2026)
!starešina (2026)
|-
|Zmajev rod
|ZR
|Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana
|https://www.zmaji.si/
|Zara Barbarić
|Jure Savnik
|-
|Rod Tršati tur
|RTT
|Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana
|https://trsati-tur.si/
|Loti Rozman
|Jure Pučnik
|-
|Rod trnovskih regljačev
|RTR
|Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana
|https://rtr.taborniki.si/
|Nik Pangeršič
|Pina Maja Bulc
|-
|Rod Sivega volka
|RSV
|Štefanova 9, 1000 Ljubljana
|https://rodsivegavolka.si/
|Urša Primožič
|Tina Zwittnig
|-
|Rod Samorastniki
|RSa
|Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje
|https://www.samorastniki.org/
|Živa Jančar Bauman
|Jaka Progar
|-
|Rod Rožnik
|RR
|Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana
|https://rr.taborniki.si/
|Jan Vodnik
|Žan Djordjević Štebih
|-
|Rod Podkovani krap
|RPK
|Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana
|https://rpk.taborniki.si/
|Ita Osredkar
|Tilen Kreft
|-
|Rod Močvirski tulipani
|RMT
|Tržaška 74, 1000 Ljubljana
|https://mocvirc.si/
|Urban Lečnik Spaić
|Cris Veber
|-
|Rod Heroj Vitez
|RHV
|Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče
|http://www.rhv.si
|Luka Mavec
|Ana Seliškar
|-
|Rod Črnega mrava
|RČM
|Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana
|https://crnimrav.si/
|Lara Oražem
|Rebeka Gregorc
|-
|Rod Dobre volje
|RDV
|Kebetova 1, 1000 Ljubljana
|https://roddobrevolje.si/
|Miriam Karin Mekina
|Manca Starman
|-
|Rod Bičkova skala
|RBS
|Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana
|https://rbs.taborniki.si/
|Alja Porobič
|Jakob Blatnik
|-
|Rod Beli bober
|RBB
|Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid
|https://www.bober.org/
|Aljaž Smole
|Laura Siegl
|-
|Rašiški rod
|RaR
|Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno
|https://rar.taborniki.si/
|Ema Kobav
|Tine Prinčič in Ana Lasič
|}

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]
[[Slika:ZTS-rutica-mednarodna.png|sličica|230x230_pik|ZTS-rutica-mednarodna]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>r9uhjzyx5l1p5cdrpmsj4dlzc6rgeoa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771746</id>
      <parentid>6771745</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:26:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka ZTS-rutica-PP-modra.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No ticket permission since 28 September 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6771746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13136" sha1="o6s7cbngqzgao2xt77q8x452j8mjipl" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica družine:
!starostni obseg:
!barva rutke:
!
|-
|murni
|ni kratice
|0-6 let
|rumena
|[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]]
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|7-11 let
|rdeča in rumen rob
| 
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|11 do 15 let
|zelena in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladi taborniki:
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|16 do 21 let
|modra in rumen rob
| 
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|21 do 27 let
|oranžna in rumen rob
|[[Slika:ZTS-rutica-RR-oranžna.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-RR-oranžna]]
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+

!starejši taborniki
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
| 
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]
==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]
{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=MZT
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana
|stevilo_clanov=1751 (2024)

|spletna_stran=https://www.mzt.org/
|ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1996|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}}

=== [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Ime rodu
!Kratica
!Naslov
!spletna stran
!načelnik_ca (2026)
!starešina (2026)
|-
|Zmajev rod
|ZR
|Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana
|https://www.zmaji.si/
|Zara Barbarić
|Jure Savnik
|-
|Rod Tršati tur
|RTT
|Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana
|https://trsati-tur.si/
|Loti Rozman
|Jure Pučnik
|-
|Rod trnovskih regljačev
|RTR
|Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana
|https://rtr.taborniki.si/
|Nik Pangeršič
|Pina Maja Bulc
|-
|Rod Sivega volka
|RSV
|Štefanova 9, 1000 Ljubljana
|https://rodsivegavolka.si/
|Urša Primožič
|Tina Zwittnig
|-
|Rod Samorastniki
|RSa
|Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje
|https://www.samorastniki.org/
|Živa Jančar Bauman
|Jaka Progar
|-
|Rod Rožnik
|RR
|Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana
|https://rr.taborniki.si/
|Jan Vodnik
|Žan Djordjević Štebih
|-
|Rod Podkovani krap
|RPK
|Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana
|https://rpk.taborniki.si/
|Ita Osredkar
|Tilen Kreft
|-
|Rod Močvirski tulipani
|RMT
|Tržaška 74, 1000 Ljubljana
|https://mocvirc.si/
|Urban Lečnik Spaić
|Cris Veber
|-
|Rod Heroj Vitez
|RHV
|Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče
|http://www.rhv.si
|Luka Mavec
|Ana Seliškar
|-
|Rod Črnega mrava
|RČM
|Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana
|https://crnimrav.si/
|Lara Oražem
|Rebeka Gregorc
|-
|Rod Dobre volje
|RDV
|Kebetova 1, 1000 Ljubljana
|https://roddobrevolje.si/
|Miriam Karin Mekina
|Manca Starman
|-
|Rod Bičkova skala
|RBS
|Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana
|https://rbs.taborniki.si/
|Alja Porobič
|Jakob Blatnik
|-
|Rod Beli bober
|RBB
|Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid
|https://www.bober.org/
|Aljaž Smole
|Laura Siegl
|-
|Rašiški rod
|RaR
|Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno
|https://rar.taborniki.si/
|Ema Kobav
|Tine Prinčič in Ana Lasič
|}

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]
[[Slika:ZTS-rutica-mednarodna.png|sličica|230x230_pik|ZTS-rutica-mednarodna]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>o6s7cbngqzgao2xt77q8x452j8mjipl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771747</id>
      <parentid>6771746</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:26:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka ZTS-rutica-RR-oranžna.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No ticket permission since 28 September 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6771747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13057" sha1="ix86qrat7894ac1afwkhyd281i4ny79" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica družine:
!starostni obseg:
!barva rutke:
!
|-
|murni
|ni kratice
|0-6 let
|rumena
|[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]]
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|7-11 let
|rdeča in rumen rob
| 
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|11 do 15 let
|zelena in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladi taborniki:
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|16 do 21 let
|modra in rumen rob
| 
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|21 do 27 let
|oranžna in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+

!starejši taborniki
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
| 
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]
==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]
{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=MZT
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana
|stevilo_clanov=1751 (2024)

|spletna_stran=https://www.mzt.org/
|ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1996|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}}

=== [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Ime rodu
!Kratica
!Naslov
!spletna stran
!načelnik_ca (2026)
!starešina (2026)
|-
|Zmajev rod
|ZR
|Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana
|https://www.zmaji.si/
|Zara Barbarić
|Jure Savnik
|-
|Rod Tršati tur
|RTT
|Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana
|https://trsati-tur.si/
|Loti Rozman
|Jure Pučnik
|-
|Rod trnovskih regljačev
|RTR
|Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana
|https://rtr.taborniki.si/
|Nik Pangeršič
|Pina Maja Bulc
|-
|Rod Sivega volka
|RSV
|Štefanova 9, 1000 Ljubljana
|https://rodsivegavolka.si/
|Urša Primožič
|Tina Zwittnig
|-
|Rod Samorastniki
|RSa
|Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje
|https://www.samorastniki.org/
|Živa Jančar Bauman
|Jaka Progar
|-
|Rod Rožnik
|RR
|Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana
|https://rr.taborniki.si/
|Jan Vodnik
|Žan Djordjević Štebih
|-
|Rod Podkovani krap
|RPK
|Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana
|https://rpk.taborniki.si/
|Ita Osredkar
|Tilen Kreft
|-
|Rod Močvirski tulipani
|RMT
|Tržaška 74, 1000 Ljubljana
|https://mocvirc.si/
|Urban Lečnik Spaić
|Cris Veber
|-
|Rod Heroj Vitez
|RHV
|Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče
|http://www.rhv.si
|Luka Mavec
|Ana Seliškar
|-
|Rod Črnega mrava
|RČM
|Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana
|https://crnimrav.si/
|Lara Oražem
|Rebeka Gregorc
|-
|Rod Dobre volje
|RDV
|Kebetova 1, 1000 Ljubljana
|https://roddobrevolje.si/
|Miriam Karin Mekina
|Manca Starman
|-
|Rod Bičkova skala
|RBS
|Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana
|https://rbs.taborniki.si/
|Alja Porobič
|Jakob Blatnik
|-
|Rod Beli bober
|RBB
|Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid
|https://www.bober.org/
|Aljaž Smole
|Laura Siegl
|-
|Rašiški rod
|RaR
|Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno
|https://rar.taborniki.si/
|Ema Kobav
|Tine Prinčič in Ana Lasič
|}

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]
[[Slika:ZTS-rutica-mednarodna.png|sličica|230x230_pik|ZTS-rutica-mednarodna]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ix86qrat7894ac1afwkhyd281i4ny79</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771748</id>
      <parentid>6771747</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:26:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka ZTS-rutica-mednarodna.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No ticket permission since 28 September 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6771748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12978" sha1="t86dlcysbfpl154w3a27asp6ydfbd2y" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica družine:
!starostni obseg:
!barva rutke:
!
|-
|murni
|ni kratice
|0-6 let
|rumena
|[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]]
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|7-11 let
|rdeča in rumen rob
| 
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|11 do 15 let
|zelena in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladi taborniki:
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|16 do 21 let
|modra in rumen rob
| 
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|21 do 27 let
|oranžna in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+

!starejši taborniki
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
| 
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]
==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]
{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=MZT
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana
|stevilo_clanov=1751 (2024)

|spletna_stran=https://www.mzt.org/
|ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1996|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}}

=== [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Ime rodu
!Kratica
!Naslov
!spletna stran
!načelnik_ca (2026)
!starešina (2026)
|-
|Zmajev rod
|ZR
|Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana
|https://www.zmaji.si/
|Zara Barbarić
|Jure Savnik
|-
|Rod Tršati tur
|RTT
|Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana
|https://trsati-tur.si/
|Loti Rozman
|Jure Pučnik
|-
|Rod trnovskih regljačev
|RTR
|Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana
|https://rtr.taborniki.si/
|Nik Pangeršič
|Pina Maja Bulc
|-
|Rod Sivega volka
|RSV
|Štefanova 9, 1000 Ljubljana
|https://rodsivegavolka.si/
|Urša Primožič
|Tina Zwittnig
|-
|Rod Samorastniki
|RSa
|Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje
|https://www.samorastniki.org/
|Živa Jančar Bauman
|Jaka Progar
|-
|Rod Rožnik
|RR
|Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana
|https://rr.taborniki.si/
|Jan Vodnik
|Žan Djordjević Štebih
|-
|Rod Podkovani krap
|RPK
|Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana
|https://rpk.taborniki.si/
|Ita Osredkar
|Tilen Kreft
|-
|Rod Močvirski tulipani
|RMT
|Tržaška 74, 1000 Ljubljana
|https://mocvirc.si/
|Urban Lečnik Spaić
|Cris Veber
|-
|Rod Heroj Vitez
|RHV
|Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče
|http://www.rhv.si
|Luka Mavec
|Ana Seliškar
|-
|Rod Črnega mrava
|RČM
|Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana
|https://crnimrav.si/
|Lara Oražem
|Rebeka Gregorc
|-
|Rod Dobre volje
|RDV
|Kebetova 1, 1000 Ljubljana
|https://roddobrevolje.si/
|Miriam Karin Mekina
|Manca Starman
|-
|Rod Bičkova skala
|RBS
|Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana
|https://rbs.taborniki.si/
|Alja Porobič
|Jakob Blatnik
|-
|Rod Beli bober
|RBB
|Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid
|https://www.bober.org/
|Aljaž Smole
|Laura Siegl
|-
|Rašiški rod
|RaR
|Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno
|https://rar.taborniki.si/
|Ema Kobav
|Tine Prinčič in Ana Lasič
|}

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>t86dlcysbfpl154w3a27asp6ydfbd2y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771749</id>
      <parentid>6771748</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:26:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka ZTS-rutica-murni-rumena.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No ticket permission since 28 September 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6771749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12897" sha1="56ir2gljmg7qza94j6wefszhqppspkg" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica družine:
!starostni obseg:
!barva rutke:
!
|-
|murni
|ni kratice
|0-6 let
|rumena
| 
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|7-11 let
|rdeča in rumen rob
| 
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|11 do 15 let
|zelena in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladi taborniki:
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|16 do 21 let
|modra in rumen rob
| 
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|21 do 27 let
|oranžna in rumen rob
| 
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+

!starejši taborniki
!kratica
!starostni obseg:
!barva rutke
!
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
| 
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]
==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]
{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=MZT
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana
|stevilo_clanov=1751 (2024)

|spletna_stran=https://www.mzt.org/
|ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1996|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}}

=== [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Ime rodu
!Kratica
!Naslov
!spletna stran
!načelnik_ca (2026)
!starešina (2026)
|-
|Zmajev rod
|ZR
|Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana
|https://www.zmaji.si/
|Zara Barbarić
|Jure Savnik
|-
|Rod Tršati tur
|RTT
|Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana
|https://trsati-tur.si/
|Loti Rozman
|Jure Pučnik
|-
|Rod trnovskih regljačev
|RTR
|Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana
|https://rtr.taborniki.si/
|Nik Pangeršič
|Pina Maja Bulc
|-
|Rod Sivega volka
|RSV
|Štefanova 9, 1000 Ljubljana
|https://rodsivegavolka.si/
|Urša Primožič
|Tina Zwittnig
|-
|Rod Samorastniki
|RSa
|Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje
|https://www.samorastniki.org/
|Živa Jančar Bauman
|Jaka Progar
|-
|Rod Rožnik
|RR
|Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana
|https://rr.taborniki.si/
|Jan Vodnik
|Žan Djordjević Štebih
|-
|Rod Podkovani krap
|RPK
|Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana
|https://rpk.taborniki.si/
|Ita Osredkar
|Tilen Kreft
|-
|Rod Močvirski tulipani
|RMT
|Tržaška 74, 1000 Ljubljana
|https://mocvirc.si/
|Urban Lečnik Spaić
|Cris Veber
|-
|Rod Heroj Vitez
|RHV
|Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče
|http://www.rhv.si
|Luka Mavec
|Ana Seliškar
|-
|Rod Črnega mrava
|RČM
|Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana
|https://crnimrav.si/
|Lara Oražem
|Rebeka Gregorc
|-
|Rod Dobre volje
|RDV
|Kebetova 1, 1000 Ljubljana
|https://roddobrevolje.si/
|Miriam Karin Mekina
|Manca Starman
|-
|Rod Bičkova skala
|RBS
|Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana
|https://rbs.taborniki.si/
|Alja Porobič
|Jakob Blatnik
|-
|Rod Beli bober
|RBB
|Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid
|https://www.bober.org/
|Aljaž Smole
|Laura Siegl
|-
|Rašiški rod
|RaR
|Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno
|https://rar.taborniki.si/
|Ema Kobav
|Tine Prinčič in Ana Lasič
|}

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>56ir2gljmg7qza94j6wefszhqppspkg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>FidaPLUS</title>
    <ns>0</ns>
    <id>119257</id>
    <revision>
      <id>6771555</id>
      <parentid>6579380</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:35:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MancaMalavasic</username>
        <id>229352</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Popravki slovničnih napak.</comment>
      <origin>6771555</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2780" sha1="nlplwwpj8rybg1qjiairaeaizlu3bmd" xml:space="preserve">'''FidaPLUS''' je bil referenčni korpus vsakdanje javne rabe slovenščine v pisnih besedilih, zbranih v obdobju med leti [[1990]] in [[2006]]. Vseboval je 621 milijonov besed, kar je primerljivo z velikostjo [[besedilni korpus|referenčnih korpusov]] ostalih narodov.

Kot referenčni korpus je bil namenjen tako uporabnim [[slovaropisje|slovaropisnim]] raziskavam slovenističnega [[jezikoslovje|jezikoslovja]] za namene eno- in večjezikovnih slovarjev, terminoloških slovarjev in drugih jezikovnih priročnikov, za poučevanje sodobnega jezika (učbeniki in učni pripomočki), kot podatkovna infrastruktura za razne [[jezikovne tehnologije]], kot so [[črkovalnik|črkovalniki]]e, [[prevajalnik]]i in govorni vmesniki. Namenjen je bil tudi temeljnim raziskavam ter drugim družboslovnim in humanističnim vedam, kot npr. [[literarna veda|literarni vedi]], [[psihologija|psihologiji]] in [[sociologija|sociologiji]].

FidaPLUS so ob registraciji na spletni strani pod pogojem neprofitne uporabe lahko uporabljali ne le lektorji, novinarji in učitelji slovenščine, pač pa tudi študentje in ostala zainteresirana javnost. Pisna besedila so bila zbrana iz številnih slovenskih dnevnih časopisov, revij in knjižnih publikacij različnih založb (literarna besedila, učbeniki, stvarna literatura), [[internet]]a ter prepisov parlamentarnih govorov. Vključen je bil tudi t. i. &quot;besedilni drobiž&quot; (reklamna besedila, plačilni listki, računi, itd). Ni znano, ali je vsebovala tudi prepise televizijskih oddaj [[RTV Slovenija]], ki so javno dostopne na [[Odprti kop|Odprtem kopu]].

Nasledila ga je [[Gigafida]] in njen podkorups Kres.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Korpusi|url=https://jezikovna-politika.si/opremljenost/jezikovni-opis/korpusi/|website=Jezikovna Slovenija|date=2016-04-21|accessdate=2021-03-16|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto izida !! Število besed !! Delež
|-
| 1979 - 1990  || 262.708 || 0,04 %
|-
| 1991 || 1.487.895 || %
|-
| 1992 || 2.256.692 || %
|-
| 1993 || 3.208.687 || %
|-
| 1994 || 7.534.689 || %
|-
| 1995 || 7.433.897 || %
|-
| 1996 || 16.913.916 || %
|-
| 1997 || 31.589.250 || %
|-
| 1998 || 43.512.041 || %
|-
| 1999 || 54.711.630 || %
|-
| 2000 || 57.677.534 || %
|-
| 2001 || 74.720.532 || %
|-
| 2002 || 72.802.484 || %
|-
| 2003 || 82.897.097 || %
|-
| 2004 || 67.041.167 || %
|-
| 2005 || 39.086.695 || %
|-
| 2006 || 44.526.825 || %
|-
| ni podatka || 13.486.261 || 2,17 %
|}

== Sklici ==
{{sklici|2|}}

== Glej tudi ==
* [[Besedilni korpus]]

== Zunanje povezave ==
* http://www.fidaplus.net&lt;nowiki/&gt; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120623005933/http://www.fidaplus.net/ |date=2012-06-23 }}

[[Kategorija:Slovenščina]]
[[Kategorija:Besedilni korpusi]]
[[Kategorija:Slovenske spletne strani]]</text>
      <sha1>nlplwwpj8rybg1qjiairaeaizlu3bmd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tepanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>125104</id>
    <revision>
      <id>6771701</id>
      <parentid>6696354</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:25:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>FelikSs55</username>
        <id>268056</id>
      </contributor>
      <comment>/* Šolstvo */</comment>
      <origin>6771701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4327" sha1="fqaxqhotzs6xg3hs7zklblyjylslen4" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10134854_b4
|slika=Tepanje town.jpg
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 38.96 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 28 |longs = 21.5 |longEW = E
|najdisi=Tepanje
|nadmorska=296,3
|povrsina=2,02
|prebivalstvo=557
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}

'''Tépanje''' je [[naselje]] v [[občina Slovenske Konjice|Občini Slovenske Konjice]].

K naselju spada tudi zasel [[Novo Tepanje]] ter samo imensko [[Tepanjski Vrh]].

Prebivalci Tepanja se imenujejo '''Tepanjčani''' (in ne Tepanjci) saj so domačini tudi lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, tudi sami ustvarili, s tem pa tudi poimenovanja krajanov, torej sebe, neoziraje se na veljavna pravopisna pravila. Pravilno [[Sklon|sklanjanje]] imena naselja je [[ednina|edninsko]]: '''v oz. pri Tepanju''', '''iz Tepanja''', '''med Tepanjem''' in ne v Tepanjih, med Tepanjami, kot se občasno pojavlja v medijih. 

== Zgodovina ==
V knjigi Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, je avtor Pavle Breznik zapisal, da je bilo srednjeveško naselje Tepanje v zgodovinskih virih prvič omenjeno 10. aprila 1301 z imenom Tvephen, leta 1305 kot Tiepanach, 1306 kot Tiuphen, leta 1484 kot Tipanach, leta 1492 pa kot Diepenach. Mlajše oblike zapisa naselja so Dorf Tepan, Tepinadorf, vendar viri časa nastanka uradne uporabe teh imen niso znani. Leta 1880 je bilo v Zemljiški knjigi Slovenske Konjice ime katastrske občine Tepanje zapisano kot Tepina, na katastrskem načrtu iz 1905 pa ime Tepinadorf prečrtano in nadomeščeno z imenom Tepanje. 

Ob koncu 19. stoletja je v [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiško nadžupnijo]] in dekanijo spadala tudi tedanja Občina Tepanje, v kateri so bile združene vasi Tepanje, [[Perovec]], [[Tepanjski Vrh]], [[Dobrnež]] in [[Vešenik]]. Nekaj hiš na drugi strani potoka [[Oplotniščica]] je spadalo pod [[Župnija Prihova|župnijo Prihova]].

Za razvoj, industrializacijo  ter [[urbanizacija|urbanizacijo]] naselja gredo zasluge nekdanjemu [[Občina Slovenske Konjice|častnemu občanu Slovenskih Konjic]] Antonu Ofentavšku.

==Promet==
Precej razloženo naselje se razteza ob magistralni cesti [[Celje]] - [[Maribor]], v bližini potoka [[Oplotniščica]]. Na jugozahodni strani naselja se v [[krožišče|krožišču]] odcepi cesta proti [[Žiče|Žičam]] in do priključka oz. uvoza/izvoza Slovenske Konjice  [[Avtocesta A1|Avtoceste A1]].

== Šolstvo ==
[[Slika:Tepanje school.jpg|180px|sličica|levo|Nekdanja [[osnovna šola]] v Tepanju]]
V 19. stoletju so vsi otroci iz Tepanja obiskovali petrazredno osnovno šolo v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], kar pa je bilo zaradi oddaljenosti težavno, pa tudi šola je bila prenapolnjena.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Osnovna šola ob Dravinji Slovenske Konjice, Podružnica Tepanje, »Zbornik ob 120-letnici šolstva v Tepanju«, kronika šole, stran 4&lt;/ref&gt; Tedanji deželni šolski svet v [[Gradec|Gradcu]] je dovolil gradnjo lastne dvorazredne šole, hkrati je bilo sistemizirano eno nadučiteljsko in eno podučiteljsko mesto. Leta 1891 so ustanovili krajni šolski odbor. Novo šolsko poslopje je bilo zgrajeno do jeseni 1893, slovesno odprta pa je bila šola 28. marca 1894.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; V to šolo je hodila tudi Eva Fijavž, največja oboževalka Real madrida že skoraj dva tedna. Njena muca je najlepša.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Osnovna šola ob Dravinji Slovenske Konjice, Podružnica Tepanje, »Zbornik ob 120-letnici šolstva v Tepanju«, Tepanje, marec 2014
* Jančič, Florjan ''Tepanje, moj kraj, moj dom: 90 let Prostovoljnega gasilskega društva Tepanje (1929-2019), PGD Tepanje, Tepanje, 2019 {{COBISS|ID=298961408}} ISBN 978 961 290 096 0''

== Glej tudi ==

* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Cerkev svete Družine, Tepanje]]

{{Slovenske Konjice}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Tepanje| ]]
{{kategorija v Zbirki}}</text>
      <sha1>fqaxqhotzs6xg3hs7zklblyjylslen4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771703</id>
      <parentid>6771701</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:29:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>rvv</comment>
      <origin>6771703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4206" sha1="53suq2kfqg4l6yrkuiadujmvod1bhpo" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10134854_b4
|slika=Tepanje town.jpg
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 38.96 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 28 |longs = 21.5 |longEW = E
|najdisi=Tepanje
|nadmorska=296,3
|povrsina=2,02
|prebivalstvo=557
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}

'''Tépanje''' je [[naselje]] v [[občina Slovenske Konjice|Občini Slovenske Konjice]].

K naselju spada tudi zasel [[Novo Tepanje]] ter samo imensko [[Tepanjski Vrh]].

Prebivalci Tepanja se imenujejo '''Tepanjčani''' (in ne Tepanjci) saj so domačini tudi lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, tudi sami ustvarili, s tem pa tudi poimenovanja krajanov, torej sebe, neoziraje se na veljavna pravopisna pravila. Pravilno [[Sklon|sklanjanje]] imena naselja je [[ednina|edninsko]]: '''v oz. pri Tepanju''', '''iz Tepanja''', '''med Tepanjem''' in ne v Tepanjih, med Tepanjami, kot se občasno pojavlja v medijih. 

== Zgodovina ==
V knjigi Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, je avtor Pavle Breznik zapisal, da je bilo srednjeveško naselje Tepanje v zgodovinskih virih prvič omenjeno 10. aprila 1301 z imenom Tvephen, leta 1305 kot Tiepanach, 1306 kot Tiuphen, leta 1484 kot Tipanach, leta 1492 pa kot Diepenach. Mlajše oblike zapisa naselja so Dorf Tepan, Tepinadorf, vendar viri časa nastanka uradne uporabe teh imen niso znani. Leta 1880 je bilo v Zemljiški knjigi Slovenske Konjice ime katastrske občine Tepanje zapisano kot Tepina, na katastrskem načrtu iz 1905 pa ime Tepinadorf prečrtano in nadomeščeno z imenom Tepanje. 

Ob koncu 19. stoletja je v [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiško nadžupnijo]] in dekanijo spadala tudi tedanja Občina Tepanje, v kateri so bile združene vasi Tepanje, [[Perovec]], [[Tepanjski Vrh]], [[Dobrnež]] in [[Vešenik]]. Nekaj hiš na drugi strani potoka [[Oplotniščica]] je spadalo pod [[Župnija Prihova|župnijo Prihova]].

Za razvoj, industrializacijo  ter [[urbanizacija|urbanizacijo]] naselja gredo zasluge nekdanjemu [[Občina Slovenske Konjice|častnemu občanu Slovenskih Konjic]] Antonu Ofentavšku.

==Promet==
Precej razloženo naselje se razteza ob magistralni cesti [[Celje]] - [[Maribor]], v bližini potoka [[Oplotniščica]]. Na jugozahodni strani naselja se v [[krožišče|krožišču]] odcepi cesta proti [[Žiče|Žičam]] in do priključka oz. uvoza/izvoza Slovenske Konjice  [[Avtocesta A1|Avtoceste A1]].

== Šolstvo ==
[[Slika:Tepanje school.jpg|180px|sličica|levo|Nekdanja [[osnovna šola]] v Tepanju]]
V 19. stoletju so vsi otroci iz Tepanja obiskovali petrazredno osnovno šolo v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], kar pa je bilo zaradi oddaljenosti težavno, pa tudi šola je bila prenapolnjena.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Osnovna šola ob Dravinji Slovenske Konjice, Podružnica Tepanje, »Zbornik ob 120-letnici šolstva v Tepanju«, kronika šole, stran 4&lt;/ref&gt; Tedanji deželni šolski svet v [[Gradec|Gradcu]] je dovolil gradnjo lastne dvorazredne šole, hkrati je bilo sistemizirano eno nadučiteljsko in eno podučiteljsko mesto. Leta 1891 so ustanovili krajni šolski odbor. Novo šolsko poslopje je bilo zgrajeno do jeseni 1893, slovesno odprta pa je bila šola 28. marca 1894.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Osnovna šola ob Dravinji Slovenske Konjice, Podružnica Tepanje, »Zbornik ob 120-letnici šolstva v Tepanju«, Tepanje, marec 2014
* Jančič, Florjan ''Tepanje, moj kraj, moj dom: 90 let Prostovoljnega gasilskega društva Tepanje (1929-2019), PGD Tepanje, Tepanje, 2019 {{COBISS|ID=298961408}} ISBN 978 961 290 096 0''

== Glej tudi ==

* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Cerkev svete Družine, Tepanje]]

{{Slovenske Konjice}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Tepanje| ]]
{{kategorija v Zbirki}}</text>
      <sha1>53suq2kfqg4l6yrkuiadujmvod1bhpo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožef I. Habsburški</title>
    <ns>0</ns>
    <id>125415</id>
    <revision>
      <id>6771639</id>
      <parentid>6285011</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:35:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6771639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2114" sha1="cs6nba1vb3ltjeysg9z19myk4sb2v46" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Jožef I.''', kralj [[Ogrska|Ogrske]] (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in [[sveto rimsko cesarstvo|rimskonemški cesar]] * [[26. julij]] [[1678]], [[Dunaj]], † [[17. april]] [[1711]] Dunaj.

Jožef I. je bil starejši sin [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in  Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške. V zakonu z Amalijo Vilijemino Braunschweig-Lüneburško (1673-1742) je ostal brez moških potomcev, dobil pa je dve hčerki:
*Marija Jožefa (1699-1757)
*Leopold Jožef (1700-1701)
*Marija Amalija (1701-1756)

Po smrti ga je nasledil mlajši brat [[Karel VI. Habsburški]].

== Glej tudi ==
* [[Vojvodina Avstrija]]
* [[Nadvojvodina Avstrija]]
* [[Felix Austria]]
* [[A.E.I.O.U.]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}}

{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]]
|funkcija= [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|rimsko-nemški cesar]]
|leto-nastopa-prenehanja=1705-1711
|naslednik=[[Karel VI. Habsburški|Karl VI.]]
}}{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]]
|funkcija= nadvojvoda Avstrije,&lt;br /&gt;vojvoda Koroške, Kranjske, Štajerske
|leto-nastopa-prenehanja=1705?-1711
|naslednik=[[Karel VI. Habsburški|Karl VI.]]
}}{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]]
|funkcija= kralj Češke
|leto-nastopa-prenehanja=1705-1711
|naslednik=[[Karel VI. Habsburški|Karl VI.]]
}}{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]]
|funkcija= kralj Ogrske
|leto-nastopa-prenehanja=1687-1711
|naslednik=[[Karel VI. Habsburški|Karl VI.]]
}}

{{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}}
{{Češki vladarji}}
{{normativna kontrola}}
{{noble-stub}}

[[Kategorija:Habsburžani]]
[[Kategorija:Svetorimski cesarji]]
[[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]]
[[Kategorija:Koroški vojvode]]
[[Kategorija:Vojvode Kranjske]]
[[Kategorija:Vojvode Štajerske]]
[[Kategorija:Hrvaški vladarji]]
[[Kategorija:Češki kralji]]
[[Kategorija:Ogrski kralji]]
[[Kategorija:Umrli za črnimi kozami]]</text>
      <sha1>cs6nba1vb3ltjeysg9z19myk4sb2v46</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Morske želve</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126765</id>
    <revision>
      <id>6771582</id>
      <parentid>6770593</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:40:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Predstavniki */ tn</comment>
      <origin>6771582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4444" sha1="i5unq2phc0d03eg06hcd7tnzn3x6cfb" xml:space="preserve">{{Taxobox
| color = pink
| name = Morske želve
| image = Three Kona sea turtles.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = [[Zelena morska želva|orjaška črepaha]] ''(Chelonia mydas)''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Sauropsida]] (plazilci)
| ordo = [[Testudines]] (želve)
| subordo = [[Cryptodira]]
| superfamilia = '''Chelonioidea'''
| superfamilia_authority = Bauer, [[1893]]
| subdivision_ranks = Genera
| subdivision = 
* Družina [[Cheloniidae]] ([[Nicolaus Michael Oppel|Oppel]], [[1811]])
** ''[[Caretta]]''
** ''[[Chelonia]]''
** ''[[Eretmochelys]]''
** ''[[Lepidochelys]]''
** ''[[Natator]]''
* Družina [[Dermochelyidae]]
** ''[[Dermochelys]]''
* Družina [[Archelon|Protostegidae]] (izumrli)
* Družina [[Toxochelyidae]] (izumrli)
* Družina [[Thalassemyidae]] (izumrli)
}}
'''Morske želve''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Chelonioidea''') so [[želve]], ki jih najdemo v vseh oceanih sveta razen v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]]. Nekatere vrste potujejo med oceani. Morske želve so prilagojene na morsko življenje. Na [[kopno|kopnem]] se premikajo zelo nerodno, saj se dvigajo z obema plavutma hkrati, druge pa premikajo okončine izmenično, tako kot večina štirinožcev.

== Telesna zgradba ==
Želvo sestavljajo [[glava]], [[rep]], okončine in [[oklep]] ali črepinja. Njena glava ima značilen želvji [[kljun]], s katerim pregrizne tudi močno školjčno lupino, in navidez zaspane, flegmatične [[oči]]. Okončine morske želve so preobražene v plavuti. Četudi so prepočasne za lovljenje rib, smo lahko prepričani, da ravno zaradi plavuti plavajo zelo hitro. Oklep morske želve je iz roževine in kosti, ki ji ščiti mehko telo. Sestavljen je iz približno desetih koščenih ploščic, ki se ne prekrivajo, ampak so sestavljene skupaj z nekakšnimi šivi, ali kot da bile zlepljene. Ima pa dva dela; hrbtni (karapaks) in spodnji (plastron). Rebra in večina vretenc so pritrjena na oklep. Želva je rjavo rumenkaste barve, zaradi alg, ki se ji primejo na oklep, pa ima tudi rahel zelenkast navdih. Nanje se naselijo tudi raki in školjke, tako, da je nekakšen potujoči botanični in živalski vrt. Morske želve ne morejo potegniti glave in okončin v oklep, tako kot kopenske želve. Plavajo tako, da mahajo s sprednjimi plavuti tako kot ptiči s krili. Njihov rep je kratek.

== Dihanje ==
Želve dihajo s [[pljuča|pljuči]] in morajo približno vsako uro na površino po [[zrak]].

== Prehrana ==
Želve nimajo [[zob]] in razkosavajo hrano z ostrimi čeljustmi. V glavnem se hranijo z [[Meduza (zoologija)|meduzami]], [[raki|rak]]i, mehkužci in [[riba]]mi, včasih pa tudi z rastlinami.

== Razmnoževanje ==
Razmnožujejo se spolno. Samica odlaga jajca na [[plaža]]h s toplim in mehkim peskom, v katerega zakoplje okrog 150 jajčec. Ko se želvice izležejo, natančno vedo, v kateri smeri je morje in odracajo naravnost vanj, vendar jih le malo preživi prve dneve življenja. Drobne kreaturice so plen galebov na kopnem in rib v morju.

== Ogroženost ==
Želve redko vidimo na površini, čeprav pod vodo zdržijo le eno uro, nato pa morajo po zrak. Gotovo zato, ker jih je zelo malo. So zelo ogrožene živali zaradi onesnaženega morja, mrež, v katerih se zaduši in goste poseljenosti obale, zaradi česar so izgubile prostor za odlaganje jajc.

== Predstavniki ==
* '''Družina [[Cheloniidae]]'''
** ''[[Chelonia mydas]]'' ([[Zelena morska želva|orjaška črepaha]])
** ''[[Eretmochelys imbricata]]'' (prava kareta)
** ''[[Natator depressus]]''
** ''[[Caretta caretta]]'' ([[Glavata kareta]])
** ''[[Lepidochelys kempii]]''
** ''[[Lepidochelys olivacea]]'' (zelenkasta želva)
* '''Družina [[Dermochelyidae]]'''
** ''[[Dermochelys coriacea]]'' (orjaška usnjača)

==Zunanje povezave==
{{commons|Category:Cheloniidae}}
*[http://www.SeaTurtleStatus.org SWOT - The State of the World's Sea Turtles] - Najažurnejše informacije o popolacijah morskih želv na svetu
*[http://www.oceana.org/index.php?id=1076 Oceana] znanstvenik zasledujejo gibanje želv v Sredozemlju in Atlantskem oceanu, zaradi boljšega poznavanja njihovih navad v globokem morju 
*[http://www.panda.org/about_wwf/what_we_do/marine/publications/index.cfm?uNewsID=12044 ''Conserving Turtles on a Global Scale'']

[[Kategorija:Želve]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1893]]
[[Kategorija:Morske želve|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>i5unq2phc0d03eg06hcd7tnzn3x6cfb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Povojni poboji na Slovenskem (1945)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135994</id>
    <revision>
      <id>6771542</id>
      <parentid>6768333</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:06:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6771542</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21295" sha1="fvougx5l64g54u1l13l77ht1s0e6hiv" xml:space="preserve">[[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]]
'''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], nekdanjega predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.&lt;ref&gt;Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.&lt;/ref&gt;

==Lokacije==
Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Crngrob]]&lt;ref&gt;http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje   20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm  POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič&lt;/ref&gt;
*[[Barbara rov]]
== Glej tudi ==
* [[Slovensko povojno begunstvo]]
*[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]]
*[[Pliberška tragedija]]
* [[Barbara rov]]
* [[Rudnik Pečovnik]]
* [[Pokol v Kočevskem Rogu]]
*[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]]
*[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]]
*[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]]
* [[OZNA]]

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu
File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija   46 ° 11 ' 45,67 &quot;  ,  14 ° 18 ' 21,61 &quot;
File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija   46 ° 11 ' 45,53 &quot;  ,  14 ° 18 ' 16,87 &quot;
File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla
File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija   46 ° 11' 52,9 &quot;   ,  14 ° 18 ' 5,61 &quot;
File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a
File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==

* {{navedi knjigo |last=Aplenc |first=Andrej |last2=Jančar |first2=Drago |author-link2=Drago Jančar |title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990 |publisher=Nova revija |place=Ljubljana |year=1998 |author-link=Andrej Aplenc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD |cobiss=79178240 |language=sl}}
* {{navedi knjigo |last=Corsellis |first=John |author-link=John Corsellis |title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni |publisher=Mladinska knjiga |place=Ljubljana |year=2006 |cobiss=224978176 |language=sl |last2=Ferrar |first2=Marcus |author-link2=Marcus Ferrar}}
* {{cite book |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |author-link=Mateja Čoh Kladnik |title=Kazen naj obsojenca prevzgoji : kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954 |last2=Piškurić |first2=Jelka |author-link2=Jelka Piškurić |publisher=Študijski center za narodno spravo |year=2024 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=179824899}}
* {{cite journal |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |year=2026 |title=Sodna represija in obračun s političnimi nasprotniki poleti 1945 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B88E75N5 |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=77–112}}
* {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |author-link=Jože Dežman |title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2008a |cobiss=240748800 |language=sl}}
* {{cite book |last=Dežman |first=Jože |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=197–206 |language=en |chapter=Communist repression and transitional justice in Slovenia}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}}
* {{navedi knjigo |last1=Dežman |first1=Jože |title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic |last2=Žalec |first2=Bojan |author-link2=Bojan Žalec |last3=Erzar |first3=Tomaž |author-link3=Tomaž Erzar |publisher=[J. Dežman] |year=2014 |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |cobiss=6749274}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}}
* {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |last2=Benčina |first2=Anica |author-link2=Anica Benčina |title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298709504 |language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}}
* {{navedi knjigo |last=Dornik Šubelj |first=Ljuba |title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo |publisher=Arhiv Republike Slovenije |place=Ljubljana |year=1999 |author-link=Ljuba Dornik Šubelj |url=https://www.sistory.si/publication/44864 |cobiss=103354368 |language=slovenščina}}
* {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{cite journal |last=Dujo Jurjevčič |first=Mirjam |author-link=Mirjam Dujo Jurjevčič |year=2025 |title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&amp;lang=slv |journal=Dileme |language=sl |volume=9 |issue=2 |pages=35–68 |cobiss=265667843}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288|author-link=Mitja Ferenc}}
* {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=155–160 |language=en |chapter=Secret World War Two Mass Graves in Slovenia}}
* {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://sistory.si/publication/46221 |title=Prekopi žrtev iz prikritih grobišč : (1991–2011) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=265856512}}
* {{navedi knjigo |last=Ferenc |first=Mitja |last2=Alić |first2=Mehmedalija |author-link2=Mehmedalija Alić |last3=Jamnik |first3=Pavel |author-link3=Pavel Jamnik |title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2 |publisher=Družina |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259727616}}
* {{navedi knjigo |last1=Ferenc |first1=Mitja |last2=Košir |first2=Uroš |author-link2=Uroš Košir |title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji |year=2025 |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |language=hr |cobiss=261184771}}
* {{cite journal |last=Florjančič |first=Alojzij Pavel |author-link=Alojzij Pavel Florjančič |year=2001 |title=Povojna grobišča v Crngrobu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-310XI8PT |journal=Loški razgledi |language=sl |volume=48 |issue=1 |pages=217–244}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Gabrič |editor-first=Aleš |editor-link=Aleš Gabrič |title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |place=Ljubljana |year=1996 |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf |cobiss=57087744 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |author-link=Pavel Jamnik |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=207–214 |language=en |chapter=Post-World War Two Crimes on the Territory of Slovenia}}
* {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |title=Slovenska sprava |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2021 |editor-last=Bajd |editor-first=Tadej |place=Ljubljana |pages=51–66 |language=sl |chapter=Proces prepoznave konspirativno in organizirano izvedenih pobojev po drugi svetovni vojni na območju Slovenije kot nezastarljivih kaznivih dejanj proti človečnosti |cobiss=76843267}}
* {{navedi knjigo|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja|editor-link=Mateja Jančar}}
* {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC|author-link=Nikolaj Jeločnik}}
* {{cite book |last=Jeza |first=Franc |author-link=Franc Jeza |title=In zgodil se bo čudež |publisher=Slovenska matica |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=262093056}}
* {{navedi splet|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}}
* {{navedi knjigo |last=Korošec |first=Ivan |author-link=Ivan Korošec |title=Teharje : krvave arene |publisher=Ilex-Impex |location=Ljubljana |year=1994 |cobiss=41121536}}
* {{Navedi knjigo |title=Teharske žive rane |last=Leljak |first=Roman |author-link=Roman Leljak |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2012 |location=Radenci |cobiss=71074049}}
* [[Milko Mikola|Mikola, Milko]] (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}}
* Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}}
* Mikola, Milko (2008a). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}}
* {{cite book |last=Mikola |first=Milko |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=161–172 |language=en |chapter=Communist Repression of “Interior Enemies” in Slovenia}}
* {{navedi knjigo|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}}
* {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}}
* {{cite book |author-link= |title=&quot;Nemci&quot; na Slovenskem 1941–1955 : izsledki projekta |publisher=Znanstveni inštitut FF |year=1998 |editor-last=Nećak |editor-first=Dušan |editor-link=Dušan Nečak |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=74079232}}
* {{cite book |last=Nećak |first=Dušan |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=576–599 |language=sl |chapter=&quot;Nemci&quot; na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne – maščevanje in pregon? |cobiss=43741026}}
* {{cite book |last=Omerza |first=Igor |author-link=Igor Omerza |title=Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584 |publisher=Karantanija |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=250056960}}
* {{navedi knjigo |last1=Potočnik |first1=Terezija |last2=Friš |first2=Darko |author-link2=Darko Friš |title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945 |publisher=[T. Potočnik] |location=Maribor |year=2009 |cobiss=17063944 |author-link=Terezija Potočnik |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}}
* {{navedi knjigo |first=Jože |author-link=Jože Pirjevec |last=Pirjevec |first2=Darko |last2=Dukovski |first3=Nevenka |author-link2=Darko Dukovski |last3=Troha |first4=Gorazd |author-link3=Nevenka Troha |last4=Bajc |first5=Guido |author-link5=Guido Franzinetti |author-link4=Gorazd Bajc |last5=Franzinetti |title=Fojbe |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259725312}}
* {{Navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |title=Kardelj : socialistični utopist na oblasti |publisher=Beletrina |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=275074819}}
* {{cite journal |last=Piškurić |first=Jelka |author-link=Jelka Piškurić |year=2026 |title=Kazenske ustanove po koncu druge svetovne vojne in njihova vloga pri pregonu političnih nasprotnikov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U8UNYFL |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=113–143}}
* {{navedi knjigo |last=Plohl |first=Andrej |last2=Guštin |first2=Damijan |author-link2=Damijan Guštin |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |publisher=[A. Plohl] |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=28724829 |author-link=Andrej Plohl |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Pučnik |editor-first=Jože |editor-link=Jože Pučnik |title=Iz arhivov slovenske politične policije |publisher=Veda |place=Ljubljana |year=1996 |cobiss=146036 |language=sl}}
* {{cite book |last=Rulitz |first=Florian Thomas |author-link=Florian Thomas Rulitz |title=Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=266193920}}
* {{cite book |last=Saje |first=Andrej |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/959 |title=Edinost, sreča, sprava |year=2026 |editor-last=Jezernik |editor-first=Božidar |pages=149–167 |language=sl |chapter=Teološki razmislek o spravi v slovenskem narodu: »Da bi bili vsi eno«}}
* {{cite book |last=Sirc |first=Ljubo |author-link=Ljubo Sirc |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=135–144 |language=en |chapter=Totalitarian Features of the Judiciary in the Republic of Slovenia (1945–90) |cobiss=241500672}}
* {{cite book |last=Smiljanić |first=Ivan |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/959 |title=Edinost, sreča, sprava |year=2026 |editor-last=Jezernik |editor-first=Božidar |pages=31–61 |language=sl |chapter=Čakajoč spravo}}
* {{navedi knjigo |last1=Tolstoy |first1=Nikolaj |author-link=Nikolaj Tolstoy |last2=Jeločnik |first2=Nikolaj |author-link2=Nikolaj Jeločnik |last3=Rozman |first3=Branko |author-link3=Branko Rozman |title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog |edition=Ponatis |publisher=ZAT |location=Maribor |year=1991 |cobiss=23354112}}
* {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83|author-link=Tadeja Tominšek Čehulić}}
* {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}}
* {{navedi knjigo |last=Vodušek Starič |first=Jerca |title=Prevzem oblasti 1944–1946 |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=1992 |cobiss=31963904 |author-link=Jerca Vodušek Starič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}

== Zunanje povezave ==
*»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}}


[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>fvougx5l64g54u1l13l77ht1s0e6hiv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771636</id>
      <parentid>6771542</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:28:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6771636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21561" sha1="04f7cxrvbkylwogbssf591vow0b4sdz" xml:space="preserve">[[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]]
'''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], nekdanjega predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.&lt;ref&gt;Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.&lt;/ref&gt;

==Lokacije==
Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Crngrob]]&lt;ref&gt;http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje   20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm  POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič&lt;/ref&gt;
*[[Barbara rov]]
== Glej tudi ==
* [[Slovensko povojno begunstvo]]
*[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]]
*[[Pliberška tragedija]]
* [[Barbara rov]]
* [[Rudnik Pečovnik]]
* [[Pokol v Kočevskem Rogu]]
*[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]]
*[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]]
*[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]]
* [[OZNA]]

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu
File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija   46 ° 11 ' 45,67 &quot;  ,  14 ° 18 ' 21,61 &quot;
File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija   46 ° 11 ' 45,53 &quot;  ,  14 ° 18 ' 16,87 &quot;
File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla
File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija   46 ° 11' 52,9 &quot;   ,  14 ° 18 ' 5,61 &quot;
File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a
File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==

* {{navedi knjigo |last=Aplenc |first=Andrej |last2=Jančar |first2=Drago |author-link2=Drago Jančar |title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990 |publisher=Nova revija |place=Ljubljana |year=1998 |author-link=Andrej Aplenc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD |cobiss=79178240 |language=sl}}
* {{navedi knjigo |last=Corsellis |first=John |author-link=John Corsellis |title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni |publisher=Mladinska knjiga |place=Ljubljana |year=2006 |cobiss=224978176 |language=sl |last2=Ferrar |first2=Marcus |author-link2=Marcus Ferrar}}
* {{cite book |last=Blumenwitz |first=Dieter |author-link=Dieter Blumenwitz |title=Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941–1946): mednarodnopravna študija |publisher=Mohorjeva družba |year=2005 |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |language=sl |cobiss=222654976}}
* {{cite book |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |author-link=Mateja Čoh Kladnik |title=Kazen naj obsojenca prevzgoji : kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954 |last2=Piškurić |first2=Jelka |author-link2=Jelka Piškurić |publisher=Študijski center za narodno spravo |year=2024 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=179824899}}
* {{cite journal |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |year=2026 |title=Sodna represija in obračun s političnimi nasprotniki poleti 1945 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B88E75N5 |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=77–112}}
* {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |author-link=Jože Dežman |title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2008a |cobiss=240748800 |language=sl}}
* {{cite book |last=Dežman |first=Jože |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=197–206 |language=en |chapter=Communist repression and transitional justice in Slovenia}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}}
* {{navedi knjigo |last1=Dežman |first1=Jože |title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic |last2=Žalec |first2=Bojan |author-link2=Bojan Žalec |last3=Erzar |first3=Tomaž |author-link3=Tomaž Erzar |publisher=[J. Dežman] |year=2014 |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |cobiss=6749274}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}}
* {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |last2=Benčina |first2=Anica |author-link2=Anica Benčina |title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298709504 |language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}}
* {{navedi knjigo |last=Dornik Šubelj |first=Ljuba |title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo |publisher=Arhiv Republike Slovenije |place=Ljubljana |year=1999 |author-link=Ljuba Dornik Šubelj |url=https://www.sistory.si/publication/44864 |cobiss=103354368 |language=slovenščina}}
* {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{cite journal |last=Dujo Jurjevčič |first=Mirjam |author-link=Mirjam Dujo Jurjevčič |year=2025 |title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&amp;lang=slv |journal=Dileme |language=sl |volume=9 |issue=2 |pages=35–68 |cobiss=265667843}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288|author-link=Mitja Ferenc}}
* {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=155–160 |language=en |chapter=Secret World War Two Mass Graves in Slovenia}}
* {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://sistory.si/publication/46221 |title=Prekopi žrtev iz prikritih grobišč : (1991–2011) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=265856512}}
* {{navedi knjigo |last=Ferenc |first=Mitja |last2=Alić |first2=Mehmedalija |author-link2=Mehmedalija Alić |last3=Jamnik |first3=Pavel |author-link3=Pavel Jamnik |title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2 |publisher=Družina |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259727616}}
* {{navedi knjigo |last1=Ferenc |first1=Mitja |last2=Košir |first2=Uroš |author-link2=Uroš Košir |title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji |year=2025 |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |language=hr |cobiss=261184771}}
* {{cite journal |last=Florjančič |first=Alojzij Pavel |author-link=Alojzij Pavel Florjančič |year=2001 |title=Povojna grobišča v Crngrobu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-310XI8PT |journal=Loški razgledi |language=sl |volume=48 |issue=1 |pages=217–244}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Gabrič |editor-first=Aleš |editor-link=Aleš Gabrič |title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |place=Ljubljana |year=1996 |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf |cobiss=57087744 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |author-link=Pavel Jamnik |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=207–214 |language=en |chapter=Post-World War Two Crimes on the Territory of Slovenia}}
* {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |title=Slovenska sprava |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2021 |editor-last=Bajd |editor-first=Tadej |place=Ljubljana |pages=51–66 |language=sl |chapter=Proces prepoznave konspirativno in organizirano izvedenih pobojev po drugi svetovni vojni na območju Slovenije kot nezastarljivih kaznivih dejanj proti človečnosti |cobiss=76843267}}
* {{navedi knjigo|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja|editor-link=Mateja Jančar}}
* {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC|author-link=Nikolaj Jeločnik}}
* {{cite book |last=Jeza |first=Franc |author-link=Franc Jeza |title=In zgodil se bo čudež |publisher=Slovenska matica |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=262093056}}
* {{navedi splet|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}}
* {{navedi knjigo |last=Korošec |first=Ivan |author-link=Ivan Korošec |title=Teharje : krvave arene |publisher=Ilex-Impex |location=Ljubljana |year=1994 |cobiss=41121536}}
* {{Navedi knjigo |title=Teharske žive rane |last=Leljak |first=Roman |author-link=Roman Leljak |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2012 |location=Radenci |cobiss=71074049}}
* [[Milko Mikola|Mikola, Milko]] (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}}
* Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}}
* Mikola, Milko (2008a). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}}
* {{cite book |last=Mikola |first=Milko |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=161–172 |language=en |chapter=Communist Repression of “Interior Enemies” in Slovenia}}
* {{navedi knjigo|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}}
* {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}}
* {{cite book |author-link= |title=&quot;Nemci&quot; na Slovenskem 1941–1955 : izsledki projekta |publisher=Znanstveni inštitut FF |year=1998 |editor-last=Nećak |editor-first=Dušan |editor-link=Dušan Nečak |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=74079232}}
* {{cite book |last=Nećak |first=Dušan |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=576–599 |language=sl |chapter=&quot;Nemci&quot; na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne – maščevanje in pregon? |cobiss=43741026}}
* {{cite book |last=Omerza |first=Igor |author-link=Igor Omerza |title=Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584 |publisher=Karantanija |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=250056960}}
* {{navedi knjigo |last1=Potočnik |first1=Terezija |last2=Friš |first2=Darko |author-link2=Darko Friš |title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945 |publisher=[T. Potočnik] |location=Maribor |year=2009 |cobiss=17063944 |author-link=Terezija Potočnik |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}}
* {{navedi knjigo |first=Jože |author-link=Jože Pirjevec |last=Pirjevec |first2=Darko |last2=Dukovski |first3=Nevenka |author-link2=Darko Dukovski |last3=Troha |first4=Gorazd |author-link3=Nevenka Troha |last4=Bajc |first5=Guido |author-link5=Guido Franzinetti |author-link4=Gorazd Bajc |last5=Franzinetti |title=Fojbe |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259725312}}
* {{Navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |title=Kardelj : socialistični utopist na oblasti |publisher=Beletrina |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=275074819}}
* {{cite journal |last=Piškurić |first=Jelka |author-link=Jelka Piškurić |year=2026 |title=Kazenske ustanove po koncu druge svetovne vojne in njihova vloga pri pregonu političnih nasprotnikov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U8UNYFL |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=113–143}}
* {{navedi knjigo |last=Plohl |first=Andrej |last2=Guštin |first2=Damijan |author-link2=Damijan Guštin |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |publisher=[A. Plohl] |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=28724829 |author-link=Andrej Plohl |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Pučnik |editor-first=Jože |editor-link=Jože Pučnik |title=Iz arhivov slovenske politične policije |publisher=Veda |place=Ljubljana |year=1996 |cobiss=146036 |language=sl}}
* {{cite book |last=Rulitz |first=Florian Thomas |author-link=Florian Thomas Rulitz |title=Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=266193920}}
* {{cite book |last=Saje |first=Andrej |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/959 |title=Edinost, sreča, sprava |year=2026 |editor-last=Jezernik |editor-first=Božidar |pages=149–167 |language=sl |chapter=Teološki razmislek o spravi v slovenskem narodu: »Da bi bili vsi eno«}}
* {{cite book |last=Sirc |first=Ljubo |author-link=Ljubo Sirc |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=135–144 |language=en |chapter=Totalitarian Features of the Judiciary in the Republic of Slovenia (1945–90) |cobiss=241500672}}
* {{cite book |last=Smiljanić |first=Ivan |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/959 |title=Edinost, sreča, sprava |year=2026 |editor-last=Jezernik |editor-first=Božidar |pages=31–61 |language=sl |chapter=Čakajoč spravo}}
* {{navedi knjigo |last1=Tolstoy |first1=Nikolaj |author-link=Nikolaj Tolstoy |last2=Jeločnik |first2=Nikolaj |author-link2=Nikolaj Jeločnik |last3=Rozman |first3=Branko |author-link3=Branko Rozman |title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog |edition=Ponatis |publisher=ZAT |location=Maribor |year=1991 |cobiss=23354112}}
* {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83|author-link=Tadeja Tominšek Čehulić}}
* {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}}
* {{navedi knjigo |last=Vodušek Starič |first=Jerca |title=Prevzem oblasti 1944–1946 |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=1992 |cobiss=31963904 |author-link=Jerca Vodušek Starič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}

== Zunanje povezave ==
*»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}}


[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>04f7cxrvbkylwogbssf591vow0b4sdz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oplotnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>139995</id>
    <revision>
      <id>6771680</id>
      <parentid>6771272</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:21:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57842-02</username>
        <id>268054</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebnosti */</comment>
      <origin>6771680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6776" sha1="dng4rvusl4a6amqjgtc6agtznxxzx9y" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 46 |latm = 23 |lats = 14 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 26 |longs = 45 |longEW = E
|najdisi=Oplotnica
|slika=Oplotnica panorama 02.jpg
|grb=Oplotnica.png
|povrsina=3,61
|prebivalstvo=1450
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=379
|postna=2317
|posta=Oplotnica
|obcina=Oplotnica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
}}
'''Oplotnica''' je [[naselje]] s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju [[Pohorje|Pohorja]], ob cesti [[Slovenske Konjice|Slovenske Konjice–]][[Lukanja]]–[[Lovrenc na Pohorju]] in potoku [[Oplotniščica|Oplotni(šči)ci]] ter središče istoimenske [[Občina Oplotnica|občine Oplotnica]]. H kraju spadajo zaselki Gmajna, Foršt, Fužine in Partovec. 

Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka [[Oplotniščica|Oplotniščice]] iz pohorske tesni (''Oplotniškega vintgarja'') na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti [[Čadram]]u, [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] in Slovenskim Konjicam.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor-last= Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |isbn= |cobiss=257461504 |pages=948}}&lt;/ref&gt; Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja ([[vinogradništvo]], [[sadjarstvo]]) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les.

== Zgodovina ==

== Zgodovinska kronika: Nejc iz Oplotnice in velika izdaja Robloxa (2026) ==

=== Zgodovinska kronika: Nejc iz Oplotnice in velika izdaja Robloxa (2026) ===
Leta 2026 se je v Oplotnici zgodil dogodek, ki je za vedno spremenil zgodovino prijateljstva. Legendarni igralec Robloxa, Nejc iz Oplotnice, je nenadoma prenehal igrati s svojimi zvestimi soborci Vaserom, Jorkotom in Gapijem.

Razlog za to veliko izdajo je bila Neja, skrivnostna lepotica iz Slovenske Bistrice, ki je Nejcu popolnoma zmešala glavo.

Medtem ko so Vaser, Jorko in Gapi čakali v Roblox lobbyju, je Nejc Neji pisal ljubezenska sporočila. Prijatelji so ga večkrat klicali nazaj, vendar je Nejc izrekel zgodovinske besede: »Ne morem, z Nejo si pišem.«

Ta dan je v zgodovino zapisan kot veliki padec oplotniškega Roblox imperija. Vaser, Jorko in Gapi pa še danes čakajo, da se Nejc vrne online.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;[[Slika:Oplotnica Mansion.jpg|thumb|left|230px|Dvorec Oplotnica]]
{{glavni|Graščina v Oplotnici}}
V središču naselja, na desnem bregu [[Oplotniščica|Oplotniščice]], stoji grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali [[Žička kartuzija|kartuzijani]], na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima mdr. bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |year= 1992|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica|journal= Ur.l. RS|volume= |issue= 21/92-1091|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; Leta 1828 je gospoščino  kupila rodbina [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] so ga uporabljali za stanovanja uradnikov.

== Etimologija ==
Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) [[Oplotniščica]] prek tam nepotrjenega krajevnega imena ''Oplot'', narejenega iz občnega imena ''oplòt'' v pomenu ''plot, ograja''. Beseda, ki je tvorjena iz ''plotь'' v pomenu ''plot'' je imenska osnova tudi pri drugi [[Slovani]]h; npr. [[Čehi|češka]] krajevna imena ''Oplot, Oploty, Oplotno''. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 ''mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ...'', leta 1206 ''Oplotnitz'', 1213 ''Opplotnitz'', 1235 ''Oploz'' in 1302 ''Oplotnitz''.&lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009).''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt; Na jožefinskem vojaškem zemljevidu je zaznati ime ''Oplatniz.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1714646.8444159988%2C5840819.327754898%2C1724415.414964102%2C5844405.007753128&amp;map-list=1&amp;layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - First Military Survey|accessdate=2025-10-03|website=maps.arcanum.com}}&lt;/ref&gt; Nemško standaridizirano historično ime kraja je torej ''Oplotnitz.''

== Gospodarske dejavnosti ==
[[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|desno|oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici]]
Pogonsko moč [[Oplotniščica|Oplotniščice]], ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale [[fužina|fužine]], [[kovač]]nice, žage in mlini. Razvite so bile tudi panoge kot so: [[sadjarstvo]], [[vinogradništvo]] in [[čebelarstvo]]. [[Glažuta]] kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije.

== Znane osebnosti ==
* [[Oswald Hafenrichter]] (1899–1973), [[Filmski in televizijski montažer|filmski montažer]]
* [[Franček Brglez]] (1922–1997), [[šahovski velemojster|velemojster]] [[dopisni šah|dopisnega šaha]]
* [[Magerl Peter]] (1862–1935), [[veleposestnik]], graščak, lesar
* [[Tine Lesjak]] (1957–2019), [[skladatelj]]\
* Jorko,Vaser pa Gapi (2008-smo ja)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji ''Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2)'', Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 {{COBISS|ID=2140932}} ISBN 978 961 91537 4 1
* Slatinek, Damjan ''Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes'', Maribor 2001. {{COBISS|ID=7788291}}
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Ivanič, Martin ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}}
* {{navedi knjigo | last=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | title=Krajevni leksikon dravske banovine | year=1937 | publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | location=Maribor | url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE | cobiss=17618945}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki}}
{{Oplotnica}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]]
[[Kategorija:Oplotnica| ]]</text>
      <sha1>dng4rvusl4a6amqjgtc6agtznxxzx9y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črni panter (simbol)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>142546</id>
    <revision>
      <id>6771805</id>
      <parentid>6575343</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:59:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57873-98</username>
        <id>268068</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6771805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5918" sha1="sdhbyfz67lo299wkenie3rldx0o6ht8" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Črni panter}}
[[Slika:Carantanian panther.png|sličica|200px|Črni panter]]
'''Čŕni pánter''', med laiki pogosto imenovan '''»karantanski panter«''', je [[Panter (heraldika)|heraldični panter]] črne barve,&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|title=Mladika - Heraldični panter (2023, št. 3/4)|url=https://www.academia.edu/108120241/Mladika_Heraldi%C4%8Dni_panter_2023_%C5%A1t_3_4_}}&lt;/ref&gt; prvič izpričan v 12. stoletju na grbu oziroma pečatu štajerske mejnogrofovske in nato vojvodske rodbine Otokarjev in je tako postal znak vojvodine in dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]], kar je v beli barvi še danes.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.grboslovje.si/stajerska.php |title=Grb Štajerske |work=Grboslovje.si |title=Grb Štajerske |access-date=5. februar 2024}}&lt;/ref&gt;

V novejši slovenski zgodovini je simbol s staroslovensko kneževino [[Karantanija|Karantanijo]] (med 7. in 9. stoletjem) prvi povezal ekonomist [[Jožko Šavli]] v 80. letih 20. stoletja. Po mnenju zgodovinarja in arheologa [[Andrej Pleterski|Andreja Pleterskega]] pa naj bi simbol izhajal iz grba fevdalne družine [[Spanheimi|Spanheimov]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/50763/mitoloske-prikazni/|title=Mitološke prikazni|language=slovenščina|work=[[Mladina (revija)|Mladina.si]]|first=Erik|last=Valenčič|date=3. junij 2010}}&lt;/ref&gt; Zgodovinar in akademik [[Peter Štih]] zanika, da bi bila povezava s Karantanijo izpričana v dostopnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Vlada obuja karantanski mit za potrebe predsedovanja|date=4. maj 2021|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-obuja-karantanski-mit-za-potrebe-predsedovanja/|newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]|first=Uroš|last=Esih}}&lt;/ref&gt;

Po legendi je mitološki panter miroljubna žival. Po naravi je tih in zadržan ter prijatelj vseh živali z izjemo zmaja, ki je neobčutljiv na panterjev sladki zadah in se ga boji, zato se pred njim skriva. Ko se panter do sitega naje, tri dni spi v svojem brlogu, ko pa se zbudi, glasno rjove in tuli, da ga slišijo vsi, pri tem pa oddaja sladek vonj, s katerim privablja živali, da se mu približajo. Panter velja za simbol [[Jezus Kristus|Kristusa]], ki je po krščanskem verovanju po treh dneh vstal od smrti, ovit v vonj balzamov, in privlači in očara z božanskim bistvom svoje besede. Panter predstavlja Jezusa, ki je k sebi pritegnil vse človeštvo, zmaj pa predstavlja [[Hudič|hudiča]], ki se boji Kristusa in se pred njim skriva. Številne panterjeve barve simbolizirajo Jezusove vrline. Ko se je Kristus nasitil zasmehovanja in zlorabe ljudi, je vstopil v grob in zaspal. Ko se je spustil v pekel, je uklenil zmaja. Po treh dneh je Kristus zapustil grob in zatulil o svoji zmagi nad smrtjo. Sladki dih panterja, ki je k sebi pritegnil živali, simbolizira Kristusove besede, ki nagovorijo vse ljudi, tudi pogane. V srednjeevropskem prostoru se tako lahko panterju pripisuje tudi pomen [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanja Slovanov]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Panther (Wappentier) – Heraldik-Wiki|url=https://www.heraldik-wiki.de/wiki/Panther_(Wappentier)#Geschichte_und_Symbolik|website=www.heraldik-wiki.de|accessdate=2021-06-05|language=de}}&lt;/ref&gt;

== Izvor ==
Izvor simbola ni jasen. Po mnenju arheologa in zgodovinarja Andreja Pleterskega se prvič pojavi v grbu koroške družine Sponheim. Zgodovinar [[Peter Štih]] je zanikal kakršno koli zgodovinsko izpričano povezavo s simboli Karantanije. Nasprotno, ekonomist [[Jožko Šavli]], privrženec psevdozgodovinske avtohtonistične [[Venetska teorija|venetske teorije]], je menil, da izvira iz rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]], kasneje pa ga je prevzela Karantanija in nato [[Vojvodina Štajerska|štajersko]] plemstvo.

== Kasnejša sporna uporaba ==

=== Simbol Karantanije ===
Simbol črnega panterja v njegovi sedanji različici je prvi rekonstruiral samozvani zgodovinar in srednješolski učitelj ekonomije [[Jožko Šavli]] v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Šavli je trdil, da je odkril več fevdalnih družin, ki izvirajo iz stare [[Karantanija|Karantanije]] in so imele v svojem dinastičnem grbu črnega panterja. Trdil je tudi, da je odkril več dokumentov, ki omenjajo črnega panterja kot starodavni simbol Karantanije. Iz vseh teh dokazov je rekonstruiral verjeten videz simbola [[Karolingi|karolinške]] Karantanije. Te trditve niso podprte z nobenimi resničnimi dokazi in so jih akademski zgodovinarji ovrgli.

Šavlijeva rekonstrukcija je kmalu pridobila nekaj priljubljenosti med mlajšimi generacijami slovenskih domoljubov in nacionalistov.

=== Simbol Koroške ===
Več akademskih zgodovinarjev, kot je [[Peter Štih]], je oporekalo hipotezi, da je bil črni panter simbol karolinške in [[Otoni|otonske]] [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]]. Po njihovem mnenju so vse omembe, ki bi nakazovale takšen sklep, nejasne. Poleg tega ni neposrednih dokazov, da bi simbol izviral iz časa slovanske kneževine Karantanije.

== Današnja uporaba ==
Šavlijeva stilizirana različica črnega panterja se pogosto uporablja v strukturah [[Slovenija|slovenskih]] varnostnih sil, predvsem v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]] in [[Policija (Slovenija)|Slovenski policiji]]. V slovenski vojski je simbol prisoten na grbu Generalštaba Slovenske vojske in Združenega operativnega centra , čeprav je v slednjem primeru simbol obrnjen v desno. Črni panter na belem ščitu je prisoten tudi v uradnem emblemu [[Koroška (zvezna dežela)|koroškega]] zdravstveno reševalnega centra. Panter se uporablja tudi v grbu [[Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|specialne enote Slovenske policije]], čeprav je v njihovem primeru stiliziran v rdeči barvi in ​​predstavljen na črnem ščitu. Ta enota se običajno imenuje Rdeči panterji.

==Sklici==
{{sklici}}


{{škrbina-heraldika}}
[[Kategorija:Simboli]]</text>
      <sha1>sdhbyfz67lo299wkenie3rldx0o6ht8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771814</id>
      <parentid>6771805</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:41:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>Vrnjeno</comment>
      <origin>6771814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5868" sha1="f1mbyxxrfezw2cumxw3hwutxroay8bs" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Črni panter}}
[[Slika:Carantanian panther.png|sličica|200px|Črni panter]]
'''Čŕni pánter''', med laiki pogosto imenovan '''»karantanski panter«''', je [[Panter (heraldika)|heraldični panter]] črne barve,&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|title=Mladika - Heraldični panter (2023, št. 3/4)|url=https://www.academia.edu/108120241/Mladika_Heraldi%C4%8Dni_panter_2023_%C5%A1t_3_4_}}&lt;/ref&gt; prvič izpričan v 12. stoletju na grbu oziroma pečatu štajerske mejnogrofovske in nato vojvodske rodbine Otokarjev in je tako postal znak vojvodine in dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]], kar je v beli barvi še danes.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.grboslovje.si/stajerska.php |title=Grb Štajerske |work=Grboslovje.si |title=Grb Štajerske |access-date=5. februar 2024}}&lt;/ref&gt;

Simbol je s staroslovansko kneževino [[Karantanija|Karantanijo]] (med 7. in 9. stoletjem) napačno prvi povezal ekonomist [[Jožko Šavli]] v 80. letih 20. stoletja. Po mnenju zgodovinarja in arheologa [[Andrej Pleterski|Andreja Pleterskega]] izhaja iz grba fevdalne družine [[Spanheimi|Spanheimov]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/50763/mitoloske-prikazni/|title=Mitološke prikazni|language=slovenščina|work=[[Mladina (revija)|Mladina.si]]|first=Erik|last=Valenčič|date=3. junij 2010}}&lt;/ref&gt; Zgodovinar in akademik [[Peter Štih]] zanika, da bi bila povezava s Karantanijo izpričana v virih.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Vlada obuja karantanski mit za potrebe predsedovanja|date=4. maj 2021|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-obuja-karantanski-mit-za-potrebe-predsedovanja/|newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]|first=Uroš|last=Esih}}&lt;/ref&gt;

Po legendi je mitološki panter miroljubna žival. Po naravi je tih in zadržan ter prijatelj vseh živali z izjemo zmaja, ki je neobčutljiv na panterjev sladki zadah in se ga boji, zato se pred njim skriva. Ko se panter do sitega naje, tri dni spi v svojem brlogu, ko pa se zbudi, glasno rjove in tuli, da ga slišijo vsi, pri tem pa oddaja sladek vonj, s katerim privablja živali, da se mu približajo. Panter velja za simbol [[Jezus Kristus|Kristusa]], ki je po krščanskem verovanju po treh dneh vstal od smrti, ovit v vonj balzamov, in privlači in očara z božanskim bistvom svoje besede. Panter predstavlja Jezusa, ki je k sebi pritegnil vse človeštvo, zmaj pa predstavlja [[Hudič|hudiča]], ki se boji Kristusa in se pred njim skriva. Številne panterjeve barve simbolizirajo Jezusove vrline. Ko se je Kristus nasitil zasmehovanja in zlorabe ljudi, je vstopil v grob in zaspal. Ko se je spustil v pekel, je uklenil zmaja. Po treh dneh je Kristus zapustil grob in zatulil o svoji zmagi nad smrtjo. Sladki dih panterja, ki je k sebi pritegnil živali, simbolizira Kristusove besede, ki nagovorijo vse ljudi, tudi pogane. V srednjeevropskem prostoru se tako lahko panterju pripisuje tudi pomen [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanja Slovanov]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Panther (Wappentier) – Heraldik-Wiki|url=https://www.heraldik-wiki.de/wiki/Panther_(Wappentier)#Geschichte_und_Symbolik|website=www.heraldik-wiki.de|accessdate=2021-06-05|language=de}}&lt;/ref&gt;

== Izvor ==
Izvor simbola ni jasen. Po mnenju arheologa in zgodovinarja Andreja Pleterskega se prvič pojavi v grbu koroške družine Sponheim. Zgodovinar [[Peter Štih]] je zanikal kakršno koli zgodovinsko izpričano povezavo s simboli Karantanije. Nasprotno, ekonomist [[Jožko Šavli]], privrženec psevdozgodovinske avtohtonistične [[Venetska teorija|venetske teorije]], je menil, da izvira iz rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]], kasneje pa ga je prevzela Karantanija in nato [[Vojvodina Štajerska|štajersko]] plemstvo.

== Kasnejša sporna uporaba ==

=== Simbol Karantanije ===
Simbol črnega panterja v njegovi sedanji različici je prvi rekonstruiral samozvani zgodovinar in srednješolski učitelj ekonomije [[Jožko Šavli]] v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Šavli je trdil, da je odkril več fevdalnih družin, ki izvirajo iz stare [[Karantanija|Karantanije]] in so imele v svojem dinastičnem grbu črnega panterja. Trdil je tudi, da je odkril več dokumentov, ki omenjajo črnega panterja kot starodavni simbol Karantanije. Iz vseh teh dokazov je rekonstruiral verjeten videz simbola [[Karolingi|karolinške]] Karantanije. Te trditve niso podprte z nobenimi resničnimi dokazi in so jih akademski zgodovinarji ovrgli.

Šavlijeva rekonstrukcija je kmalu pridobila nekaj priljubljenosti med mlajšimi generacijami slovenskih domoljubov in nacionalistov.

=== Simbol Koroške ===
Več akademskih zgodovinarjev, kot je [[Peter Štih]], je oporekalo hipotezi, da je bil črni panter simbol karolinške in [[Otoni|otonske]] [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]]. Po njihovem mnenju so vse omembe, ki bi nakazovale takšen sklep, nejasne. Poleg tega ni neposrednih dokazov, da bi simbol izviral iz časa slovanske kneževine Karantanije.

== Današnja uporaba ==
Šavlijeva stilizirana različica črnega panterja se pogosto uporablja v strukturah [[Slovenija|slovenskih]] varnostnih sil, predvsem v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]] in [[Policija (Slovenija)|Slovenski policiji]]. V slovenski vojski je simbol prisoten na grbu Generalštaba Slovenske vojske in Združenega operativnega centra , čeprav je v slednjem primeru simbol obrnjen v desno. Črni panter na belem ščitu je prisoten tudi v uradnem emblemu [[Koroška (zvezna dežela)|koroškega]] zdravstveno reševalnega centra. Panter se uporablja tudi v grbu [[Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|specialne enote Slovenske policije]], čeprav je v njihovem primeru stiliziran v rdeči barvi in ​​predstavljen na črnem ščitu. Ta enota se običajno imenuje Rdeči panterji.

==Sklici==
{{sklici}}


{{škrbina-heraldika}}
[[Kategorija:Simboli]]</text>
      <sha1>f1mbyxxrfezw2cumxw3hwutxroay8bs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ipavec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>144522</id>
    <revision>
      <id>6771719</id>
      <parentid>6746499</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:55:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6771719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1961" sha1="nhvjvgp8mu5oaexu09icmoqleq5mfii" xml:space="preserve">'''Ipavec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 467 oseb.
== Pomembni nosilci priimka ==
* [[Aleksander Ipavec]], klasični harmonikar
* [[Aleš Ipavec]], ekonomist, finančnik (predsednik uprave [[Ljubljanske borze]])
* [[Alojz Ipavec]] (1815—1849), zdravnik in skladatelj
* [[Andrej Ipavec]] (1880—1924), profesor, šolnik?
* [[Avgust Ipavec]] (1940—2023), slovensko-avstrijski duhovnik in skladatelj
* [[Benjamin Ipavec]] (1829—1908), zdravnik in skladatelj
* [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878—1962), zdravnik ginekolog
* [[Borut Ipavec]], 
* [[Charles F. Ipavec]] (1921—2012), ameriško-slovenski pravnik  
* [[Franc Ipavec]] (1776—1858), zdravnik
* [[Gustav Ipavec]] (1831—1908), zdravnik in skladatelj
* [[Josip Ipavec]] (1873—1921), zdravnik in skladatelj
* [[Jože Ipavec|Jože (Josip) Ipavec]]/''Jožef/Josip Karol Gustav Ipavic'' (1910—1998), slikar, scenograf HNK v Zagrebu
* [[Jože Ipavec]], boksar
* [[Jože Ipavec]] (*1950), duhovnik
* [[Jurij Ipavec]] (18. stoletje), zdravnik kirurg
* [[Karolina Uršula Marija Ipavec]]
* [[Luka Ipavec]], trobentar
* [[Maks Ipavec]] (*1951), duhovnik, dekan
* [[Maksimilijan Ipavec]], zdravnik v Laškem
* [[Marko Franc Ipavec]], pravnik, sreski načelnik v Mariboru, banski svetnik
* [[Matej Ipavec]], kineziolog
* [[Matija Ipavec]], kirurg v Celju, oče Benjamina
* [[Miran Ipavec]] (*1959), župan Kanala ob Soči, štopar
* [[Patrik Ipavec]], nogometaš
* [[Rajko Ipavec]], šolnik
*Stanko (Stanislav) Ipavec (*1927), duhovnik
* [[Vesna Mia Ipavec]] (por. Ličer) (*1975), etnologinja - UNG
* [[Vojeslav Ipavec]] (1890—1972), učitelj in lutkar v Mariboru
* [[Žiga Ipavec]], filmar

== Glej tudi ==
* [[Ipavci]] (družina)
* priimek [[Ipavic]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Ipavec}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>nhvjvgp8mu5oaexu09icmoqleq5mfii</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771725</id>
      <parentid>6771719</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:22:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dolgi pomišljaj -&gt; pomišljaj</comment>
      <origin>6771725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1961" sha1="pimmy6z5lf47fhzu2kjy57juuki7ss0" xml:space="preserve">'''Ipavec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 467 oseb.
== Pomembni nosilci priimka ==
* [[Aleksander Ipavec]], klasični harmonikar
* [[Aleš Ipavec]], ekonomist, finančnik (predsednik uprave [[Ljubljanske borze]])
* [[Alojz Ipavec]] (1815–1849), zdravnik in skladatelj
* [[Andrej Ipavec]] (1880–1924), profesor, šolnik?
* [[Avgust Ipavec]] (1940–2023), slovensko-avstrijski duhovnik in skladatelj
* [[Benjamin Ipavec]] (1829–1908), zdravnik in skladatelj
* [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878–1962), zdravnik ginekolog
* [[Borut Ipavec]], 
* [[Charles F. Ipavec]] (1921–2012), ameriško-slovenski pravnik  
* [[Franc Ipavec]] (1776–1858), zdravnik
* [[Gustav Ipavec]] (1831–1908), zdravnik in skladatelj
* [[Josip Ipavec]] (1873–1921), zdravnik in skladatelj
* [[Jože Ipavec|Jože (Josip) Ipavec]]/''Jožef/Josip Karol Gustav Ipavic'' (1910–1998), slikar, scenograf HNK v Zagrebu
* [[Jože Ipavec]], boksar
* [[Jože Ipavec]] (*1950), duhovnik
* [[Jurij Ipavec]] (18. stoletje), zdravnik kirurg
* [[Karolina Uršula Marija Ipavec]]
* [[Luka Ipavec]], trobentar
* [[Maks Ipavec]] (*1951), duhovnik, dekan
* [[Maksimilijan Ipavec]], zdravnik v Laškem
* [[Marko Franc Ipavec]], pravnik, sreski načelnik v Mariboru, banski svetnik
* [[Matej Ipavec]], kineziolog
* [[Matija Ipavec]], kirurg v Celju, oče Benjamina
* [[Miran Ipavec]] (*1959), župan Kanala ob Soči, štopar
* [[Patrik Ipavec]], nogometaš
* [[Rajko Ipavec]], šolnik
*Stanko (Stanislav) Ipavec (*1927), duhovnik
* [[Vesna Mia Ipavec]] (por. Ličer) (*1975), etnologinja - UNG
* [[Vojeslav Ipavec]] (1890–1972), učitelj in lutkar v Mariboru
* [[Žiga Ipavec]], filmar

== Glej tudi ==
* [[Ipavci]] (družina)
* priimek [[Ipavic]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Ipavec}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>pimmy6z5lf47fhzu2kjy57juuki7ss0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sommer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>145052</id>
    <revision>
      <id>6771816</id>
      <parentid>4053314</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:49:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Demonax</username>
        <id>137822</id>
      </contributor>
      <origin>6771816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="301" sha1="5m9bah8735guzxdvp2izstzhuzezy3z" xml:space="preserve">'''Sommer''' je [[priimek]] več znanih oseb:
* [[Elke Sommer]], nemška filmska igralka (1940-2026)
* [[Fredinand Sommer]], nemški jezikoslovec (1875-1962)
* [[Joseph Sommer]], ameriški igralec
* [[Raymond Sommer]], francoski dirkač Formule 1
* [[Vladimir Sommer]], češki skladatelj

{{priimek}}</text>
      <sha1>5m9bah8735guzxdvp2izstzhuzezy3z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valvasorjeva nagrada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>145077</id>
    <revision>
      <id>6771736</id>
      <parentid>6767169</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T02:24:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 13 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="88213" sha1="1mrejc4536vrkqxf2wes48cxb4g01iu" xml:space="preserve">'''Valvasorjeve nagrade''' '''oz. odličja''' so [[Slovenija|slovenske]] nagrade za največje dosežke [[Muzej|muzejskih]] ustanov, sodelavcev, prostovoljcev in donatorjev, ki jih je 16. oktobra [[1971]] prvič podelila Skupnost muzejev Slovenije, s čimer je obeležila 150-letnico nastanka [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]], prvega muzeja na Slovenskem (15. oktober 1971).&lt;ref&gt;''Argo''. l. XI, št. 1/2, izdano l. 1972.&lt;/ref&gt; Ime nosijo po [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], ki ga je [[Sergej Vrišer]] označil za predhodnika muzejstva na Slovenskem.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;''Argo''. letnik XVIII - XIX, 1979 - 1980, izdano l. 1981. str. 136 - 150&lt;/ref&gt;

Od leta 1998 jih podeljuje [[Slovensko muzejsko društvo]], praviloma na predvečer mednarodnega dneva muzejev, 18. maja, in praviloma v eni od muzejskih ustanov v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Komisija izbere nagrajence za preteklo leto na podlagi vsakoletnega razpisa, objavljenega okoli 20. januarja. 

== Vrste nagrad ==
Podeljuje se: 

* '''valvasorjevo nagrado''' za življenjsko delo.
* '''valvasorjeve nagrade''' za dosežke v enem ali več letih ''(pred letom 2012 imenovane valvasorjeva priznanja).''
* '''valvasorjeva častna priznanja''' za posebne zasluge posameznikov in ustanov ter posredovanje ali podaritev obsežnejših zbirk ali pomembnih delov premične naravne in kulturne dediščine ali spomenika večje vrednosti muzejem. ''Uvedli so jih leta 1997.''
* '''valvasorjeve diplome''' organizacijam, podjetjem in posameznikom za zasluge pri realizaciji muzejskih projektov, donatorstvo in sponzorstvo. ''Uvedli so jih leta 2012.''
* '''valvasorjev nagelj''' za projekte s poudarkom na socialni [[Empatija|empatiji]]. ''Uvedli so ga leta 2014.''
* '''slovenski muzej leta''' za muzeje. ''Uvedli so jih leta 2023, vendar za leto 2024 komisija ni prejela nobene prijave.''

== Zgodovina ==
[[Slika:Prvi prejemniki Valvasorjeve nagrade 1971.jpg|sličica|291x291_pik|Prvi dobitniki Valvasorjeve nagrade. Od leve proti desni: Zoran Kržišnik, Janko Jarc, Josip Mal, France Ostanek, Marija Rutar, Jože Kastelic in Bogo Teplý (foto: Svetozar Busić)]]
Podelitev prvih nagrad je potekala na sedmem kongresu Zveze muzejskih društev Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;&quot;Muzeji so potrebni&quot;. str. 2. ''Delo'' (17.10.1971), letnik 13, številka 283. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V31J70EY}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa so delili ''valvasorjeva'' ''posebna priznanja'' (od leta 1975, na pobudo nekaterih muzejev) in ''plakete'' (uvedene še pred posebnimi priznanji).&lt;ref name=&quot;:49&quot;&gt;Petru, Peter. &quot;Govor ob podelitvi prvih posebnih priznanj 18. 12. 1975&quot; ''Argo''. l. XII, št. 3/4. izdano l. 1974. str. 56 in 57&lt;/ref&gt; Do leta 2012 so podeljevali ''valvasorjeve nagrade'' za življenjsko delo, ''valvasorjeva priznanja'' za pomembne dosežke na muzejskem področju v preteklem letu in ''valvasorjeva častna priznanja'' za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva in premične dediščine in za pomembne donacije muzejem in galerijam.

Leta 1983 je Matija Murko predlagal pregled in noveliranje pravilnikov tudi za valvasorjeve nagrade, [[Sergej Vrišer]] pa je ta pravilnik označil za sorazmerno starega. Zmotilo ga je, da nekaterih zaslužnih muzejskih delavcev nihče ne predlaga.&lt;ref&gt;''Argo''. letnik XXII, 1983. str. 117, 140-141&lt;/ref&gt; Aprila 1988 nagrad za leto 1987 niso podelili zaradi nekaterih nejasnosti v zvezi z novim pravilnikom.&lt;ref name=&quot;:58&quot;&gt;''Argo''. letnik XXVIII, 1989. str. 106&lt;/ref&gt; Leta 1992 so valvasorjeve nagrade po »dveinpolletnem zatišju« ponovno podelili in takrat upoštevali delo muzealcev v letih 1990 in 1991.&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;''Delo'' (28.05.1992), letnik 34, številka 121. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7R0I0IN4}}&lt;/ref&gt;
== Nagrajenci Skupnosti muzejev Slovenije (1971–1997) ==
=== Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo I ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fefcff; font-size:86%;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Za leto
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
! style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
! style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
| rowspan=&quot;7&quot; |'''1971'''
|[[Zoran Kržišnik]]
|ravnatelj [[Moderna galerija|Moderne galerije]]
|
|&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot;&gt;''Argo''. l. XI, št. 1/2, izdano l. 1972. str. 15 in 16&lt;/ref&gt;
|-
|[[Janko Jarc]]
|ravnatelj [[Dolenjski muzej|Dolenjskega muzeja]]
|Za razvoj muzejstva na Dolenjskem. Ustanovil in vodil je Dolenjski muzej in Dolenjsko galerijo. Pomagal je razvijati Posavskega in Belokranjski muzej. Njegova knjiga ''Partizanski rog'' je bila ob podelitvi valvasorjeve nagrade navedena kot eno najtemeljitejših del iz obdobja [[NOB|slovenskega osvobodilnega boja]].
|&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;
|-
|[[Josip Mal]]
|
|Bil je kustos nekdanjega Deželnega muzeja in dolgoletni ravnatelj Narodnega in Mestnega muzeja v Ljubljani. Kulturna zgodovina Ljubljane je bila ob podelitvi valvasorjeve nagrade označena za eno najpomembnejših Malovih [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|povojnih]] del.
|&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;
|-
|[[France Ostanek]]
|ravnatelj [[Slovenski šolski muzej|Slovenskega šolskega muzeja]]
|Ravnatelj je bil od leta 1951. V šolskem muzeju je osnoval dokumentacijo za zgodovino šolstva. Po njegovem konceptu so se ustanavljali republiški šolski muzeji.
|&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;
|-
|[[Marija Rutar]]
|ravnateljica [[Tolminski muzej|muzeja za Tolminsko]]
|Ustvarila je muzejske zbirke v Tolminu, [[Trenta, Bovec|Trenti]] in [[Vrsno|Vrsnem]].
|&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;
|-
|[[Jože Kastelic]]
|dolgoletni ravnatelj [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja]]
|
|&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;
|-
|[[Bogo Teplý]]
|dolgoletni ravnatelj [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskega muzeja v Mariboru]]
|Vnet zagovornik muzejsko raziskovalnega dela, pomemben je tudi njegov delež za slovensko muzejstvo v zelo aktivnem in konstruktivnem sodelovanju v Zvezi muzejev Jugoslavije in Društva muzealcev Slovenije.
|&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1972'''
|[[Srečko Logar]]
|ravnatelj [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja v Idriji]]
|Po 2. svetovni vojni je bil eden najbolj prizadevnih graditeljev muzejske službe na Primorskem. Ustanovil in več let je urejal publikacijo Mestnega muzeja v Idriji, imenovano ''Idrijski razgledi''.
|&lt;ref name=&quot;:47&quot;&gt;&quot;Valvazorjevi nagradi&quot;. str. 5. ''Delo'' (27.10.1972), letnik 14, številka 294. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-56HZXQ1N}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;''Argo''. l. XII, št. 3/4. izdano l. 1974. str. 66-68&lt;/ref&gt;
|-
|[[Stane Terčak]]
|Muzej revolucije v Celju
|Preučeval je [[NOB]] na celjskem. Leta 1950 je dobil nalogo, da v Pokrajinskem muzeju v Celju ustanovi oddelek, posvečen tej tematiki. Zaradi obširnega gradiva se je zavzel za samostojni muzej NOB. Bil je tudi dejaven pisec in predavatelj.
|&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1973'''
|[[Stanko Škaler]] 
''posthumna podelitev''
|ravnatelj [[Posavski muzej Brežice|Posavskega muzeja]]
|S posavskim muzejem je sodeloval že kot študent. Najprej je bil profesor, nato je v ta muzej prišel kot kustos in postal ravnatelj po upokojitvi svojega predhodnika, Frana Stiplovška. 
|&lt;ref name=&quot;:48&quot;&gt;&quot;Posmrtno priznanje S. Škalerju&quot;. str. 24. ''Dolenjski list'' (25.10.1973), letnik 24, številka 43. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-W8CAN7KR}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt;
|-
|[[Bogdan Žolnir]]
|ravnatelj Muzeja ljudske revolucije v Slovenj Gradcu
|Preučeval je [[NOB]] gornje [[Dravska dolina|Dravske]], [[Mislinjska dolina|Mislinjske]] in [[Mežiška dolina|Mežiške doline]]. Muzej, ki ga je vodil, je bil njegovo življenjsko delo.
|&lt;ref name=&quot;:48&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt;
|-
|[[Janez Gojkovič]]
|preparator Pokrajinskega muzeja na Ptuju
|Doma je bil iz kolarske družine v [[Spodnja Hajdina|Spodnji Hajdini]]. Deloval je na področju arheologije in preparatorstva. Bil je oskrbnik mitrejev. Po letu 1935 je sodeloval na vseh izkopavanjih na ptujskem ozemlju pod vodstvom Šmida, Škrabarja, Baša, Klemenca in drugih. Konserviral je večino arheološkega gradiva za Posavski, Belokranjski in zlasti za Dolenjski muzej. Prispeval je k tehniki preciznega izkopavanja.
|&lt;ref name=&quot;:48&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1974'''
|[[Miroslav Pahor]]
|ravnatelj [[Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran|Piranskega pomorskega muzeja Sergej Mašera]]
|V 50. letih prejšnjega stoletja je postavil temelje takratnemu muzeju v Piranu. Iz lokalno zasnovane zbirke se je sčasoma razvil današnji specialni muzej slovenskega pomorstva. V raziskovanju te tematike in njeni muzejski postavitvi je Pahor oral ledino.
|&lt;ref&gt;''Primorski dnevnik'' (01.12.1974), letnik 30, številka 8987. str. 10. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-IX0ULMZR}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;''Argo''. l. XV-XVI-XVII, 1976-1977-1978, izdano l. 1979. str 61-64&lt;/ref&gt;
|-
|[[Sergej Vrišer]]
|ravnatelj [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskega muzeja v Mariboru]]
|Med drugim je zbral in postavil prvo sodobno urejeno vseslovensko zbirko modnih oblačil in uniform. Od leta 1971 je predaval na oddelku za umetnosto zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.
|&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1975'''
|[[Anton Polenec]]
|
|Bil je iniciator nove postavitve razstavnih zbirk [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnega muzeja]] na ekološki podlagi in z mislijo na osveščanje šolajoče se mladine. Sodeloval je pri popularizaciji biološke znanosti s prevajanje in pisanjem člankov in knjig. 
|&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;
|-
|[[Boris Kuhar]]
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|Etnografski muzej je želel približati publiki tudi s povečanjem letnega števila razstav. Pomagal je urediti zbirke drugim muzejem in kulturnim ustanovam. Raziskoval je afriško kulturo in z njo seznanjal domačo javnost preko televizije in tiska. Za [[Kenija|kenijsko]] vlado je izdelal ekspertizo o vključevanju kulturnih dobrin v turistično ponudbo. Za [[Somalija|somalijsko]] vlado je izdelal osnutek projekta za novi nacionalni muzej v [[Mogadiš|Mogadišu]].
|&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1976'''
|[[Jože Dular]]
|ravnatelj [[Belokranjski muzej|Belokranjskega muzeja v Metliki]]
|
|&lt;ref&gt;VALVASORJEVA NAGRADA: Jožetu Dularju. str. 7. ''Dolenjski list'' (28.10.1976), letnik 27, številka 44. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZKYNWTIV}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;
|-
|[[Nada Sedlar]]
|vodja laboratorija [[Narodni muzej v Ljubljani|Narodnega muzeja v Ljubljani]]
|Smiselno je izgrajevala laboratorij Narodnega muzeja v skupno osrednjo ustanovo na področju konservacije kovin, organskih snovi in keramike. Izobraževala je mlajše kolege.
|&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1977'''
|[[Anica Cevc]]
|ravnateljica [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodne galerije v Ljubljani]]
|V Narodni galeriji je delala od leta 1951. Do leta 1964 je bila kustosinja, nato ravnateljica. Sodelovala je z drugimi muzeji in galerijami. Predavala je po Sloveniji in otvarjala potujoče razstave. Sodelovala je s strokovnimi glasili, številnimi listi in RTV.
|&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;
|-
|[[Iva Stiplovšek]]
|muzejska pedagoginja [[Posavski muzej Brežice|Posavskega muzeja v Brežicah]]
|Pred 2. svetovno vojno je bila članica muzejskega društva za takratna politična okraja Brežice in Krško. Z možem je ustvarila prvo muzejsko zbirko v Posavju. K muzejskemu delu se je vrnila takoj po končani vojni. Z muzejsko pedagogiko se je ukvarjala od leta 1940.
|&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;
|-
|'''1978'''
|[[Marjan Vidmar (muzealec)|Marjan Vidmar]]
|ravnatelj [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškega muzeja Slovenije]]
|Oral je ledino s postavitvijo Lovskega muzeja. Bil je predsednik komisije za upravljanje muzejskega doma v graščini Grimščice, oziroma vile v Zaki na [[Bled|Bledu]].
|&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1979'''
|[[Slava Mihevc]] – Mira{{efn|Revija ''Argo'', letnik XVIII - XIX, med nagrajenci ne omenja njenega imena!!}}
|[[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani]]
|
|&lt;ref name=&quot;:39&quot;&gt;''Glas'' (15.01.1980), letnik 33, številka 3. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UGVGYJWO}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Milena Moškon]]
|[[Pokrajinski muzej Celje|Pokrajinski muzej v Celju]]
|V celjskem muzeju je kot kustosinja delala od leta 1955. Med njenimi zanimanji so bili izvenevropska zbirka [[Alma Karlin|Alme Karlin]], celjska umetna obrt, zapuščina [[Celjski grofje|celjskih grofov]] in stare grafike muzeja. Bila je nekakšna predhodnica celjske spomeniškovarstvene službe. Na celjskem je občasno prirejala razstave sodobne umetnosti. Bila je predavateljica, objavljala je članke v lokalnem tisku in revijah ter strokovnih glasilih.
|&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1980'''
|[[Cene Avguštin]]
|[[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej v Kranju]]
|Imel je zasluge za nastanek muzeja v Kranju in njegove knjižnice. S potujočimi razstavami je želel približati likovno umetnost tudi podeželju. Vplival je na nastanek razstavišč in galerij po vsej Gorenjski, od Škofje Loke do Jesenic.
|&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:54&quot;&gt;''Glas'' (06.03.1981), letnik 34, številka 17. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KC9SQQMA}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Aleksander Jeločnik]]
|vodja numizmatičnega oddelka pri [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju v Ljubljani]]
|Je ustanovitelj tega numizmatičnega kabineta. 
|&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1981'''
|[[Andrej Pavlovec]]
|
|Njegovo muzejsko in galerijsko delo je bilo vezano na Škofjo Loko, kjer je bil ravnatelj loškega muzeja. Bil je organizator Groharjeve slikarske kolonije na Loškem gradu.
|&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;''Argo''. letnik XX - XXI, 1981 - 1982, izdano leta 1982, str. 136 - 138&lt;/ref&gt;
|-
|[[Karel Pečko]]
|ravnatelj Zavoda za kulturo
|Bil je osnovnošolski likovni učitelj, ob ustanovitvi Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradec v letih 1955/1956 pa je postal njegov vodja. Bil je podpornik Sokličevega muzeja in muzeja NOB.
|&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1982'''
|[[Marija Gosar]]
|[[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej v Ljubljani]]
|Ob prejemu nagrade je bila že 17 let delavka Prirodoslovnega muzeja. Zanimalo jo je delo z mladimi. Sodelovala je s Prirodoslovnim društvom. Organizirala in vodila je mladinsko raziskovalno akcijo Onesnaženost zraka v okviru akcije Okolje v Sloveniji.
|&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;''Argo''. letnik XXII, 1983. str. 117, 142-145&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:55&quot;&gt;''Delo'' (30.12.1982), letnik 24, številka 303. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LUJRJKFK}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Milan Ževart]]
|[[Muzej narodne osvoboditve Maribor]]
|Muzealec je bil od leta 1956. Najprej je bil kustos in vodja oddelka pri Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Leta 1958 je prevzel vodenje novoustanovljenega Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Pod njegovim vodstvom se je muzej razvil v pokrajinsko ustanovo s petimi zunanjimi izpostavami. Skrbel je za kvalitetno raziskovalno delo na področju zgodovine [[NOB]].
|&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1983'''
|[[Branko Marušič]]
|ravnatelj [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]]
|V Goriški muzej, ki ga je vodil od leta 1965, je vnesel raziskovalno delo. Prispeval je k ustanovitvi revije ''Goriški letnik''. 
|&lt;ref name=&quot;:56&quot;&gt;''Argo''. letnik XXIII-XXIV, 1984-1985, 1986. str. 146-151&lt;/ref&gt;
|-
|[[Peter Petru]]
''posthumna podelitev''
|ravnatelj [[Narodni muzej v Ljubljani|Narodnega muzeja v Ljubljani]]
|Kariero je začel kot kustos arheolog. Bil je konservator v Zavodu za spomeniško varstvo. Leta 1970 je postal ravnatelj Narodnega muzeja. Leta 1975 je začel poučevati na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Opisan je bil kot prijateljski človek, ki svojega dela ni omejil na kabinet.
|&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1984'''
|[[Hanka Štular]]
|muzejska svetovalka v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju]]
|Muzealka je postala že kot študentka. Med drugim je prevajala strokovne tekste v nemščino. Bila je med avtorji slovenskega umetnostnega slovarja.
|&lt;ref name=&quot;:57&quot;&gt;''Argo''. letnik XXIII-XXIV, 1984-1985, 1986. str. 153-157&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ljudmila Plesničar Gec|Ljudmila Plesničar]]
|muzejska svetovalka v [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju v Ljubljani]]
|Prizadevala si je za reševanje ostankov antične [[Emona|Emone]] in njihovo vključevanje v utrip današnje Ljubljane.
|&lt;ref name=&quot;:57&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1985'''
|[[Slavica Pavlič]]
|ravnateljica [[Slovenski šolski muzej|Slovenskega šolskega muzeja]]
|Muzealka je postala leta 1961. Do leta 1974 je bila kustosinja za dokumentacijo, nato pa je postala ravnateljica. Pozornost je posvečala tako zbiranju, kot raziskovanju.
|&lt;ref name=&quot;:59&quot;&gt;''Argo''. letnik XXV, 1986. str. 115-123&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:40&quot;&gt;&quot;Valvasorjeva nagrada dvema dobitnicama&quot;. str. 7. ''Dolenjski list'' (08.05.1986), letnik 37, številka 17/19. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-87POVB9J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:41&quot;&gt;''Delo'' (26.04.1986), letnik 28, številka 98. str. 1 in 3. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EVQY9DIH}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vesna Bučić]]
|muzejska svetovalka v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju v Ljubljani]]
|V tej ustanovi je delala od diplome. Bila je poznavalka umetne obrti. 
|&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1986'''
|[[Lado Smrekar]]
|direktor Galerije Božidar Jakac
|Najprej je vodil OŠ v Kostanjevici na Krki. Med drugim je pridobil umetnine Božidarja Jakca ter Toneta in Franceta Kralja. Osnoval je Gorjupovo galerijo.
|&lt;ref name=&quot;:60&quot;&gt;''Argo''. letnik XXVI, 1987, izdano leta 1987. str. 94-96&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:50&quot;&gt;''Dolenjski list'' (14.05.1987), letnik 38, številka 19. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6YBVM7D8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:51&quot;&gt;&quot;Nagrada za zvestobo lepoti&quot;. str. 1. ''Dolenjski list'' (21.05.1987), letnik 38, številka 20. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9IWYJPMR}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vlasta Koren]]
|ravnateljica [[Pomurski muzej Murska Sobota|Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti]]
|Leta 1954  je po diplomi postala kustosinja in upravnica Tolminskega muzeja. Leto kasneje je odšla v Prekmurje, kjer je bila edina muzealka. Tega leta je ustanovila muzej in na začetku je bilo 20 predmetov v stari molilnici luteranske cerkve. Leto kasneje je muzej dobil svoje prostore na gradu, iz katerega se je takrat izselila občina. 6 let je vodila razstavni paviljon v Murski Soboti. Posvečala se je tudi raziskovalnemu delu.
|&lt;ref name=&quot;:60&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt;
|-
|'''1987'''
| colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bilo podelitve valvasorjevih nagrad''}}
|&lt;ref name=&quot;:58&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1988'''
|[[Jurij Bavdaž]]
|ravnatelj [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja v Idriji]]
|Prispeval je k ohranitvi [[Klavže (pregrada)|Klavž]] na [[Idrijca|Idrijci]] in [[Belca (Idrijca)|Belci]], vodne črpalke [[Kamšt]] in edinega primerka stare idrijske rudarske hiše. Poskrbel je za odkup [[France Bevk|Bevkove]] domačije v [[Zakojca|Zakojci]]. Varovanje zgodovinske dediščine je povezal z okoljem, primer tega so [[Partizanska bolnišnica Franja]], [[Tiskarna Slovenija]] in Divje jezero pri Idriji. Zamislil si je slikarsko kolonijo v Idriji. Pripomogel je k obuditvi čipkarskega festivala.
|&lt;ref name=&quot;:61&quot;&gt;''Argo''. leto 1990, št. 29/30. št. 57-62&lt;/ref&gt;
|-
|[[Polonca Vrhunc]]
|muzejska svetovalka [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]]
|Aktivna vodja po razstavah in predavateljica za vse starostne skupine.
|&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;
|-
|[[Kurt Müller]]
|
|Švicarski državljan. Daroval je 50 urejenih grafičnih zbirk od 15. do 19. stoletja Zdravilišču Rogaška Slatina.
|&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''1989'''
|[[Jasna Horvat]]
|višja kustodinja za zgodovino v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju]]
|V Narodnem muzeju je delala od leta 1974. Njena razstava Slovenci v letu 1789 je bila označena za sintezo muzeološko dozorele misli, skrbnega dela, poglobljenega znanja in sodobne vizije muzejske prezentacije.
|&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;
|-
|[[Branko Reisp]]
|knjižničar [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]]
|V Narodnem muzeju je delal od leta 1959. Tam je bil nekaj let prvi in edini zgodovinar. Knjižnico je vodil od leta 1964. Bil je avtor razstav in raziskovalec.
|&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;
|-
|[[Ksenija Rozman]]
|muzejska svetovalka [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodne galerije v Ljubljani]] in znanstvena svetnica [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]]
|Raziskovala je delo domačih in tujih slikarjev. Bila je poznavalka srednjeveškega stenskega slikarstva. Na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete je predavala praktično muzeologijo. Vodila je tečaje za turistične vodnike. Napisala je priročnik za delo v slovenskih muzejih in galerijah.
|&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;
|-
|[[Dušan Jakomin]]
|
|Zbiral je etnografsko gradivo iz tržaškega zaledja. Ohranjal je tamkajšnje slovensko izročilo. Leta 1975 je ustanovil Ščedenjski etnografski muzej, v katerem je predstavil krušarsko obrt.
|&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;
|-
|[[Mitja Lavrič]]
|direktor [[Pivovarna Union|Pivovarne Union]]
|Dal je pobudo za ustanovitev Pivovarskega muzeja.
|&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;
|-
|'''1990'''
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Vera Kolšek]]
| rowspan=&quot;2&quot; |ravnateljica [[Pokrajinski muzej Celje|Pokrajinskega muzeja Celje]] med letoma 1971 in 1991
| rowspan=&quot;2&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;
|-
|'''1991'''
|}

=== Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo II ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fefcff; font-size:86%;&quot;
! style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
! style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
! style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
! style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
! style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
|'''1993'''
|[[Anka Novak]]
|[[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej Kranj]]
|
|&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;''Delo'' (18.05.1993), letnik 35, številka 112. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-42IPTKNJ}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''1994'''
|[[Marjetica Simoniti]]
|[[Pokrajinski muzej Maribor]]
|
|&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;''Delo'' (03.06.1994), letnik 36, številka 127. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MFWPUFSC}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''1995'''
|[[Gorazd Makarovič]]
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|
|&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;''Delo'' (13.10.1995), letnik 37, številka 238. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-76JI3AZV}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''1996'''
|[[Majda Žontar]]
|[[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej Kranj]]
|
|&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;''Delo'' (29.05.1996), letnik 38, številka 122. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZKGZ399D}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''1997'''
|[[Janez Kos]]
|[[Mestni muzej Ljubljana]]
|
|&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;&quot;VALVASORJEVO PRIZNANJE IVICI KRIŽ&quot;. str. 1. ''Dolenjski list'' (29.05.1997), letnik 48, številka 21. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1WEJZPJU}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;''Delo'' (24.05.1997), letnik 39, številka 118. str. 1 in 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SO1W4DMF}}&lt;/ref&gt;
|}
=== Valvasorjevo posebno priznanje ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:86%&quot;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Za leto
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
|'''1975'''
|Milan Lah &lt;small&gt;(načelnik oddelka pri UJV Novo mesto)&lt;/small&gt;, [[Franc Gosenca]] &lt;small&gt;(kriminalist)&lt;/small&gt;
|
|Sodelovala sta pri odkritju italijanskih tatov, ki so vlomili v [[Dolenjski muzej]] in odnesli ok. 100 predmetov iz [[Halštatska kultura|halštatskega obdobja]]. Uspešno so vrnili ukradene predmete tudi Narodnemu muzeju. V tej akciji so sodelovale kriminalistične službe uprave javne varnosti Ljubljana in Novo mesto.
|&lt;ref&gt;''Dolenjski list'' (25.12.1975), letnik 26, številka 52. str. 4. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-UJZNYXCS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt;
|-
|'''1980'''
|[[Breda Kovič]]
|
|za strokovno publicistično delo
|&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1981'''
|[[Miro Potočnik]], [[Jože Vogrin]]
|zaščitna enota milice
| rowspan=&quot;2&quot; |Na vadbenih potapljanjih so v strugi Ljubljanice odkrili keramično in kovinsko gradivo, pomembno za razumevanje preteklosti naseljevanja.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt;
|-
|[[Milan Harter,]] [[Janez Svete]]
|Društvo za podvodne raziskave, Ljubljana
|-
|'''1985'''
|
|Sokličev muzej v Slovenj Gradcu
|Zaradi zaslug pri dviganju kulturne zavesti in za spodbudo, ki jo muzej s svojo dejavnostjo daje k razvoju kraja in okolja.
|&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt;
|}{{Nepopolni seznam}}

=== Valvasorjeva plaketa ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:86%&quot;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Za leto
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1980'''
|
|Loški muzej
|
|&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Valvasorjeva nagrada (Loškemu muzeju).&quot; ''Loški razgledi'' letnik 27. številka 1 (1980). {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MWCNF7UK}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|Muzejsko društvo Škofja Loka
|
|&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt;&lt;ref&gt;&quot;Valvasorjeva nagrada.&quot; ''Loški razgledi'' letnik 27. številka 1 (1980). {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LH4VG9GY}}&lt;/ref&gt;
|}{{Nepopolni seznam}}

=== Valvasorjevo priznanje oz. nagrada za enkratne dosežke ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fffffc; font-size:86%;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
| rowspan=&quot;6&quot; |'''1992'''
|[[Timotej Knific]], [[Milan Sagadin]], [[Marko Mušič]] &lt;small&gt;(arhitekt)&lt;/small&gt;
|[[Narodni muzej, Ljubljana|Narodni muzej Ljubljana]], Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju
|za razstavo Pismo brez pisave v Narodnem muzeju v Ljubljani; ''kot nagrada''
|&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;
|-
|
|[[Kobariški muzej]]
|za predstavitev soških ofenziv; ''kot nagrada''
|&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;
|-
|[[Inja Smerdel]]
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|za razstavo Kam so vsi pastirji šli; ''kot priznanje''
|&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;
|-
|
|tovarna [[Lek (podjetje)|Lek]]
|za farmacevstko zbirko v novi stavbi Leka; ''kot priznanje''
|&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;
|-
|
|tovarna pohištva Lipa iz [[Ajdovščina|Ajdovščine]]
|za realizacijo arhitektovih in arheologovih zamisli pri razstavi Pismo brez pisave v [[Narodni muzej v Ljubljani|Narodnem muzeju v Ljubljani]]; ''kot priznanje''
|&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;
|-
|
|Belokranjsko muzejsko društvo v [[Metlika|Metliki]]
|za 43 let ohranjanja kulturne dediščine v [[Bela krajina|Beli krajini]]; ''kot priznanje''
|&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1993'''
|[[Taja Čepič]]
|[[Mestni muzej Ljubljana|Mestni muzej v Ljubljani]]
|za projekt muzejske predstavitve Tobačne tovarne v Ljubljani
|&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;
|-
|[[Marjeta Ciglenečki]]
|[[Pokrajinski muzej Ptuj]]
|za razstavo Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu (april 1992 – januar 1993)
|&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;
|-
|
|podjetje [[Petrol]]
|za denarno podporo nadaljevanju del za novogradnjo [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije v Ljubljani]]
|&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1994'''
|[[Stojan Kerbler]]
|
|za obdelavo fotografskega gradiva in negativov na steklu v več muzejih
|&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;
|-
|[[Mojca Vomer Gojkovič]], [[Nataša Kolar]]
|[[Pokrajinski muzej Ptuj]]
|za razstavo ob 100-letnici muzeja: Archaeologia poetovionensis, Stara in nova arheološka spoznanja
|&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;
|-
|[[Marjeta Mikuž]], [[Alenka Simikič]]
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|za izpeljavo letne konference ICOM/ CIDOC
|&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1995'''
|[[Darja Koter]]
|[[Pokrajinski muzej Ptuj]]
|za ureditev stalne razstave glasbil
|&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt;
|-
|[[Teja Čepič]], [[Irena Žmuc]], [[Borut Rovšnik]], skupina [[Novi kolektivizem]]
|[[Mestni muzej Ljubljana|Mestni muzej v Ljubljani]]
|za razstavo Potres v Ljubljani 1895–1995 v novi stavbi [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodne galerije v Ljubljani]]
|&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt;
|-
|[[Rolanda Fugger Germadnik]], [[Irena Lazar]], [[Nande Korpnik]]
|[[Pokrajinski muzej Celje]]
|za razstavo Prosimo, dotikajte se predmetov
|&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1996'''
|[[Andreja Rihter]], [[Bronica Gologranc Zakonjšek]], [[Rado Gologranc]]
|Muzej novejše zgodovine v Celju
|za otroški muzej Hermanov brlog
|&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;
|-
|[[Milena Zlatar]]
|[[Koroška galerija likovnih umetnosti|Galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu]]
|za retrospektivno razstavo del slikarja [[Oskar von Pistor|Oskarja von Pistorja]]
|&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1997'''
|[[Ivica Križ]]
|[[Dolenjski muzej]], [[Narodni muzej Slovenije]], Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
|za razstavo Od antičnega vrča do majolke
|&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
|-
|[[Darja Pirkmajer]]
|pritličje [[Stara grofija|Celjske grofije]]
|za razstavo Rifnik in njegovi zakladi
|&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
|-
|[[Francka Slivnik]]
|
|za razstavo Shakespeare v gledališčih Srednje Evrope med obema vojnama
|&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
|}

=== Valvasorjevo častno priznanje ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fcfffc; font-size:86%;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1997'''
|
|Kulturno-informacijski center Križanke [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]]
|
|&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
|-
|[[Franc Štolfa]] &lt;small&gt;(primarij)&lt;/small&gt;
|
|za Slovensko zobozdravstveno zbirko v Muzeju novejše zgodovine Celje (donacija predmetov)
|&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
|}

== Nagrajenci Slovenskega muzejskega društva (od 1998) ==

=== Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fefcff; font-size:86%;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
|'''1998'''
|[[Drago Svoljšak]]
|
|
|&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;&quot;Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja&quot;. ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''1999'''
|[[Mirina Cvikl Zupančič]]
|Kulturni center Kamnik
|
|&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;&quot;Muzej je življenje, del vsakega od nas&quot;. str. 9. Delo (18.05.1999), letnik 41, številka 112. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-X6R1CRM6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;KAKO IZ NIČ POSTAVITI NA NOGE MUZEJ&quot;. str. 14. ''Gorenjski glas'' (28.05.1999), letnik 52, številka 42. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6DQMOPK2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;&quot;NAGRADE, PRIZNANJA ZA MUZEJSKE DOSEŽKE&quot;. str. 18. ''Gorenjski glas'' (21.05.1999), letnik 52, številka 40. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7QC7VRGV}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''2000'''
|[[Tanja Tomažič]]
|
|
|&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Valvasorjeva odličja muzealcem|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/valvasorjeva-odlicja-muzealcem.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-10|date=12. maj 2000}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''2001'''
|colspan=3 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Valvasorjeva nagrada in priznanja|url=https://www.24ur.com/valvasorjeva-nagrada-in-priznanja.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-10|date=25. maj 2001}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''2002'''
|[[Kemal Selmanović]]
|[[Narodna galerija v Ljubljani]]
|za restavratorsko-konservatorsko delo, ki ga je opravil v Moderni in Narodni galeriji.
|&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;&quot;Valvasorjevo priznanje na Gorenjsko&quot;. str. 4. ''Gorenjski glas'' (28.05.2002), letnik 55, številka 41. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-O6X2I1KW}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dnevnik dobil častno priznanje|url=https://www.dnevnik.si/23925|website=Dnevnik|accessdate=2023-11-10|date=24. maj 2002|last=STA|archive-date=2024-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240222195334/https://www.dnevnik.si/23925|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''2003'''
|colspan=3 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|'''2004'''
|[[Maja Žvanut]]
|[[Narodni muzej Slovenije]]
|
|&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240711045844/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf |date=2024-07-11 }}. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2005'''
|[[Lidija Tavčar]]
|[[Narodna galerija v Ljubljani]]
|za delo na področju muzejske pedagogike
|&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2005.pdf Valvasorjeve nagrade in priznanja v letu 2005] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240703235601/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2005.pdf |date=2024-07-03 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2006'''
|[[Jasna Horvat]]
|[[Narodni muzej Slovenije]]
|
|&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2006.pdf VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA 2006]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2007'''
|[[Irena Šavel]]
|[[Pokrajinski muzej Murska Sobota]]
|
|&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2007.doc VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2007]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2008'''
|[[Meta Gabršek Prosenc]]
|[[Umetnostna galerija Maribor]]
|
|&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2008.pdf VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240714115958/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2008.pdf |date=2024-07-14 }}. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2009'''
|[[Breda Ilich Klančnik]]
|[[Moderna galerija v Ljubljani]]
|za delo v muzejsko-galerijski dejavnosti in društvih s področja dediščine
|&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2009.pdf VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240715015335/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2009.pdf |date=2024-07-15 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2010'''
|colspan=3 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2010.pdf VALVASORJEVA NAGRADA IN PRIZNANJA za leto 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230311063658/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2010.pdf |date=2023-03-11 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. november 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2011'''
|[[Timotej Knific]]
|[[Narodni muzej Slovenije]]
|
|&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2011.pdf VALVASORJEVA NAGRADA IN PRIZNANJA 2010]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2012'''
|[[Lilijana Nedič]]
|
|
|&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2012.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240806181120/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2012.pdf |date=2024-08-06 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2013'''
|[[Inja Smerdel]]
|
|
|&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2013.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME za leto 2012 - poročilo]. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2013-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2012 - brošura]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2014'''
|[[Andrej Medved]]
|[[Obalne galerije Piran]]
|
|&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2014.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME za leto 2013 (vtisi s podelitve)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240616042043/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2014.pdf |date=2024-06-16 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2014-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2013]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2015'''
|[[Anja Dular]]
|[[Narodni muzej Slovenije]]
|
|&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2015.doc VALVASORJEVA ODLIČJA za leto 2014]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2015-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2014]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2016'''
|[[Darja Pirkmajer]]
|[[Pokrajinski muzej Celje]]
|
|&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2016-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2015] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240621004223/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2016-brosura.pdf |date=2024-06-21 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2017'''
|colspan=3 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;[https://www.arnes.si/files/2017/05/Valvasorjeve-nagrade_priznanja_in_diplome_2016_SMD.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2016]. ''arnes.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2018'''
|[[Andrej Dular]]
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|
|&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241009065930/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf |date=2024-10-09 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2019'''
|[[Metka Fujs]]
|[[Pomurski muzej Murska Sobota]]
|
|&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor19-knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2018] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240223104743/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor19-knji%C5%BEica.pdf |date=2024-02-23 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 10. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2020'''
|[[Nina Zdravič Polič]]
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|za delo na področju muzejskega PR
|&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/Valvasor_vsebina19-20.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2019] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240702195345/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/Valvasor_vsebina19-20.pdf |date=2024-07-02 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2021'''
|[[Milena Koren Božiček]]
|[[Galerija Velenje]]
|
|&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/Zapisniki%20sej%20IO%20in%20OZ/2021/valvasor20printB.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2020] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240702165508/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/Zapisniki%20sej%20IO%20in%20OZ/2021/valvasor20printB.pdf |date=2024-07-02 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2022'''
|[[Alenka Domjan]]
|
|
|&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2022/valvasorjeva-odlicja-za-leto-2021.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2021]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 10. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|'''2023'''
|[[Ivana Leskovec]]
|[[Mestni muzej Idrija]]
|
|&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Sporo%C4%8Dilo%20za%20javnost_Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja.docx Slovesna podelitev Valvasorjevih odličij. 18. maj 2023. Narodna galerija, Cankarjeva ulica 20 v Ljubljani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240223120844/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Sporo%C4%8Dilo%20za%20javnost_Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja.docx |date=2024-02-23 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja%20za%202022_e-knjizica.pdf Valvasorjeva odličja za leto 2022] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240223120845/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja%20za%202022_e-knjizica.pdf |date=2024-02-23 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 13. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2024'''
|[[Verena Vidrih Perko]] 
|[[Gorenjski muzej]]
|
|&lt;ref name=&quot;:62&quot;&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Ne pozabite na družbeno vlogo muzejev. Ti so ogledalo družbe in ogledalo družbi&quot;|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ne-pozabite-na-druzbeno-vlogo-muzejev-ti-so-ogledalo-druzbe-in-ogledalo-druzbi/709042|website=rtvslo.si|accessdate=2024-05-29|language=sl|first=M.|last=K|date=21. maj 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Andrej Smrekar (umetnostni zgodovinar)|Andrej Smrekar]]
|[[Narodna galerija Slovenije]]
|
|&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;
|-
|'''2025'''
|[[Ralf Čeplak Mencin]]
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|
|&lt;ref name=&quot;STA2025&quot;&gt;{{navedi novice |work=STAmisli |title=Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo letos Ralfu Čeplaku Mencinu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=2025-05-16 |url=https://misli.sta.si/3426704/valvasorjeva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-letos-ralfu-ceplaku-mencinu |access-date=2025-05-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''2026'''
|[[Martin Horvat]]
|[[Mestni muzej Ljubljana]]
|
|
|}

=== Valvasorjevo priznanje oz. nagrada (od 2012) za enkratne dosežke ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fffffc; font-size:86%;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
|'''1998'''
|[[Janez Balažic]], Metka Fujs, [[Branko Kerman]], Nataša Konestabo, [[Franc Kuzmič]], Irena Šavel
|[[Pokrajinski muzej Murska Sobota]]
|za stalno razstavo
|&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt;
|-
|'''1999'''
|Marjeta Mikuž &lt;small&gt;(za razstavo Ciklus ljudskih noš, akvareli [[Saša Šantel|Saše Šantla]])&lt;/small&gt;, Mojca Terčelj &lt;small&gt;(za razstavo Iz dežele sončnega sijaja in mesečevih senc, Beblerjeva indonezijska zbirka)&lt;/small&gt;, Polona Sketelj &lt;small&gt;(za razstavo Več od zlata in srebra nam sadno drevje da ...)&lt;/small&gt;
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|
|&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2000'''
|
|Koroški muzej, [[Ravne na Koroškem]]
|
|&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;
|-
|
|numizmatični kabinet [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja v Ljubljani]]
|
|&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2001'''
|[[Tone Kregar]], Marija Počivavšek, [[Andreja Rihter]], Tanja Roženbergar Šega, Iris Zakošek
|Muzej novejše zgodovine Celje
|za stalno razstavo Živeti v Celju
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
|Martin Horvat
|[[Mestni muzej Ljubljana]]
|za razstavo Mesto pod muzejem
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
|Bojana Rogelj Škafar
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|za razstavo Ljubezen je v zraku - ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
|[[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]], [[Rudnik Velenje]]
|
|za [[Muzej premogovništva Velenje|Muzej premogovništva Slovenije]]
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
|'''2002'''
|colspan=3 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Častno Valvasorjevo priznanje tudi Dnevniku|url=https://www.dnevnik.si/23939|website=Dnevnik|accessdate=2023-11-10|date=25. maj 2002|archive-date=2024-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240222195335/https://www.dnevnik.si/23939|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2003'''
|Staša Tome
|[[Prirodoslovni muzej Slovenije]]
|za razstavo Kače – zakaj se jih bojimo?!?
|&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2003.pdf Komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj je na svoji seji dne 18.4.2003 sklenila] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240703101701/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2003.pdf |date=2024-07-03 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;
|-
|[[Jana Cvetko]] &lt;small&gt;(vodja projekta)&lt;/small&gt;, Nataša Polajnar Frelih, Darja Srebnik, Marko Okorn
|[[Muzej krščanstva na Slovenskem|Verski muzej v Stični]]
|za postavitev stalne razstave Zgodovina krščanstva na Slovenskem
|&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|Metka Fujs
|[[Pokrajinski muzej Murska Sobota]]
|za realizacijo razstavnega projekta Na prelomih tisočletij
|&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2004'''
|Marjana Žibert
|[[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej Kranj]]
|za razstavo Družina v Kranju – Kruh in srce
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|[[Beatriče Žbona Trkman]], Nada Osmuk, Drago Svoljšak
|[[Goriški muzej]]
|za stalno arheološko razstavo Fluvio Frigido Castra Flovio Ajdovščina
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2005'''
|[[Irena Lazar]]
|[[Pokrajinski muzej Celje]]
|za razstavo Odsevi davnine – Antično steklo v Sloveniji in ureditev skupnega kataloga (''avtorji razstavnega projekta Rimljani: steklo, glina, kamen'')
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|Ivan Žižek, Mojca Vomer Gojkovič
|[[Pokrajinski muzej Ptuj]]
|za razstavo Med nebom in zemljo – Lončarstvo in opekarstvo rimske Petovione (''avtorji razstavnega projekta Rimljani: steklo, glina, kamen'')
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|[[Bojan Đurić|Bojan Djurič]], Vesna Koprivnik
|[[Pokrajinski muzej Maribor]]
|za razstavo V Saksanovem svetu – Rimsko pridobivanje belega marmorja s Pohorja (''avtorji razstavnega projekta Rimljani: steklo, glina, kamen'')
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|[[Zdenka Badovinac]], Viktor Misiano, [[Igor Zabel]]
|[[Moderna galerija v Ljubljani]]
|avtorji razstavnega projekta 7 grehov: Ljubljana – Moskva
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|Nadja Terčon, Flavio Bonin, Dušan Podgornik, Jože Črnelič
|Ulični muzej Izola, Muzej ladijskega modelarstva Izola
|za izvedbo projektov Ulični muzej Izola in Zbirko ladijskega modelarstva v Izoli
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2006'''
|Monika Kokalj Kočevar, Marko Štepec, [[Tone Kregar]], Marija Počivavšek, Irena Mavrič, Mojca Turk
|[[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]
|za razstavo Podobe družabnosti od 6. oktobra 2005 do 29. marca 2006
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|Valentina Varl, Mirjana Koren
|[[Pokrajinski muzej Maribor]]
|za razstavo Steklena sled – dediščina pohorskega stekla od 25. maja 2005 do 31. decembra 2006
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|[[Tone Kregar]]
|Muzej novejše zgodovine Celje
|za stalno razstavo Frankolovski zločin v Spominskem parku frankolovskih žrtev v Stranicah
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2007'''
|
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|za postavitev prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
|Milena Koren Božiček, Mojca Jenko
|Galerija Velenje, [[Narodna galerija Ljubljana]]
|za razstavo [[Ivan Napotnik]] 1888 – 1960: Iz javnih in zasebnih zbirk; Galerija Velenje, od 10. marca do 14. junija 2006; Narodna galerija Ljubljana, od 14. marca do 18. junija 2006
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2008'''
|
|[[Mestni muzej Ljubljana]]
|za stalno razstavo Obrazi Ljubljane v [[Turjaška palača|Turjaški palači]] v Ljubljani
|&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|Staša Tome, [[Ivo A. Božič|Ivo Božič]], Breda Činč Juhant, Mojca Jernejc Kodrič, Tomi Trilar, Ljerka Trampuž
|[[Prirodoslovni muzej Slovenije]]
|za izvirno izvedbo razstave Skrivnosti gozda
|&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|[[Ivo Svetina]], Verena Štekar Vidic, Marijan Rafael Loboda
|Mestni muzej Radovljica
|za stalno razstavo Anton Tomaž Linhart: »Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan!«
|&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2009'''
|[[Borut Križ]]
|[[Dolenjski muzej Novo mesto]]
|avtor stalne razstave Arheološka podoba Dolenjske
|&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
|-
|Ivana Leskovec, Mirjam Gnezda, Marija Terpin, Monika Milič, Andrej Furlan
|[[Mestni muzej Idrija]]
|avtorji stalne razstave Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina
|&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2010'''
|[[Janez Balažic]]
|[[Pokrajinski muzej Murska Sobota]]
|za občasno razstavo Umetnine iz Prekmurja, od romanike do modernizma, v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, od 5. februarja do 30. maja 2009
|&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;
|-
|Irena Žmuc
|[[Mestni muzej Ljubljana]]
|za občasno razstavo Napoleon rezhe Iliria vstan! - ob 200 letnici ustanovitve Ilirskih provinc, Mestni muzej Ljubljana, 12. 5. 2009 – 31. 10. 2009
|&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;
|-
|Jože Podpečnik
|[[Narodni muzej Slovenije]]
|za občasno razstavo Pod Napoleonovim orlom, 200 let ustanovitve Ilirskih provinc, Narodni muzej Slovenije, 14. 10. 2009 – 28. 2. 2010
|&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2011'''
|Borut Rovšnik, Ralf Čeplak Mencin, Elizabeta Petruša Štrukelj
|
|za zasnovo, organizacijo, izvedbo in vodenje neformalnega muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum v obdobju od leta 1991 do leta 2010
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|Mateja Breščak, Andreja Brancelj Bednaršek
|[[Belokranjski muzej v Metliki]], [[Narodna galerija v Ljubljani]]
|za razstavo [[Alojz Gangl]], kipar na poti v moderno
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|
|[[Pokrajinski muzej Kočevje]]
|za razstavo Živeti z gozdom, Gozdnogospodarsko območje Kočevje
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2012'''
|
|kolektiv Slovenske kinoteke
|za postavitev stalne razstave Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
|&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;
|-
|Majda Pungerčar
|[[Dolenjski muzej]]
|za avtorstvo razstave Novo mesto 1848 – 1918
|&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;
|-
|Staša Tome, [[Ivo A. Božič|Ivo Božič]], Mojca Jernejc Kodrič, [[Boris Kryštufek]]
|[[Prirodoslovni muzej Slovenije]]
|za razstavo Skrivnostna smrt mlade Leonore
|&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2013'''
|
|kolektiv [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskega muzeja Maribor]]
|za projekt Evropa v muzeju – muzej v Evropi
|&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Tomaž Nabergoj, Tomaž Lazar, Sanja Jurca Avci, Dolores Gerbec
|[[Narodni muzej Slovenije]]
|za razstavo Vitez, dama in zmaj
|&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Zora Torkar, Janja Železnikar
|Medobčinski muzej Kamnik
|za stalno razstavo Odsevi kamniških tisočletij
|&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2014'''
|Metka Dariš
|Slovenska kinoteka
|za projekt Niko Matul: filmska scenografija/production design – retrospektiva filmov in razstava/film retrospective and exhibition
|&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|-
|
|[[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej Kranj]]
|za stalno razstavo Prelepa Gorenjska v [[Grad Kieselstein|gradu Khislstein]]
|&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|-
|Darja Pirkmajer, Rolanda Fugger Germadnik, Jure Krajšek, Stane Rozman
|[[Pokrajinski muzej Celje]]
|za projekt Revitalizacije in umestitve muzejskih vsebin v [[Knežji dvorec, Celje|Knežji dvor v Celju]]
|&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2015'''
|Drago Oman
|[[Pokrajinski muzej Maribor]]
|a pedagoški projekt Velike stvaritve malih mojstrov - Naj živi mir!
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
|-
|Polona Sketelj
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|za razstavo Vrata: Prostorski in simbolni prehod življenja
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
|-
|Metka Fujs, Jelka Pšajd, Irena Šavel
|[[Pomurski muzej Murska Sobota]]
|za stalno razstavo Radgonski mostovi v Špitalu v Gornji Radgoni
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2016'''
|[[Igor Sapač]], Franci Lazarini, Špela Šubic
|[[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]]
|za razstavno-založniški projekt Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem
|&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
|-
|Jure Mikuž, Nina Pirnat Spahić
|
|za projekt Čarobni jezik stripa: Tomaž Lavrič
|&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
|-
|Katarina Toman Kracina, Maja Kovač, Blaž Peršin
|[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]]
|za celovito prenovo [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikove hiše]] in postavitev stalne razstave
|&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2017'''
|Breda Činč Juhant, Andrej Gogala, Alenka Jamnik, Mojca Jernejc Kodrič, Miha Jeršek, Urška Kačar, Tea Knapič, Matija Križnar, [[Boris Kryštufek]], Špela Pungaršek, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Tomi Trilar, Al Vrezec
|[[Prirodoslovni muzej Slovenije]]
|za razstavo Naše malo veliko morje
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|Jožef Matijevič
|[[Dolenjski muzej Novo mesto]]
|za razstavo Vladimir Lamut 100 let v Jakčevem domu v Novem mestu
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|Damjana Fortunat Černilogar
|[[Tolminski muzej]]
|za razstavo Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - Sto let &quot;bazilike miru&quot;
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2018'''
|[[Bojan Knific]], Janita Košir, Jana Babšek, Boštjan Meglič
|Tržiški muzej
|za stalno razstavo Tržiški šuštarji, Usnje vseh barv, Klobčič in nit, stari modni hit
|&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;
|-
|Andrej Smrekar, Tina Buh
|[[Narodna galerija, Ljubljana]]
|za razstavo Helena Vurnik. Slikarka in oblikovalka (1882 – 1962)
|&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;
|-
|Žiga Šmit, Zora Žbontar, Mateja Kos, Saša Rudolf, Alenka Miškec, Tomaž Lazar
|[[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]], [[Inštitut Jožef Štefan]], [[Narodni muzej Slovenije]]
|za razstavo Preteklost pod mikroskopom
|&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2019'''
|Estera Cerar, Irena Marušič
|[[Tehniški muzej Slovenije]]
|za razstavo Znanje brez meja
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|Polona Zupančič, Sandro Oblak, Anton Zelenc, Miha Kosmač, Mirjam Gnezda Bogataj, Marija Terpin Mlinar, Milojka Magajne
|[[Mestni muzej Idrija]]
|za razstavo Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|Kristina Simončič, Robert Simonišek, Alja Fir, Goran Milovanović, Alja Pfeifer, Matic Tršar, Adrijana Petrič
|Galerija Božidar Jakac
|za projekt: Obrazi ekspresionizma/ Odtisi duha
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2020'''
|kolektiv Narodne galerije in Jure Mikuž
|[[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]]
|za razstavo Ivana Kobilca:  (1861–1926). »Slikarija je vendar nekaj lepega …«
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
|Darko Knez &lt;small&gt;(Narodni muzej Slovenije)&lt;/small&gt;, Aurore Ciavatti &lt;small&gt;(Centre de Recherches Égyptologiques, Université Paris-Sorbonne)&lt;/small&gt;, Jan Ciglenečki &lt;small&gt;([[Filozofska fakulteta v Ljubljani]])&lt;/small&gt;, Cäcilia Fluck &lt;small&gt;(Skulpturensammlung und Museum für Byzantinische Kunst, Staatliche Museen zu Berlin)&lt;/small&gt;, Tomislav Kajfež &lt;small&gt;(Narodni muzej Slovenije)&lt;/small&gt;, Miran Pflaum &lt;small&gt;(Narodni muzej Slovenije)&lt;/small&gt;, Barbara Bogataj Kokalj &lt;small&gt;(Studio Aleja)&lt;/small&gt;
|[[Narodni muzej Slovenije]]
|za razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
|avtorska ekipa razstavnega projekta BIO 26
|[[Muzej za arhitekturo in oblikovanje|Muzeju za arhitekturo in oblikovanje]]
|&lt;nowiki&gt;oblikovanje razstave za projekt 26. bienale oblikovanja z naslovom BIO 26| Skupno znanje&lt;/nowiki&gt;
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2021'''
|Jasna Kocuvan Štukelj, Majda Pungerčar, Maja Rudolf Markovič, Marjeta Bregar, Jurij Kocuvan &lt;small&gt;(Studio 300)&lt;/small&gt;
|[[Dolenjski muzej Novo mesto]]
|za razstavni projekt 100 let novomeške pomladi
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|Gorazd Lemajič, [[Janka Istenič]], Timotej Knific, Boštjan Laharnar, Tomaž Nabergoj, Matija Turk, Peter Turk
|[[Narodni muzej Slovenije]]
|za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|Jana Babšek, Vilja Lukan, [[Bojan Knific]], Boštjan Meglič, Monika Kokalj Kočevar, Mojca Turk &lt;small&gt;(MTA Design)&lt;/small&gt;, [[Tadej Pišek]] &lt;small&gt;(Zavod Godot)&lt;/small&gt;
|[[Muzej novejše zgodovine Slovenije]], Tržiški muzej
|za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945 v Tržiškem muzeju
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2022'''
|Janez Polajnar, Tamara Bregar
|[[Mestni muzej Ljubljana]]
|za občasno razstavo Rdeče in črno, Evropa na ljubljanskem kongresu 1821
|&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|Andreja Brancelj Bednaršek, Milček Komelj, Marko Kambič, Nina Gale, Marko Košir, Mateja Černič, Leon Gregorčič, Jurij Kocuvan, Alenka Misja
|Galerija Kambič
|za stalno razstavo Ljubiteljev zaklad
|&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|Petra Bole s sodelavci
|Čebelarski muzej v Radovljici
|za stalno razstavo Živeti skupaj. O čebeli in človeku
|&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2023'''
|Polona Rigler Grm, Marina Gradišnik, Vasja Zidar
|Muzej Ribnica
|stalna razstava Suhorobarstvo in lončarstvo
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|Gašper Peternel, Ariana Furlan Prijon, Dušan Grobovšek, Andrej Štular
|[[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej Kranj]]
|stalna razstava Prešeren – pesnik
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|Nada Madžarac, Tamara Trček Pečak, Mirta Pavić
|[[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija, Ljubljana]]
|občasna razstava Od blizu: ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2024'''
|Tina Fortič Jakopič, Marko Ličina
|[[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]
|potujoča razstava Kruha in iger – o slikarstvu Toneta Kralja med drugo svetovno vojno
| rowspan=&quot;3&quot; | &lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;
|-
|avtorska skupina
|[[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]]
|razstava Universum Plečnik: Od delavnice in mita
|-
|Janko Boštjančič, [[Andrej Gaspari]]
|[[Park vojaške zgodovine Pivka]]
|stalna razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2025'''
|Mojca Ferle
|[[Mestni muzej Ljubljana]]
|osrednja razstava Od korzeta do žaketa. Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850-1950.
| rowspan=&quot;3&quot; | &lt;ref name=&quot;STA2025&quot;/&gt;
|-
|Valentina Bevc Varl
|[[Pokrajinski muzej Maribor]]
|občasna razstava Mariborski slikar Eduard Lind (v Kinu partizan)
|-
|Miha Colner, Goran Milanović
|Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki
|Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizem v Srednji Evropi (1925-1933)
|}

=== Valvasorjevo častno priznanje ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fcfffc; font-size:86%;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova oz. organizacija
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1998'''
|
|[[Slovenske železnice]]
|
|&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt;
|-
|Marjan Božič
|
|za skrb nad Pivovarskim muzejem v [[Pivovarna Union|Pivovarni Union]]
|&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt;
|-
|'''1999'''
|
|Časopisno podjetje Gorenjski Glas
|za dar zbirke fotografij [[Gorenjski muzej|Gorenjskemu muzeju v Kranju]]
|&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2000'''
|Taja Čepič
|
|
|&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;
|-
|[[Boris Gregorka]]
|
|
|&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;
|-
|dediči akademika [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]: Maja Dolanc, France Mihelič in [[Alenka Puhar]]
|
|
|&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2001'''
|Ana Gomolj
|[[Belokranjski muzej v Metliki]]
|Metličanka Ana Gomolj se je rodila leta 1951. Po končani osnovni šoli je bila gospodinjska pomočnica v Kopru. Po rojstvu hčere je prišla v Belo krajino in ni hotela več nazaj na Primorsko, zato je poslala prošnjo za delo čistilke v tovarni Beti. V tamkajšnjem kadrovskem oddelku je delala žena [[Jože Dular|Jožeta Dularja]], ravnatelja Belokranjskega muzeja, ki ji je povedala, da čistilko iščejo tudi v muzeju. Z delom je začela 16. aprila 1972. Bila je muzejska čistilka, hišnica in prostovoljka.
|&lt;ref&gt;&quot;Valvasorjevo priznanje za Metličanko&quot;. str. 1. ''Dolenjski list'' (31.05.2001), letnik 52, številka 22. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Z8VN0SZW}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bezek, Jakše Mirjam. &quot;Anin zaklad, skrit v muzejskem delu&quot; str. 19. ''Dolenjski list'' (07.06.2001), letnik 52, številka 23. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-XYX7QE43}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
|[[Agata Freyer Majaron]] in Rok Freyer (potomca Henriete (roj. Krbavčič) in Roka Freyerja, lastnikov Lectarije)
|
|za donacijo Plečnikove opreme trgovine Lectarija [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskemu etnografskemu muzeju]]
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Edina v celoti ohranjena Plečnikova oprema trgovine kot arhitektov poklon rokodelstvu|url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/edina-v-celoti-ohranjena-plecnikova-oprema-trgovine-kot-arhitektov-poklon-rokodelstvu/629819|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-22|language=sl|first=P.|last=G|date=4. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|dediči umetnika [[Lojze Spacal|Lojzeta Spacala]]
|
|za podaritev obsežne umetnikove zapuščine [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji v Ljubljani]]
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
|[[Edi Šelhaus]]
|
|za podaritev obsežnega fotografskega opusa Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
|[[Iztok Premrov]]
|
|za zavzeto poročanje o muzejskem delu in varovanju kulturne dediščine nasploh
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2002'''
|Avgust Delavec, Mojstrana
|
|za življenjsko delo na področju planinske in krajevne muzejske dejavnosti v [[Mojstrana|Mojstrani]]. Po drugi svetovni vojni začel sistematično zbirati zgodovinsko gradivo s področja planinstva in krajevne zgodovine. Leta 1984 je s pomočjo donatorjev in pod vodstvom Gorenjskega muzeja ustanovil Triglavsko muzejsko zbirko.
|&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;
|-
|[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], Bogomila Pogačnik &lt;small&gt;(zakonca)&lt;/small&gt;
|
|za več dragocenih donacij slovenskim muzejem in Arhivu Republike Slovenije v letih 1995-2002
|&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;
|-
|Jože Mejač &lt;small&gt;(s kmetije pod Soteškim hribom v [[Črnuče|Črnučah]])&lt;/small&gt;
|
|za ureditev zanimive zbirke stare kmetijske tehnike in delo v tej sekciji ljubiteljev in zbiralcev
|&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;
|-
|
|časopis ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
|za izročitev Cigličevega fotografskega fonda Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Fotoreporter Dnevnika Marjan Ciglič je med letoma 1958 in 1998 za Dnevnik napravil okrog 300.000 posnetkov. Pisana dokumentarna bera zajema od pomembnih političnih dogodkov do bežnih vsakodnevnih utrinkov. Muzej novejše zgodovine je obsežno gradivo razvrstil v 23 tematskih sklopov. Kot je zapisano v utemeljitvi, je časopisna družba Dnevnik znala oceniti neprecenljivo vrednost Cigličevega bogatega arhiva in našla zanj najprimernejšega varuha. Ciglič je ohranil avtentično podobo &quot;žitja in bitja slovenskega človeka&quot; skozi posnetke dogodkov, oddaljenih od uradne, brezosebne zgodovine, je menila komisija pod vodstvom Brede Ilich Klančnik in zapisala: &quot;Časopisna družba Dnevnik, d.d., je znala oceniti neprecenljivo vrednost Cigličevega bogatega arhiva, ki ga je avtor tudi natančno dokumentiral, in zanj našla najprimernejšega varuha.&quot;
|&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;
|-
|
|Tobačna Ljubljana
|za donatorski prispevek k Virtualnemu muzeju na [[Ljubljanski grad|ljubljanskem gradu]]
|&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2003'''
|[[Janez J. Švajncer]]
|Vojni muzej Logatec
|za ureditev Vojnega muzeja Logatec
|&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|[[Milan Kučan]]
|
|za izročitev zbirke protokolarnih daril, ki jih je prejel v času svojih predsedniških mandatov, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeju novejše zgodovine Slovenije]]
|&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|
|Perutnina Ptuj
|za sponzoriranje številnih pomembnih kulturnih dogodkov in posebej za financiranje prenove dveh slavnostnih dvoran na ptujskem gradu
|&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|
|Frančiškanski samostan na Brezjah
|za prispevek k ohranjanju, raziskovanju in promociji romarske dediščine
|&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2004'''
|[[Bogdan Borčić]]
|
|za donacijo zbirke slik Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|[[Vilma Bukovec Kambič]]
|
|za donacijo Galerije Kambič v Metliki
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|[[Vanja Lokar]]
|
|za razstavo svoje zbirke porcelana (Zemlja, ogenj &amp; kava) in sponzoriranje postavitve v Narodnem muzeju Slovenije
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|Marko Sluga
|
|za donacijo pohištva, ur, drobnih predmetov in slik iz 19. stoletja Pokrajinskemu muzeju Ptuj
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|Nina Zdravič Polič
|[[Slovenski etnografski muzej]]
|za izvedbo projekta treh letnih konferenc ICOM - CIMUSET, ICTOP, MPR, ki so potekale v Ljubljani od 12. do 17. septembra 2003
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Zdravič Polič|url=https://www.etno-muzej.si/en/kontakt/nina-zdravic-polic|website=Slovenski etnografski muzej|date=|accessdate=2023-11-08|language=|last=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2005'''
|Tatjana Holynski Majcen, Mitja Holynski
|
|za donacijo opreme [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskemu etnografskemu muzeju]] iz ateljeja Holynski na cankarjevi ulici v Ljubljani, ki ga je ustanovil njun oče Karel Holynski in je nehal delovati leta 2004
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|[[Stanislav Bačar]]
|
|za zbiranje in razstavljanje kamnin in fosilov
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2006'''
|Marjan Kadoič
|
|za donacijo predmetov [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnemu muzeju Ljubljana]], kupljenih na dražbi iz zapuščine Zlatice Hribar
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|Drago Sedmak
|[[Goriški muzej]]
|za stalno razstavo Državna meja na Goriškem (postavljena na železniški postaji v Novi Gorici)
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|
|[[Park Škocjanske jame|Park škocjanske jame]]
|za postavitev arheološke, geološke in biološke zbirke v naravoslovnem centru Delezova domačija v Škocjanu
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|
|Društvo DOLI iz Lokavca
|za popularizacijo in varovanje kulturne dediščine, za prizadevanja pri zbiranju, restavriranju in pri realizaciji številnih kulturnih in muzejskih prireditev
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;7&quot; |'''2007'''
|Družina Smole (Davorka, Drago, Sonja, Marko, Dejan, Matej in Aljaž Smole)
|
|za ureditev »Palčave šiše« v vasi [[Plešce]] na Hrvaškem
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
|Renata Šribar
|
|za donacijo diapozitivov [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskemu etnografskemu muzeju]] iz zapuščine svojega očeta Vinka Šribarja, arheologa, popotnika in vodje turistničnih odprav v Afriko in Azijo 
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
|Žiga Šmit
|[[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]]
|za uveljavljanje naravoslovnih metod pri proučevanju in varovanju kulturne dediščine
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
|Adolf Urbanec
|
|za konserviranje litoželeznih izdelkov dvorske železarne in drugih muzealij iz zbirk [[Dolenjski muzej|Dolenjskega muzeja Novo mesto]]
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
|[[Alenka Gerlovič]]
|
|za donacijo slikarskih umetnin [[Posavski muzej Brežice|Posavskemu muzeju Brežice]]
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
|Anton Stipanič
|
|za donacijo radijskih aparatov [[Belokranjski muzej|Belokranjskemu muzeju Metlika]]
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
|Darja Okorn
|
|za ureditev muzejske sobe »Pirčeva barvarna in družina« v hiši na Roženvenskem klancu v Kranju
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2008'''
|
|[[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]]
|za sodelovanje med fakulteto in Tehniškim muzejem Slovenije pri organizaciji tradicionalne prireditve Dnevi elektrotehnike
|&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|Goranka Kreačič
|
|za donacijo osebne zbirke »Šumijevci« Mestnemu muzeju Ljubljana, iz svoje osebne zbirke iz obdobja, ko je zahajala v lokal Šumi
|&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|Dragica Trobec Zadnik
|
|za uspešno in prizadevno delo v Slovenskem muzejskem društvu v obdobju od 2003 – 2007
|&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|'''2009'''
|
|[[banka Raiffeisen]]
|za izjemen prispevek in sponzorstvo [[Muzej narodne osvoboditve Maribor|Muzeja narodne osvoboditve Maribor]]
|&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2010'''
|Tatjana Frajle Maslo, Marta Žohar, Vincenc Tajnšek, Avgust Čatorič, Franjo Podbregar, Ivan Krivec, Miroslav Bahčič, Božidar Godnik, Anton Mužič
|
|demonstratorji-obrtniki na Ulici obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje ob 10. obletnici stalne razstave Živeti v Celju
|&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;
|-
|
|[[Delo (časopis)|Delo, d. d.]]
|za donacijo fotografskega fonda Muzeju novejše zgodovine Slovenije
|&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2011'''
|Anton Prelesnik, Dušan Zekovič
|
|za ureditev žagarske zbirke na Temkovi žagi na Trubarjevi domačiji na Rašici
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|
|Društvo žena in deklet občine Hajdina
|za sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj in varovanje kulturne dediščine v izvornem okolju
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|Bojan Kovačič
|
|za dolgoletno strokovno sodelovanje in za donacijo grafičnih listov in risb Narodni galeriji
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|Nace Bizilj
|
|za podaritev obsežne zbirke fotografij Muzeju novejše zgodovine Slovenije
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|Vekoslav Kebe
|Etno park Cerkniško polje
|za posebne zasluge pri varstvu in popularizaciji cerkniške dediščine
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|'''2012'''
|Marija Zupanc &lt;small&gt;(upokojena učiteljica)&lt;/small&gt;
|
|za aktivno 10-letno sodelovanje z Mestnim muzejem Ljubljana v študijski skupini Mestni muzej Ljubljana in Ljubljančani
|&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2013'''
|Lili Šturm
|
|za vzpostavitev in vodenje akcije Poletna muzejska noč
|&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Marijan Babič &lt;small&gt;(zbriralec starih šivalnih strojev, član Društva restavratorjev Slovenije in Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev v Mariboru)&lt;/small&gt;
|
|za dolgoletno prizadevanje pri ohranjanju tehniške kulturne dediščine
|&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2014'''
|Marta Matul, Barbara Matul Kalamar
|
|za Slovenski kinoteki podarjeno zapuščino Nika Matula
|&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|-
|Boštjan Perovšek
|
|za izjemne dosežke s področja ustvarjanja zvočnih prostorov za potrebe muzejskih postavitev
|'''&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;'''
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2015'''
|Alenka Pakiž in Filip Pakiž &lt;small&gt;(zakonca)&lt;/small&gt;
|
|za izjemne zasluge pri proučevanju, ohranjanju in promociji oblačilne dediščine na ribniškem območju in širše ter za donacijo Muzeju Ribnica
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
|Nicolas Alan Dominko &lt;small&gt;(vnuk Vinka Bavca)&lt;/small&gt;
|
|za donacijo fotografij in predmetov iz foto ateljeja Bavec Posavskemu muzeju Brežice
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
|Nikolaj Szepessy
|
|za ohranjanje premične kulturne dediščine na območju občine Beltinci in za donacijo lekarniško-zdravstvene zbirke Pomurskemu muzeju Murska Sobota
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
|-
|
|Društvo žena Prvačina
|za posebne zasluge pri ohranjanju, predstavljanju in populariziranju muzejstva in varstvu kulturne dediščine [[Aleksandrinka|aleksandrink]]
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2016'''
|Jože Doles &lt;small&gt;(župan [[Občina Bloke|Občine Bloke]])&lt;/small&gt;, Irena Škrabec, Marjan Rafael Loboda, Polona Strman, Božidar Strman – Mišo, Mitja Novljan, Jože Obreza, Matej Pakiž
|
|za postavitev stalne muzejske zbirke Bloški smučar in njeno nadaljnje delovanje
|&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
|-
|
|Kulturno društvo Priden možic iz [[Kamnik|Kamnika]]
|za zasluge pri ohranjanju, predstavljanju in varstvu kulturne dediščine mesta Kamnik
|&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
|-
|Urška Stanković Elesini, Raša Urbas, Matej Pivar, Pia Anžel &lt;small&gt;(študentka)&lt;/small&gt;, [[Aksinja Kermauner]] &lt;small&gt;(tiflopedagoginja)&lt;/small&gt;
|Katedra za interaktivno in grafično tehnologijo [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]
|za sodelovanje pri projektu Muzejska pot Dotakni se! v Muzeju pošte in telekomunikacij, dislocirani enoti [[Tehniški muzej Slovenije|TMS]]
|&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2017'''
|Boris Farič, Danilo Goričan, Valerija Lešnik, Aleksandra Nestorović, Majda Tanasič, Vlado Topolovec, Nejka Uršič, Mojca Vomer Gojkovič, Ivan Žižek
|Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
|za ureditev dokumentacije arheološkega gradiva
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|Goran Živec
|Zavod Krasen Kras
|za vlaganja v kulturno dediščino ter postopno zaščito, ureditev in predstavitev prazgodovinskega gradišča [[Debela griža (gradišče)|Debela griža]] pri [[Volčji Grad|Volčjem gradu]]
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|Joži Vovk 
|Javni zavod Bogenšperk
|za projekt celostne vsebinske in programske prenove gradu z vzpostavitvijo Valvasorjevega središča na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]]
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|Marko Bonač, Tomi Dolenc, Ksenija Furman Jug, Jože Hanc, Avgust Jauk, Peter Sterle
|[[ARNES|Arnes]], Direktorat za informacijsko družbo na [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|MIZŠ]]
|za projekt IR optika, vzpostavitev optičnih povezav muzejem in galerijam
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|
|[[Gornjesavski muzej Jesenice]], njegova enota [[Slovenski planinski muzej]]
|za prostor doživetij ([[soba pobega]]) Pobeg v bivak
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2018'''
|Vanda Mušič
|
|za podaritev obsežne zbirke del njenega strica [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]] [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]]
|&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;
|-
|Franco Cossutta, Bruno Volpi Lisjak
|Kulturno društvo Ribiški muzej Tržaškega primorja
|za vzpostavitev Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu pri Trstu, za postavitev stalne muzejske razstave v njem in za njegovo nadaljnje delovanje
|&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2019'''
|Anja Škerjanc &lt;small&gt;(magistrska študentka)&lt;/small&gt;, Matej Pivar &lt;small&gt;(tehnični sodelavec)&lt;/small&gt;, Tanja Nuša Kočevar &lt;small&gt;(somentorica)&lt;/small&gt;, Helena Gabrijelčič Tomc &lt;small&gt;(mentorica)&lt;/small&gt;
|Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani]]
|za projekt Rekonstrukcija izgubljene makete Plečnikovega predloga za spomenik vojskovodji [[Jan Žižka|Janu Žižki]] v [[Praga|Pragi]] iz leta 1913, razstavljen v [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikovi hiši v Ljubljani]] na razstavi Plečnik in sveto
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|Nikolaj Levičnik, potomec novomeške družine Fichtenau
|
|za podaritev hiše na Glavnem trgu v Novem mestu [[Mestna občina Novo mesto|Mestni občini Novo mesto]] in 334 predmetov, predvsem meščansko stanovanjsko opremo (pohištvo, posoda, hišni tekstil, družinske fotografije, drobni uporabni predmeti) [[Dolenjski muzej|Dolenjskemu muzeju Novo mesto]]
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|[[Peter Florjančič]]
|
|za donacijo [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškemu muzeju Slovenije]]
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|Jerneja Herzog, Brigita Strnad, [[Aksinja Kermauner]], Darinka Lozinšek
|[[Pedagoška fakulteta v Mariboru]], [[Pedagoška fakulteta v Kopru]], Umetnostna galerija Maribor, Kulturna komisija pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor
|za razvijanje programov za slepe in slabovidne v Umetnosti galeriji Maribor
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|Bogdan Petelin, Martin Petelin
|
|za donacijo [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskemu etnografskemu muzeju]] (predmeti treh rodov družine Caharija iz [[Nabrežina|Nabrežine pri Trstu]], ki so se z ribolovom ukvarjali do 70. let 20. stoletja)
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2020'''
|Irena Kavčič, Metka Kavčič
|
|za darovanje gradiva iz zapuščine moža/očeta, akademskega slikarja [[Maks Kavčič|Maksa Kavčiča]] [[Slovenski gledališki muzej|Slovenskemu gledališkemu inštitutu  – Gledališkemu muzeju]]
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
|Mateja Logar
|
|za darilo zapuščine očeta [[Boris Kuhar|Borisa Kuharja]] [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskemu etnografskemu muzeju]]
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
|Smučarski klub Matajur, Katja Roš, Radovan Lipušček, Ana Hawlina
|
|za razstavo Zgodbe o ljudeh s krili na nogah in zbornik ''Matajurjeve smučine''
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
|Stanislav Tušek &lt;small&gt;(vzdrževalec in serviser delujoče avtomatske telefonske centrale koračnega sistema Strowger)&lt;/small&gt;
|
|za 30 let delovanja na področju tehniške dediščine (sodelovanje z Muzejem pošte in telekomunikacij)
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
|Janez Kunaver
|
|za posebne zasluge pri popularizaciji varstva kulturne dediščine ([[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškemu muzeju Slovenije]] je podaril celoten inventar mehanične delavnice v [[Rožna Dolina|Rožni dolini]], v kateri so od leta 1928 izdelovali stroje za obdelavo kovin. Obsežno gradivo je last treh generacij družine Kunaver)
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;8&quot; |'''2021'''
|
|Muzejsko društvo Žiri
|za 50 let delovanja, zbiranja, varovanja in razstavljanja muzejskih zbirk
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|
|Društvo Slovenska pot kulture železa
|za raziskovanje, ohranjanje in predstavljanje dediščine kulture železa na Slovenskem in aktivno sodelovanje v združenju Srednjeevropska pot železa
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|Andrey Zubitskiy, Borut Urnaut, Branko Žerdoner
|Vodstvo Skupine SIJ in odvisnih družb
|za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in jeklarske dediščine na ravnah na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] in na [[Jesenice|Jesenicah]], za njeno promocijo in podporo Slovenske poti kulture železa
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|Slavica Glavan, Jakob Lamut, vodstvo podjetja Štore Steel
|Izobraževalni center Štore, podjetje Štore Steel
|za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in tehniške kulturne dediščine v [[Štore|Štorah]] ter njene promocije v Sloveniji in tujini
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|Robert Šupe &lt;small&gt;(profesor geografije in zgodovine na Gimnaziji Novo mesto)&lt;/small&gt;
|
|za donacijo [[Posavski muzej Brežice|Posavskemu muzeju Brežice]]
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|Tomi Lombar &lt;small&gt;(fotoreporter)&lt;/small&gt;
|
|za donacijo fotografskega opusa iz treh desetletij samostojne Slovenije Muzeju novejše zgodovine Slovenije
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|Kristina Naglost
|
|za izjemen dosežek na področju snovanja in izdelave tipne umetniške slike za osebe s slepoto in slabovidnostjo (študentka Inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, ki je okviru magistrskega dela izdelala repliko slike [[Tone Kralj|Toneta Kralja]] z naslovom ''Srečanje.'' Njena mentorica je bila [[Aksinja Kermauner]])
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|Urška Stanković Elesini, Urška Vrabič Brodnjak, [[Jože Rugelj]], Karin Košak, Jani Toroš, Polona Zupančič, David Kristan, Miha Hlede, Andreja Korošec, Eni Protić, Sara Pižmoht, Petra Rusjan, Katja Lipovšek, Ines Čeperlin
|[[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani]]
|za interdisciplinarni projekt Kam je izginil postiljonov poštni rog? (Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu)
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2022'''
|
|Mitski park Rodik
|za posebno prezentacijo pripovednega izročila
|&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|Peter Cigler
|
|prostovoljec v [[Dolenjski muzej|Dolenjskem muzeju Novo mesto]]
|&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|Dušan Kogoj
|[[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]]
|za ureditev zbirke geodetskih inštrumentov
|&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|Blaž Brodnjak &lt;small&gt;(predsednik uprave NLB)&lt;/small&gt;
|
|za aktivno prizadevanje pri vlaganju v zaščito, predstavljanje in promoviranje slovenske kulturne dediščine ter za mecenstvo kot del trajnostne strategije [[Nova Ljubljanska banka|NLB]]
|&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;7&quot; |'''2023'''
|[[Dušica Kunaver]]
|
|za dolgoletno aktivno sodelovanje z muzeji z namenom ohranjanja in popularizacije alpinistične premične dediščine ter bogate nesnovne dediščine, povezane s slovenskimi ljudskimi šegami, navadami in pripovednim izročilom
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|[[Janez Dular (arheolog)|Janez Dular]], Andrej Dular
|
|za donacijo zbirke Fux-Dular z več kot 500 predmeti [[Belokranjski muzej Metlika|Belokranjskemu muzeju Metlika]]
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|Mišo Vidmar
|
|za donacijo 331 umetniških del očeta [[Nande Vidmar|Nandeta Vidmarja]] Galeriji Božidar Jakac
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|Primož Premzl
|
|zbiralec mariborskega domoznanskega gradiva, za javno dostopnost zasebne domoznanske zbirke iz obdobij od 16. do sredine 20. stoletja za območje Maribora in okolice
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|Hans Martin Hittaller, Zvonka Požun &lt;small&gt;(sodelavca muzeja stekla Glasmuseum Bärnbach, Stölzle Glas-Centra v [[Avstrija|Avstriji]])&lt;/small&gt;
|
|za večletno sodelovanje s slovenskimi muzeji pri predstavitvi steklenih muzealij
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|
|Muzej norosti na [[Grad Cmurek|gradu Cmurek]], [[Trate]]
|za posebne zasluge pri varstvu kulturne dediščine in težavni interpretaciji fenomena norosti
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|
|vaška skupnost Črneča vas in [[Občina Kostanjevica na Krki]]
|za revitalizacijo stavbe nekdanje podružnične šole Črneča vas
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2024'''
|Jan Dominik Bogataj
|
|za celostno prenovo in javno dostopnost Frančiškanskega muzeja in [[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|knjižnice]]
|&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;
|-
|
|[[Občina Brežice]]
|za celostno prenovo [[Vodovodni stolp, Brežice|Vodovodnega stolpa Brežice]] in vzpostavitev centra za obiskovalce
|&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;
|-
|Srečko Rože
|
|za sodelovanje z več slovenskimi muzeji pri ohranjanju kulturne dediščine
|&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;
|-
|Lars Podkrajšek, Miha Urmaš
|
|za obsežno donacijo fotografij fotografa in fotoreporterja Marjana Garbajsa [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenija]]
|&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;
|-
|Marko Štamcar
|
|za mecenstvo v [[Računalniški muzej, Ljubljana|Računalniškem muzeju, zasebnem muzeju zgodovine računalništva v Ljubljani]]
|&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |'''2025'''
|Aleš Lombergar
|
|za štiri desetletja sodelovanja z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (MGML) pri ustvarjanju izjemne zbirke jedkanih stekel, restavriranju in fotografski dokumentaciji o njem
| rowspan=&quot;5&quot; |&lt;ref name=&quot;STA2025&quot;/&gt;
|-
|Vekoslav Kebe
|Zavod Jezerski hram, Cerknica
|za 30-letno kontinuirano in predano ohranjanje naravne in kulturne dediščine kraškega polja s presihajočim [[Cerkniško jezero|Cerkniškim jezerom]] 
|-
|Tea Kolar Jurkovšek in Bogdan Jurkovšek
|
|za donacijo zbirke 176 steklenih obtežilnikov iz steklarn 19. in 20. stoletja Pokrajinskemu muzeju Celje
|-
|[[Klavdij Sluban]]
|
|za obsežno retrospektivno razstavo Nekje drugje Tukaj in podarjeno celotno razstavljeno zbirko - 159 originalnih, certificiranih, signiranih in numeriranih fotografij MGML
|-
|Marco Manin
|
|za izjemen prispevek k ohranjanju, zaščiti in vrednotenju slovenske zgodovinske in kulturne dediščine izven meja Slovenije s poudarkom na sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije pri zapuščini [[Josip Pangerc|Josipa Pangerca]] na Tržaškem in v Istri
|}

=== Valvasorjeva diploma ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:86%&quot;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova oz. organizacija
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
|'''2012–2013'''
|colspan=3 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|
|-
|'''2014'''
|
|podjetja Amal, Akron, Efaflex, Eko Produkt, Es Erco, Inotherm, Kampo, M Sora, Norica, Mizarstvo Markelj, Mizarstvo Melu, Restavratorstvo Šentjošt, Steklarstvo Rojs, Studio Dom, Val Marketing, Zumtobel Licht In drugi
|donatorji razstave Vrata: Prostorski in simbolni prehodi življenja v Slovenskem etnografskem muzeju
|&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|-
|'''2015'''
|colspan=3 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|
|-
|'''2016'''
|
|[[Občina Trzin]], Turistično društvo Kanja Trzin
|za doprinos k ohranjanju in promociji kulturne dediščine [[Trzin|Trzina]]
|&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
|-
|'''2017–2025'''
|colspan=3 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|
|}

=== Valvasorjev nagelj ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fffcfc; font-size:86%;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
|'''2014'''
|
|[[Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij|KSEVT – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij]]
|
|&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|-
|'''2015'''
|Polona Senčar
|
|za promocijo slovenske kulturne dediščine doma in na tujem
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
|-
|'''2016'''
|
|[[Park vojaške zgodovine Pivka]]
|za izvedbo operacije Celovita ureditev kompleksa parka vojaške zgodovine in postavitev novih stalnih razstav
|&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
|-
|'''2017'''
|Andreja Brancelj Bednaršek, Jurij Kocuvan
|[[Belokranjski muzej Metlika]]
|za razstavo Beti / 60 let spominov
|&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|'''2018'''
|
|Humanistično društvo Histria
|za izjemne dosežke pri nadregionalnem delovanju na področju humanističnega preučevanja na celotnem območju Istre (Hrvaška, Slovenija, Italija)
|&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;
|-
|'''2019'''
|Tomaž Slak, Matej Rifelj, Alojzij Slak, Majda Pungerčar, Mateja Muhič, Robert Slak, Andrej Kastelic &lt;small&gt;(župan [[Občina Mirna Peč|Občine Mirna Peč]])&lt;/small&gt;
|Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka
|za razstavo Lojze Slak – Virtuoz na diatonični harmoniki: Moje plošče so moje knjige
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|'''2020'''
|
|Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija – Mestni muzej Litija
|za razstavni projekt Dediščina nas povezuje
|&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
|'''2021'''
|Saša Mesec, Natalija Štular
|[[Slovenski planinski muzej]]
|za razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
|'''2022'''
|Safet Zec, Polona Senčar, Nives Marvin, Ljudmila Sinkovič, Mira Ličen
|
|za razstavo Safeta Zeca Exodus in objemi
|&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|'''2023'''
|[[Verena Vidrih Perko]], Maša Saccara, Snježana Karinja, Nadja Terčon, Špela Prunk, Andrej Preložnik, Matjaž Novšak, Petra Stipančić, Oži Lorber, Jana Puhar, Barbara Trnovec, Maja Bausovac, Karla Oder, Aleksandra Nestorović, Jože Štukl, Helena Gabrijelčič Tomc, Tanja Nuša Kočevar, Dejana Javoršek, Gregor Oštir, Anže Mrak ter drugi strokovnjaki in sodelavci z drugih področij
|
|za medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe: mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete (za zgledno sodelovanje skupine muzealcev in aktualizacijo družbene vloge žensk skozi čas)
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;
|-
|'''2024'''
|Daša Pavlovič
|
|razstava Čivki iz preteklosti/Tweets From the Past (Arheološki muzej Frankfurt)
|&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;
|-
|'''2025'''
|Mateja Huber, Jasna Žižek, Dušanka Horvat in sodelujoči učenci Osnovne šole I Murska Sobota
|[[Pomurski muzej Murska Sobota]]
|občasna razstava Predmeti veselja
|&lt;ref name=&quot;STA2025&quot; /&gt;
|}

=== Slovenski muzej leta ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background:#fffcfc; font-size:86%;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto podelitve
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Opombe
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Sklici
|-
|'''2024'''
|colspan=2 style=&quot;text-align: center;&quot; |{{grey|''ni bila podeljena''}}
|&lt;ref name=&quot;STA2025&quot;/&gt;
|-
|'''2025'''
|[[Muzej novejše zgodovine Celje]]
|za delovanje s poudarkom na ureditvi muzejskega kompleksa Fotohiša Pelikan
|&lt;ref name=&quot;STA2025&quot;/&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Murkova nagrada]]
* [[Steletova nagrada]]
* [[Nagrada Mirka Šubica]]
* [[Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja]]

==Zunanje povezave==
* [http://www.smd-drustvo.si/5_dejavnosti.htm#valvasor Valvasorjeva odličja]. Slovensko muzejsko društvo
{{Valvasorjevi nagrajenci}}
[[Kategorija:Janez Vajkard Valvasor]]
[[Kategorija:Slovenske nagrade]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1971]]</text>
      <sha1>1mrejc4536vrkqxf2wes48cxb4g01iu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Investicija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>146063</id>
    <redirect title="Investiranje" />
    <revision>
      <id>6771608</id>
      <parentid>5829901</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:38:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>združeno z &quot;Investiranje&quot;</comment>
      <origin>6771608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="qr223z0hr2ts7zmn43w6gv0e6yg8f2k" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Investiranje]]</text>
      <sha1>qr223z0hr2ts7zmn43w6gv0e6yg8f2k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trnovec, Metlika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>147847</id>
    <revision>
      <id>6771581</id>
      <parentid>6695066</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:38:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>++</comment>
      <origin>6771581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="921" sha1="mg1hbfcbgi6mqeqilvmyukirz7pnhwa" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Trnovec}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Trnovec
| latd = 45 |latm = 39 |lats = 57.22 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 17 |longs = 25.52 |longEW = E
|najdisi=Trnovec,+Metlika
|geopedia=#L410_T13_F10114764_b4
|slika=
|povrsina=1,41
|prebivalstvo=96
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=220,6
|postna=8330
|posta=Metlika
|obcina=Metlika
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}
'''Trnovec''' je [[naselje]] v [[občina Metlika|Občini Metlika]].
V naselju je podružnična cerkev sv. Antona Padovanskega.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[https://www.geopedia.world/#T12_L362_F2473:5611_x1702376.5661984961_y5726660.604485957_s15_b2345 Trnovec na Geopediji]

{{Metlika}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Metlika]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Metlika]]</text>
      <sha1>mg1hbfcbgi6mqeqilvmyukirz7pnhwa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žogica Nogica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>160012</id>
    <revision>
      <id>6771600</id>
      <parentid>5815855</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:52:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nkdms</username>
        <id>175009</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4887" sha1="gmb5kr4oya7453puyt4fh015jwlwazz" xml:space="preserve">'''Žogica Nogica''' je lik v (ne&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Žogica Marogica |url=https://www.lgl.si/zogica-marogica}}&lt;/ref&gt;)istoimenski [[lutkovna igra|lutkovni igri]] [[Jože Pengov|Jožeta Pengova]] po literarni predlogi [[Jan Malík|Jana Malíka]]. Zgodba je bila večkrat izdana na kasetah in [[zgoščenka]]h, avtor pa je napravil tudi slikaniško upodobitev [[igra|igre]]. Z zgodbo o žogici Nogici mu je uspelo pri otrocih vzbuditi zanimanje in radovednost, saj se dogajanje vse do konca [[knjiga|knjige]] stopnjuje.

==Vsebina==
Živela sta [[dedek]] in [[babica]], ki nista imela [[otrok]]. Ker je bilo njuno [[življenje]] polno žalosti, sta si kupila [[boben]] in [[lajna|lajno]]. Nekega dne pa sta ugotovila, da jima v življenju manjka še nekaj – otrok. Dedek si je želel fantka, babica pa punčko in med tem, ko sta drug drugega prepričevala, je skozi okno poskočila [[žoga]]. Pravo presenečenje je bilo, ko sta ugotovila, da žogica govori in ko jima pove, da je lačna, hitro odhitita k peku in v mlekarno po dobrine zanjo. V tem času pa je [[zmaj]]u Tolovaju uspelo pregovoriti Žogico Nogico, naj gre z njim. Žal je zmaj ni pripeljal nazaj in to je babico in dedka tako razžalostilo, da sta se odpravila v [[svet]] poiskati svojo žogico. Za pomoč pri iskanju sta prosila tako [[policaj]]a, [[vojak]]a, [[mehanik]]a, [[strašilo]] kot tudi kužka in [[ptič]]ka. Naposled sta prispela do zmajevega doma in ob pomoči ostale [[družba|družbe]] dobila žogico nazaj.

==Predstavitev literarnega lika==
Žogica Nogica je [[literarni lik]], ki predstavlja [[babica|babičinega]] in [[dedek|dedkovega]] idealnega [[otrok]]a. Prav to jima je v življenju manjkalo in le-tega sta si vedno želela. V prvem delu spoznamo žogico kot pogumno, ki se nikogar ne boji. Lepo uboga babičina navodila, nikogar ne spusti v [[hiša|hišo]] in je pridna, kot ji babica in dedek naročita. Je tudi odločna in ne želi kar tako oditi z zmajem, pa čeprav ji le-ta omeni mamljivo igro skrivalnic in raket. A vendar je [[žoga|žogico]] Nogico zlomil en sam majhen trenutek. Razbila je vazo, za katero je menila, da [[babica|babici]] veliko pomeni in se ustrašila negativnih posledic, ki bi temu lahko sledile. Ker na noben način ni želela razočarati babice in dedka, se je pustila pregovoriti [[zmaj]]u Tolovaju in se zapletla z njim v razburljivo pustolovščino, ki je zanjo predstavljala neprijetno izkušnjo. Tu se pokaže nasprotje njenim preteklim pogumnim dejanjem. Veselje in razposajenost se ji vrneta na obraz šele, ko jo [[babica]] in [[dedek]] rešita iz [[zmaj]]evega brloga. Tukaj pa smo priča žogicini neizmerni in na prav poseben način pridobljeni navezanosti na »starša«.

==Primerjava lika==

Lik [[žoga|žogice]] Nogice lahko primerjamo z likom [[Žogica Marogica|žogice Marogice]]. Obe lutkovni predstavi sta nastali po predlogi Jana Malika. Žogico Marogico so si lahko nekateri že leta 1951 ogledali v obliki lutkovne predstave, ki so jo odigrali že več kot 1100 krat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žogica Nogica|url=https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/zogica-nogica-knjiga-plus-cd-2235561-pr|website=www.emka.si|accessdate=2019-11-05|language=sl|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20191105202649/https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/zogica-nogica-knjiga-plus-cd-2235561-pr|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Odlomka iz knjige==

*'''Odlomek 1:'''
''»…Dedek se je že napotil k vratom, ko se je nenadoma zasukal:«Ali te ne bo strah, ko boš sama žogica?« »Jaz sem žogica Nogica in se nikogar ne bojim!« je cepetnila njuna mala varovanka. »Če bi kdo prišel,«  je rekla babica, »mu reci, naj počaka zunaj in da se takoj vrneva. Si razumela, žogica?« »Jaz sem žogica Nogica in razumem vse«…«''

*'''Odlomek 2:'''
''»…»Tolovajček, ne maram ostati tu, zbežala bom, »se je odločila Nogica. »Zletiva po sobi,« je začel zmaj, a žogica ga je prekinila. »Rajši takoj na cesto, visoko, visoko in strašno daleč,« je dahnila. »Torej se me primi za rep! In močno se drži!« Žogica se ga je prijela in zmaj je zakrožil po sobi: gor, dol, osmica, deteljica. »Joj,« je zajavkala žogica, »bojim se! Dedek, babica!«…«''

==Izdaje knjig==
*Ljubljana: [[Mladinska knjiga]], 1951
*Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996
*Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003
*Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005

==Zvočni posnetki==
*Ljubljana: RTV, Produkcija kaset in plošč, p 1978, d [1992]
*Ljubljana: RTV, Založba kaset in plošč, [1995, p 1954]

==Viri==
*Jan Malik: Žogica Nogica; Ljubljana: Mladinska knjiga; 2003.
*http://24ur.com/bin/article.php?article_id=1222443{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}

[[Kategorija:Lutkovne igre]]
[[Kategorija:Jan Malik]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>gmb5kr4oya7453puyt4fh015jwlwazz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ste vedeli/50. teden 2007</title>
    <ns>10</ns>
    <id>160599</id>
    <revision>
      <id>6771839</id>
      <parentid>5954341</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:58:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Graph Pixel</username>
        <id>268071</id>
      </contributor>
      <comment>PNG to SVG</comment>
      <origin>6771839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1396" sha1="mkt7g62bfenb71jui4j6urfkw9rwlbn" xml:space="preserve">{{slikadesno|Slika:Symmetry.svg|res=150px||Simetrale nekaterih likov}}
{{*gs}} ... da je [[premica]] ''p'' '''[[simetrala]]''' dane [[množica|množice]] točk, če se pri zrcaljenju čez ''p'' množica preslika sama vase &lt;small&gt;(na sliki simetrale nekaterih likov)&lt;/small&gt;?
{{*gs}} ... da je [[Italijani|italijanski]] [[histolog]] in [[zdravnik]] '''[[Camillo Golgi]]''' ([[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]], [[1906]]) v celicah [[možgani|možganov]] [[lesna sova|lesne sove]], obarvanih s [[srebro]]vimi [[sol]]mi, odkril komponente, ki jih še danes imenujemo [[Golgijev aparat|Golgijevi aparati]]?
{{*gs}} ... da je bil [[Tretji rajh|nemški]] [[tank]] '''[[Neubaufahrzeug]]''' prvi poizkus izdelave težkega tanka za [[Wehrmacht]] potem, ko je [[Adolf Hitler]] prevzel oblast?
{{*gs}} ... da je '''[[navadni oreh]]''' [[drevo]], ki nosi tako ženske kot moške [[cvet]]ove na isti rastlini?
{{*gs}} ... da je '''[[Finnmark]]''' največja in najredkeje naseljena [[administrativne regije Norveške|administrativna regija]] [[Norveška|Norveške]] in da predstavlja skrajni sever [[Evropa|Evrope]]?
{{*gs}} ... da je '''[[repnik]]''' v [[Slovenija|Sloveniji]] splošno razširjena [[ptica]], a je gostota [[populacija (ekologija)|populacije]] majhna, in da zato sodi med manj poznane slovenske ptice?&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2007|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>mkt7g62bfenb71jui4j6urfkw9rwlbn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Octopus</title>
    <ns>2</ns>
    <id>161039</id>
    <revision>
      <id>6771553</id>
      <parentid>6771083</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:25:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Drugo */ urejanje</comment>
      <origin>6771553</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="144290" sha1="kg4n6us0sqowzkceio79klxmiagtkof" xml:space="preserve">{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;&quot;
|-- bgcolor=&quot;#8CAED8&quot;
| align=center | '''Octopus'''
|---
|{{Uporabnik kemik}}
|---
|{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}}
|---
| {{user sl}}
|---
| {{user en-2}}
|---
| {{user hr-3}}
|---
| {{user sr-3}}
|--
| {{uporabnik moški}}
|--
| {{Uporabnik IČ|60}}
|--
|{{Uporabnik IS|4}}
|--
|{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}}
|--
| {{Uporabnik WP1000}}
|--
|}

Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. 

{| 
|-
| [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]]
| [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET)
|-
| [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]]
| Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=&lt;br&gt;Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:07, 8. december 2008 (CET)}}
|-
| [[Slika:Dyk25.png|left|60px]]
| Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.&lt;br&gt;  --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET)
|-
| [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]]
| Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].&lt;br&gt; --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST)
|-
| [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]]
| Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST)
|-
| [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]]
| Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST)
|-
| [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]]
| Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=&lt;br&gt;Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}}
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=&lt;br&gt;Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}}
|-
| [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]]
| Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:50, 23. april 2013 (CEST)}}
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}}
|-
| [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]]
| Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:54, 19. november 2014 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}}
|-
| [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]]
| Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=&lt;br&gt;[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:05, 24. februar 2018 (CET)}}
|-
| [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]]
| Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:05, 24. februar 2018 (CET)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:42, 15. junij 2020 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:03, 16. junij 2021 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:53, 4. junij 2022 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Za najplodovitejše sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:40, 12. junij 2023 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Priznanje za sodelovanje in prvo mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:57, 10. junij 2024 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:26, 1. junij 2025 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Sam sebi za leto 2026.
|}

==Urejal sem==
===Izbrani članki===
[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] -   [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]]  [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]]  [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]]  [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zgodovina Poljske]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čin Ši Huang]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Dinastija Han]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poljsko-sovjetska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Srednji vek]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arnulf Koroški]] 

===Kemija, mineralogija, geologija===
[[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] -   [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] -  [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]]  - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] -  [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Heksakloroetan]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Hidrati plinov]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] -  [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] -  [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] -  [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] -  [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] -  [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]]  - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]]  - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] -  [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] -  [[Stiren]] -  [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] -  [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] -  [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] -  [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] 

;'''Minerali'''
[[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Hausmanit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] -  [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jakobsit]] - [[Jokokuit]] -  [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] -  [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] -  [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] -  [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]-  [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]]  - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]-  [[Plumbokalcit]] -  [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] -  [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] -  [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] -  [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]]

===Biografije===
'''A'''&lt;br&gt;
[[Ajdi (dinastija Tang)]] - [[Abu Dulaf al-Idžli]] - [[Ata Bojla kagan]] - [[Abaodzi]] - [[Ali Arslan Kan]] - [[Ali Tegin]] - [[Artav]] - [[Abdulah Kan II.]] - [[Aslaug]] - [[Adam Bremenski]] - [[Alfred Eteling]] - [[Al-Ašraf Halil]] - [[Ahmad Nahavandi]] - [[al-Muktafi II.]] - [[al-Mutasim]] - [[al-Mutavakil]] - [[al-Mutavakil III.]] - [[al-Mutaz]] - [[Andrea Bianco]] - [[an-Nasir Jusuf]] - [[Abas Ibn Abd al-Mutalib]] - [[Ahmed ibn Tulun]] - [[al-Džahšijari]] - [[al-Hadi]] - [[al-Jakubi]] - [[al-Hakim I.]] - [[al-Kaim]] - [[al-Muktadir]] - [[al-Mustansir II.]] - [[al-Mustaršid]] - [[al-Mutanabi]] - [[al-Radi]] - [[al-Salih Ismail]] - [[Aret III.]] - [[Ajbak]] - [[al-Ašraf Musa]] - [[al-Mansur Ali]] - [[al-Muazam Turanšah]] -
[[al-Mustansir I.]] - [[as-Salih Ajub]] - [[Al-Mutamid]] - [[Al-Mutadid]] -[[Al-Mutavakil I.]] - [[Al-Safah]] - [[Al-Valid II.]] -[[Abas I. Armenski]] - [[Ašot I. Armenski]] - [[Ašot III. Armenski]] - [[Ašot IV. Armenski]] - [[Ašot Msaker]] - [[Abu Ubajd al-Takafi]] - [[Al-Mundir III. ibn al-Harit]] - [[Al-Nabiga al-Dubijani]] - [[Al-Mutana ibn Harita]] - [[Adelajda Rheinfeldenska]] - [[Alogobotur]] - [[Anastazija Kijevska]] - [[Anonim (notar Béle III.)|Anonim]] - [[Ambioriks]] - [[Ana Kijevska]] - [[Ankamna]] - [[Askarik]] - [[Abbad II. al-Mutadid]] - [[Al-Bakri]] - [[Ariarat VI. Kapadoški]] - [[Ariobarzan II. Kioški]] - [[Artavazd I. Atropatenski]] - [[Aleksander Iljič Dutov]] - [[Anton Denikin]] - [[Ardis II.]] - [[Argišti II.]] - [[Abdulmedžid II.]] - [[Ariobarzan Frigijski]] - [[Atal III.]] - [[Al Hakam I.]] - [[Askold in Dir]] - [[Ašina Helu]] - [[Ašina Nišufu]] - [[Al-Baladhuri]] - [[Ašina Džen]] - [[Ašina Huajdao]] - [[Ašina Juančing]] - [[Ašina Ši]] -  [[Ašina Tuizi]] - [[Ašina Budžen]] - [[Ašina Dudži]] - [[Ašina Funian]] - [[Ašina Huseluo]] - [[Ašina Miše]] - [[Abdul-Rahman ibn Abi Bakr]] - [[Amrak]] - [[Apa kagan]] - [[Ašina Tuvu]] - [[Abu Jakub Jusuf I.]] - [[Ahmed al-Mansur]] - [[Ali ibn Jusuf]] - [[Abu Zakarija Jahja]] - [[Adela Flandrijska]] - [[Al-Adil II.]] -[[Al-Mansur]] - [[Al-Mukadasi]] - [[Al-Valid I.]] - [[Al-Zahir]] - [[An-Nasir Davud]] - [[Al-Adil I.]] - [[Al-Kamil]] - [[Albert Švedski]] - [[Ana Legniška]] - [[Adelajda Ogrska (u. 1140)]] - [[Abu Hamid al-Garnati]] - [[Adelajda Ogrska]] - [[Aigusta Anastazija Litovska]] - [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adiva]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] -  [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]]  [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] -  [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] -  [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] -  [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]] - [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] - [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej|Amirtej]] - [[Amitis]] -  [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] -  [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] -  [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] -  [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] -  [[Arkamani]] - [[Arminij]] -  [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] -  [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] -  [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] -  [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]]

'''B'''&lt;br&gt;
[[Bori Šad]] - [[Bajančur kan]] - [[Baoji kagan]] - [[Barak kan]] - [[Bazir Arslan Kan]] - [[Bilge Kul Kadir Kan]] - [[Bahram V.]] - [[Bárid mac Ímair]] – [[Baki Mohamed]] - [[Björn Železnoboki]] – [[Bagsek]] - [[Benedikt Poljak]] - [[Bohemond VI. Antiohijski]] - [[Bajbars]] - [[Bajdžu Nojan]] - [[Blanka Kastiljska]] - [[Bohemond V. Antiohijski]] - [[Bagrat II. Bagratuni]] - [[Balaš]] - [[Bahman Džaduja]] - [[Borej]] - [[Berta Švabska]] - [[Boson Provansalski]] - [[Bartatua]] - [[Boris Vladimirovič Anenkov]] - [[Ban Džao]] - [[Ban Gu]] - [[Bilge kagan]] - [[Baga kagan]] - [[Bumin kagan]] - [[Bertrand de Thessy]] - [[Bajan I.]] - [[Bajan II.]] - [[Berengar I.]] - [[Boleslav II. Mazovski]] - [[Boleslav Pozabljeni]] - [[Boleslav II. Rogati]] - [[Bedřih Češki]] - [[Birger Jarl]] - [[Berengarija Portugalska]] - [[Bořivoj II.]] - [[Břetislav II.]] - [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]]  - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] -  [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - [[Bezprim]] -  {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] -  [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav III. Češki]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Bořivoj I.]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav I. Češki]] -[[Boleslav II. Češki]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Boleslav V. Sramežljivi]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Božena Češka]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Bu Bing]] -  [[Burebista]] - [[Bu Ren]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]]
 
'''C'''&lt;br&gt;
[[Cevang Dordži]] - [[Cevang Rabtan]] - [[Cingetoriks]] - [[Cao Cao]] - [[Cao Pi]] - [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] - [[Comtessa de Dia]] - [[Cventibold]] 

'''Č'''&lt;br&gt;
[[Časlav Klonimirović]] - [[Čaka Beg]] - [[Čen Šov]] - [[Čebi kan]] - [[Čelebi kan]] - [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] - [[Čulo kagan]] - [[Čin Ši Huang]] - [[Čeng, kralj Džova]] - [[Čeng Tang]] - [[Čong (dinastija Han)]] 

'''D'''&lt;br&gt;
[[Dedzong (dinastija Tang)]] - [[Džaodzong (dinastija Tang)]] - [[Džingdzong (dinastija Tang)]] - [[Džongdzong]] - [[Duomi kagan]] - [[Dajzong]] - [[Džangšin kagan]] - [[Daodzong]] - [[Džingdzong]] - [[Džami]] - [[Džamuka]] - [[Devaštič]] - [[Dan (kralj)]] - [[David I. Škotski]] - [[David I. Anhogin]] - [[Džabala IV. ibn al-Harit]] - [[Đorđe Vojislavljević]] - [[Dobroslav II. Vojislavljević]] - [[Dares Frigijski]] - [[Darij Pontski]] - [[Dugdami]] - [[Dži (dinastija Han)]] - [[Dzu Ding]] - [[Dzu Ji]] - [[Dzu Šin‎]] - [[Džjan Džja]] - [[Di Ji]] - [[Da Ding]] - [[Da Džja]] - [[Dzu Džja]] - [[Dzu Geng]] - [[Džong Ding]] - [[Da Geng]] - [[Dzu Geng]] - [[Di Šin]] - [[Džao Vušu]] - [[Dulu kagan]] - [[Dzuo Čjuming]] - [[Drogo Hautevillski]] - [[Diomed]] - [[Dobromir Hriz]] - [[Ditrik]] - [[Divan Bartski]] - [[Dagmar Češka]] - [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] -  [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]]  - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]]  - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Dragovit]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dubravka Češka]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džang Tingju]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]]

'''E'''&lt;br&gt;
[[Erdeni Batur]] - [[Etelbald Wesseški]] – [[Etelberht Wesseški]] – [[Ethelred Wesseški]] – [[Edita Wesseška]] - [[Edvard Spovednik]] - [[Ema Normandijska]] – [[Eadvig]] - [[Edgar Miroljubni]] – [[Edmund II. Angleški]] - [[Edmund Langleyski, 1. vojvoda Yorški]] – [[Edvard V. Angleški]] – [[Etelvulf]] – [[Etelred II. Nepripravljeni]] - [[Eadred]] - [[Edvard Mučenec]] - [[Ekgfrit Mercijski]] - [[Erik I. Norveški]] - [[Edmund I.]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[Edvard Starejši]] - [[Elfveard Wesseški]] - [[Ethelfled]] - [[Ethelstan]] - [[Eleonora Kastiljska]] - [[Ethelfled]] - [[Elizabeta Bavarska, nemška kraljica]] - [[Előd]] - [[Emeše]] - [[Engelšalk I. Gornjepanonski]] - [[Erhanger Švabski]] - [[Elizabeta Luksemburška]] - [[Evfemija Samborovna]] - [[Evdoksija Kijevska]] - [[Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja]] - [[Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja]] - [[Elizabeta Velikopoljska]] - [[Erik XI. Švedski]] - [[Eufrozina Kijevska]] - [[Ema Mělniška]] - [[Eufemija Ogrska]] - [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] -  [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Emnilda Lužiška]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtimen]] - [[Evtropij]]

'''F'''&lt;br&gt;
[[Fudživara no Jorimiči ]] - [[Fudživara no Mičinaga]] - [[Froto III.]] - [[Fra Mauro]] - [[Faris ad-Din Aktaj]] - [[Flodoard]] - [[Flavij Ecij]] - [[Flavio Biondo]] - [[Franko Kölnski]] - [[Farnak I. Pontski]] - [[Fan Je]] - [[Fang Šuanling]] - [[Fu Ši]] - [[Fu Hao]] - [[Farnak II. Pontski]] - [[Fokas]] - [[Filip III. Francoski]] - [[François, vojvoda Guiški]] - [[Fahr ad-Din Jusuf]] - [[Friderik I. Avstrijski]] - [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip I. Francoski]] [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] -  [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] -  [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fruela I. Asturski]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] - [[Fusu]]  

'''G'''&lt;br&gt;
[[Gaodzong (dinastija Tang)]] - [[Gaodzu (dinastija Tang)]] - [[Galdan Bošogtu Kan]] - [[Galdan Ceren]] - [[Gorm Stari]] - [[Giovanni da Pian del Carpine]] - [[Giovanni de Marignolli]] - [[Gazan]] - [[Gagik I. Arcruni]] - [[Gagik I. Armenski]] - [[Gagik Karski]] - [[Galin (general)]] - [[Gradinja Branislavljević]] - [[Gizela Bavarska]] - [[Gregor Ninski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Genobavd (3. stoletje)]] - [[Genobavd (4. stoletje)]] - [[Gana Bassi]] - [[Gelimer]] - [[Gento]] - [[Gig]] - [[Gedik Ahmed Paša]] - [[Gaj Blosij]] - [[Geng Ding]] - [[Gaspard de Coligny]] - [[Guérin de Montaigu]] - [[Gaudemunda Litovska]] - [[Gundahar]] - [[Grzimislava Luška]] - [[Gotthard Kettler]] - [[Gertruda Babenberška]] - [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] -  [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]]  - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Grifina Hališka]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]]

'''H'''&lt;br&gt;
[[Hafiz Taniš]] - [[Harun Bugra kan]] - [[Hakim al-Termizi]] - [[Husrav Dehlavi]] - [[Huviška]] - [[Harald Klak]] – [[Halfdan Ragnarsson]] - [[Heming Danski]] – [[Horik I.]] – [[Horik II.]] – [[Hartaknut]] – [[Hartaknut I. Danski]] – [[Henrik Huntingdonski]] – [[Higelak]] – [[Harold Zajčja noga]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Harald Modrozobi]] - [[Hugo III. Ciprski]] - [[Haakon IV. Norveški]] - [[Hugo II. Ciprski]] - [[Hetum II. Kilikijski]] - [[Hetum I. Kilikijski]] - [[Hamazasp IV. Mamikonjan]] - [[Hovhannes-Smbat III.]] - [[Hasan ibn Tabit]] - [[Hasan ibn Ali]] - [[Helena Zadarska]] - [[Hugo Veliki]] - [[Hararik]] - [[Hasan ibn al-Numan]] - [[Hišam ibn Abd al-Malik]] - [[Humban-Haltaš II.]] - [[Hong Tajdži]] - [[Huan (dinastija Han)]] - [[Hešana kagan]] - [[Heraklij]] - [[Henrik I. Guiški]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Helena Ogrska]] - [[Henrik IV. Pravični]] - [[Henrik VII. Nemški]] - [[Hedvika Anhaltska]] - [[Heinrich Reuß von Plauen]] - [[Heinrich Reffle von Richtenberg]] - [[Henrik I. Francoski]] - [[Henrik von Plauen]] - [[Hermann von Salza]] - [[Hedvika Šlezijska]] - [[Henrik I. Bradati]] - [[Henrik II. Pobožni]] - [[Henrik II. Avstrijski]] - [[Helbirga Babenberška]] - [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Henrik, obodritski knez]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] -  [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] -  [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hostivit]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hrosvita]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Hunerik]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]]

'''I'''&lt;br&gt;
[[Idi kagan]] - [[Ibrahim ibn Husein]] - [[Ibrahim Tamgač Kan]] - [[Ibn Miskavajh]] - [[Ilig Kan Nasr]] - [[Ibn Havkal]] - [[Ibn al-Mudžavir]] – [[Imam Kuli Kan]] – [[Ivar Brez kosti]] - [[Ikel Mercijski]] - [[Izabela Kilikijska]] - [[Irena Ogrska]] - [[Ivana II. Neapeljska]] - [[Ivan Žigmund Zapolja]] - [[Izabela Jagelo]] - [[Inciona]] - [[Intarabus]] - [[Ibn Fadlalah al-Umari]] - [[Ibn Hordadbeh]] - [[Išpakaja]] - [[Ignacij Diakon]] - [[Ibn al-Asir]] - [[Ilteriš kagan]] - [[Inel kagan]] - [[Ibuzir Glavan]] - [[Isik kagan]] - [[Istemi]] - [[Išbara kagan]] - [[Ivana I. Navarska]] - [[Izabela Aragonska]] - [[Ibrahim ibn al-Valid]] - [[Izabela II. Jeruzalemska]] - [[Ingvar Kijevski]] - [[Izjaslav II. Kijevski]] - [[Izjaslav I. Kijevski]] - [[Inge Starejši]] - [[Ida Wettinska]] - [[Ivan I. Moskovski]] - [[Ivan I. Švedski]] - [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] -  [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilig kagan]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] -  [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] -  [[Irena Dukas]] -  [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] -  [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] - [[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbara Tolis]] -  [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan  Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]]

'''J'''&lt;br&gt;
[[Jang Guifej]] - [[Jagmurčin Baga kagan]] - [[Jinču kagan]] - [[Jitevuši kagan]] - [[Jelu Djela]] - [[Jusuf Balasaguni]] - [[Jelu Daši]] - [[Jelu Jilie]] - [[Jazdegerd II.]] - [[Jazid III.]] - [[Jakvinta Barijska]] - [[Jovan Vladimir]] - [[Johannes Aventinus]] - [[Jovin]] - [[Jurij Amastridski]] - [[Jurij Amartol]] - [[Johann Schreck]] - [[Jao Silian]] - [[Ju Veliki]] - [[Jolig kagan]] - [[Jami kagan]] - [[Jakub al-Mansur]] - [[Jelena Vukanović]] - [[Johann von Tiefen]] - [[Johannes von Baysen]] - [[Judita Švabska]] - [[Judita Češka]] - [[Jusuf ibn Tašfin]] - [[Judita Schweinfurtska]] - [[Jaromír Češki]] - [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]]  - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Judita Ogrska]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jukuk šad]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]]

'''K'''&lt;br&gt;
[[Kul Čor]] - [[Kulun beg]] - [[Kultegin]] - [[Kasar kagan]] - [[Kim Busik]] - [[Kolsa Bju]] - [[Kutlug I. Bilge]] - [[Kaffol Šoši]] - [[Kučlug]] - [[Kaniška]] - [[Kelvulf II. Mercijski]] - [[Kenvulf Mercijski]] - [[Kerdik Wesseški]] - [[Kinrik Wesseški]] - [[Kreoda Mercijski]] - [[Kalavun]] - [[Konrad IV. Nemški]] - [[Konradin]] - [[Kutuz]] - [[Kjurike I.]] - [[Konstantin I. Kilikijski]] - [[Konstantin II. Kilikijski]] - [[Kosrovanujš]] - [[Katranida II.]] - [[Kalidurut]] - [[Kočapar Branislavljević]] - [[Konstantin Bodin]] - [[Kursan]] - [[Karel Provansalski]] - [[Kativolk]] - [[Karel Otrok]] - [[Karel Preprosti]] - [[Karlman I.]] - [[Krištof Cellarius]] - [[Kudama ibn Džafar]] - [[Kotis III.]] - [[Konstantin Vasilij Ostroški]] - [[Kotis I.]] - [[Kong Anguo]] - [[Kutlug jabgu kagan]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]] - [[Konstantin IV.]] - [[Konstantin Manasij]] - [[Karel, grof Valoijski]] - [[Katarina Courtenayska]] - [[Konstanca Sicilska]] - [[Kinialon]] - [[Kandik]] - [[Karel III. Debeli]] - [[Karlman Bavarski]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Mazovski]] - [[Konstanca Aragonska]] - [[Kunigunda Češka]] - [[Kunigunda Švabska]] - [[Konrad von Jungingen]] - [[Konrad von Wallenrode]] - [[Konrad Zöllner von Rothenstein]] - [[Konrad von Erlichshausen]] - [[Kristina Ingesdotter]] - [[Konrad II. Oton]] - [[Konrad I. Češki]] - [[Knut V. Danski]] - [[Křesomysl]] - [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] -  [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] -  [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] -  [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] -  [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] -  [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] -  [[Kasij Dion]] -  [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstanca Vroclavska]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] -  [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kulug Sibir]] -[[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]]

'''L'''&lt;br&gt;
[[Li Cunšu]] - [[Li Kejong]] - [[Li Čindžong]] - [[Leon III. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski (knez)]] - [[Leon II. Kilikijski]] - [[Leon IV. Kilikijski]] - [[Ljutovid]] - [[Lup  Protospatarij]] - [[Ladislav Neapeljski]] - [[Liüntika]] - [[Liutsvinda]] - [[Lenus]] - [[Lotar Francoski]] - [[Ludvik III. Francoski]] - [[Ludvik IV. Francoski]] - [[Ludvik V. Francoski]] - [[Ludvik Slepi]] - [[Leoncij]] - [[Laodika Pontska]] - [[Leon Tripolski]] - [[Li Šidžen]] - [[Li Daši]] - [[Ling (dinastija Han)]] - [[Lju Bej]] - [[Lin Šin]] - [[Lu Dži]] - [[Li Daojuan]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Leopold VI. Avstrijski]] - [[Ludvik Otrok]] - [[Ludvik Mlajši]] - [[Lucija Rügenska]] - [[Ludwig von Erlichshausen]] - [[Leopold V. Avstrijski]] - [[Leopold I. Avstrijski]] - [[Lukarta Bogenska]] - [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lestek]] -  [[Lešek I. Beli]] - [[Lešek II. Črni]] - [[Libaja]] - [[Li Buvej]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] 

'''M''' &lt;br&gt;
[[Mudzong (dinastija Tang)]] - [[Murong Hui]] - [[Murong Ke]] - [[Murong Ping]] - [[Murong Vej]] - [[Murong Džun]] - [[Murong Huang]] - [[Mun]] - [[Mu Vang]] - [[Mudzong]] - [[Maksim Planud]] - [[Marin Tirski]] - [[Muhamad Aufi]] - [[Musa Bajtaš Kan]] - [[Mohamed Alim Kan]] - [[Mohamed Šajbani]] – [[Magnus Dobri]] – [[Malcolm IV. Škotski]] – [[Matilda Angleška]] – [[Margareta Provansalska]] - [[Matej Pariški]] - [[Mohamed ibn Ali ibn Abdalah]] - [[Mengu Timur]] - [[Mleh Kilikijski]] - [[Möngke]] - [[Mihajlo III. Vojislavljević]] - [[Mihajlo Višević]] - [[Mihajlo I. Vojislavljević]] - [[Mihajlo II. Vojislavljević]] - [[Marija I. Ogrska]] - [[Marozija]] - [[Malobavd]] - [[Mark Metij Ruf]] - [[Markomer]] - [[Merogaz]] - [[Magon I.]] - [[Maksencij]] - [[Mihael I. Kerularij]] - [[Mihael Sirijec]] - [[Mitridat I. Pontski]] - [[Mitridat II. Kioški]] - [[Mitridat II. Pontski]] - [[Mitridat IV. Pontski]] - [[Mitridat V. Pontski]] - [[Mitridat Krest]] - [[Madij]] - [[Martinas Goštautas]] - [[Ma Duanlin]] - [[Min (dinastija Džin)]] - [[Michael Faraday]] - [[Mahmud al-Kašgari]] - [[Mukan kagan]] - [[Mohamed I. al-Mustansir]] - [[Mulaj Abd al-Aziz]] - [[Mulaj Hasan I.]] - [[Mulaj Ismail]] - [[Marvan II.]] - [[Muavija I.]] - [[Mojmir I. Moravski]] - [[Movses Kagankatvaci]] - [[Muajjad al-Din al-Urdi]] - [[Margareta I. Danska]] - [[Martin Truchsess von Wetzhausen]] - [[Mihael Küchmeister von Sternberg]] - [[Marija Vukanović]] - [[Mstislav I. Kijevski]] - [[Marija Dobronega]] - [[Miecław]] - [[Mnata]] - [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša  Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] -  [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Margareta Brandenburška]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]]  - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] -  [[Mlajša gospa]] - [[Modu]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]]  [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]]

'''N'''&lt;br&gt;
[[Nadir Šah]] - [[Nasir Hosrov]] - [[Neda (kneginja)]] - [[Ninos]] - [[Nikomed II. Bitinski]] - [[Nikomed III. Bitinski]] - [[Nikomed IV. Bitinski]] - [[Nikolaj I. Mistik]] - [[Nurhaci]] - [[Nagaču]] - [[Nan Geng]] - [[Nearh]] - [[Niri kagan]] - [[Neklan]] - [[Nezamysl]] - [[Nabonasar]] - [[Nakon]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit  II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] -  [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] -  [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]]

'''O'''&lt;br&gt;
[[Ogulčak Arslan Kan]] - [[Osman ibn Ibrahim]] - [[Oistin mac Amlaíb]] – [[Ongend]] - [[Offa Mercijski]] - [[Odorik Pordenonski]] - [[Oldžejtu]] - [[Ošin Kilikijski]] - [[Ošin Lampronski]] - [[Oton III. Bavarski]] - [[Oda Hesenska]] - [[Oton I. Saški]] - [[Odo Francoski]] - [[Osman ibn Afan]] - [[Omar ibn Abd al-Aziz]] - [[Omar I. Kretski]] - [[Omar ibn Hubajra]] - [[Oujang Šju]] - [[Ozmiš kagan]] - [[Ogul Kajmiš]] - [[Oda Haldenslebenska]] - [[Oton Boleslavovič]] - [[Oseluk]] - [[Oldřih Češki]] - [[Oda Meissenska]] - [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] 

'''P'''&lt;br&gt;
[[Penda Mercijski]] – [[Peda Mercijski]] - [[Plaisance Antiohijska]] - [[Peroz III.]] - [[Peter Deljan]] - [[Petrislav Vojislavljević]] - [[Peter II. Orseolo]] - [[Peter Dukljanski]] - [[Pribina (ban)]] - [[Pomponij Mela]] - [[Pitodorida Pontska]] - [[Polemon I. Pontski]] - [[Polemon II. Pontski]] - [[Prusij II. Bitinski]] - [[Pjotr Wrangel]] - [[Polien]] - [[Palak]] - [[Perisad V.]] - [[Pan Geng]] - [[Piri Reis]] - [[Pribina]] - [[Prisk]] - [[Psevdo-Zaharija Govornik]] - [[Paul von Rusdorf]] - [[Piotr Dunin]] - [[Predslava Kijevska]] - [[Pribislav Vagrski]] - [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] -  [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] -  [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] -  [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Přemysl Orač]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]]

'''R'''&lt;br&gt;
[[Ran Dži]] - [[Ran Min]] - [[Ruidzong (dinastija Tang)]] - [[Rostam]] - [[Ragnar Lodbrok]] – [[Reginfred]] – [[Rihard III. Angleški]] – [[Robert de Torigni]] – [[Robert I., grof Artoisa]] - [[Rukn ad-Din Huršah]] - [[Rustichello da Pisa]] - [[Ruben II. Kilikijski]] - [[Ruben III. Kilikijski]] - [[Ruben I. Armenski]] - [[Radoslav Gradišnić]] - [[Ratold Italijanski]] - [[Regino Prümski]] - [[Rudolf I. Burgundski]] - [[Rudolf II. Burgundski]] - [[Ritona]] - [[Rotona]] - [[Rosmerta]] - [[Ragnahar]] - [[Robert I. Francoski]] - [[Rusa I.]] - [[Rusa II.]] - [[Rogerij Borsa]] - [[Romoald I. Beneventski]] - [[Rastislav Moravski]] - [[Richeza Berška]] - [[Richeza Poljska]] - [[Ratibor I. Pomorjanski]] - [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] -  [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] -  [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] -  [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Richeza Lotarinška]] -  [[Ricimer]] - [[Rihard II. Angleški]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] 

'''S'''&lt;br&gt;
[[Sudzong (dinastija Tang)]] - [[Sun Džu]] - [[Sakal kagan]] - [[Sui Jangdi]] - [[Suluk kagan]] - [[Son]] - [[Songdok]] - [[Sun Vanrong]] - [[Sulejman Arslan Kan]] - [[Satuk Bugra Kan]] - [[Sujunčhodža kan]] - [[Senge]] - [[Sergej Pavlovič Tolstov]] - [[Sigfred Danski]] – [[Sigurd Ring]] – [[Sigurd Kača v očesu]] – [[Snorri Sturlson]] – [[Sakso Gramatik]] - [[Sigfred]] - [[Sven II. Danski]] – [[Sven Vilobradi]] - [[Smbat II. Armenski]] - [[Smbat VIII. Bagratuni]] - [[Senekerim-Hovhannes Arcruni]] - [[Smbat I. Armenski]] - [[Suhajl ibn Amr]] - [[Sofija Loonska]] - [[Sarolt]] - [[Simon iz Kéze]] - [[Slavomir Moravski]] - [[Svetopolk II. Moravski]] - [[Sulpicij Aleksander]] - [[Suno]] - [[Sandakšatru]] - [[Sarduri II.]] - [[Simeon Olelkovič]] - [[Skilur]] - [[Sulejman ibn Abd al-Malik]] - [[Sima Tan]] - [[Sun Čuan]] - [[Sima Guang]] - [[Si jabgu kagan]] - [[Skilaks]] - [[Sandil]] - [[Sinadena Bizantinska]] - [[Stibor von Baysen]] - [[Salomea Berška]] - [[Skomantas Jatvinški]] - [[Svetopolk II. Pomorjanski]] - [[Soběslav II.]] - [[Simeon Moskovski]] - [[Spytihněv II.]] - [[Svatopluk Olomuški]] - [[Svetoslava Poljska]] - [[Svjatoslav Olgovič]] - [[Sofija Minska]] - [[Spytihněv I.]] ‎- [[Sven III. Danski]] - [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sjemomisl]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] -  [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sidonij Apolinarij]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Soběslav I. Češki]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] - [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Stojgnev]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]]

'''Š'''&lt;br&gt;
[[Šang (dinastija Tang)]] - [[Ši Dzun]] - [[Ši Hong]] - [[Ši Hu]] - [[Ši Le]] - [[Ši Ši]] - [[Šjandzong (dinastija Tang)]] - [[Šuandzong (dinastija Tang)]] - [[Šundzong (dinastija Tang)]] - [[Šengdzong]] - [[Šidzong]] - [[Šingdzong]] - [[Šjao Guanjin]] - [[Šjao Janjan]] -[[Šjao Novdžin]] - [[Šulu Ping]] - [[Štefan Angleški]] - [[Šadžar al-Dur]] - [[Štefan Vojislav]] - [[Ši Najan]] - [[Šundži]] - [[Šen Jue]] - [[Šjao Dzišjan]] - [[Šjan (dinastija Han)]] - [[Šuan (dinastija Han)]] - [[Šjang Džja]] - [[Šennong]] - [[Šjao Džja]] - [[Šjao Ji]] - [[Šjao Šin]] - [[Šeguj kagan]] - [[Šibi kagan]] - [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] -  [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] -  [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]]

'''T'''&lt;br&gt;
[[Tajdzong (dinastija Tang)]] - [[Tonjukuk]] - [[Te Čojong]] - [[Te Ičin]] - [[Te Inson]] - [[Te Čungsang]] - [[Tajdzong]] - [[Teobald I. Navarrski]] - [[Tatatunga]] - [[Toros III. Kilikijski]] - [[Toros II. Kilikijski]] - [[Teodor Rštuni]] - [[Toros I. Armenski]] - [[Trdat (arhitekt)]] - [[Teodora Kosara]] - [[Teodora (senatorka)]] - [[Tit Labien]] - [[Teodomer]] - [[Trebeta]] - [[Tiberij III.]] - [[Tempti-Humban-Inšušinak]] - [[Teušpa]] - [[Teofil Edeški]] - [[Tajdzu (dinastija Džin)]] - [[Tjandzuo (dinastija Ljao)]] - [[Togon Timur]] - [[Trije vladarji in pet cesarjev]] - [[Tengri kagan]] - [[Tong jabgu kagan]] - [[Tardu]] - [[Tulan kagan]] - [[Taspar kagan]] - [[Teodora Angelina]] - [[Traidenis]] - [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert  I.]] - [[Teodebert  II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] -  [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Thietmar Merseburški]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]]  - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] -  [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] -  [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tunka Manin]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]]

'''U'''&lt;br&gt;
[[Uč Elig kagan]] - [[Ügyek]] - [[Urtak]] - [[Umfredo Hautevillski]] - [[Uroš I. Vukanović]] - [[Ulrich von Jungingen]] - [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] -  [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] -  [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]]

'''V'''&lt;br&gt;
[[Vendzong (dinastija Tang)]] - [[Vudzong (dinastija Tang)]] - [[Vang Džengdžun]] - [[Vudžje kagan]] - [[Vali Mohamed]] - [[Viljem Malmesburyjski]] - [[Viljem Rubruški]] - [[Vančinbalin Inžanaš]] - [[Vladimir Vojislavljević]] - [[Vukan]] - [[Vihing]] - [[Viljem II. Gornjepanonski]] - [[Veraudun]] - [[Vladimir Olgerdovič]] - [[Vanjan Šijin]] - [[Vujašu]] - [[Vej Šov]] - [[Vo Džja‎]] - [[Vu, cesar Hana]] - [[Ven Ding]] - [[Vu Ji]] - [[Vu, kralj Džova]] - [[Vu Ding]] - [[Vuling]] - [[Viljem II. Apulijski]] - [[Viljem Železna roka]] - [[Valdemar IV. Danski]] - [[Vladislav III. Tankonogi]] - [[Viljem iz Modene]] - [[Vladislav I. Herman]] - [[Vsevolod II. Kijevski]] - [[Vsevolod IV. Kijevski]] - [[Vladislav I. Češki]] - [[Vsevolod Pskovski]] - [[Virpirka Tenglinška]] - [[Vratislav II.]] - [[Valdemar II. Danski]] - [[Venčeslav III. Češki]] - [[Vladivoj Češki]] ‎- [[Vnislav]] - [[Vojen]] - [[Vratislav I. Češki]] - [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in  Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] -  [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Višeslava Kijevska]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] -  [[Vlastimir (srbski knez)]] -  [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]]

'''W'''&lt;br&gt;
[[Winrich von Kniprode]] - [[Wulfstan iz Hedebyja]] - [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] - [[Widukind Corveyski]]

'''Y'''&lt;br&gt;
[[Yaghi-Siyan]] 

'''Z'''&lt;br&gt;
[[Zubajda bint Džafar]] - [[Zotto]] - [[Zbignjev]] - [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]]

===Stare države in pokrajine===
[[Drugi turški kaganat]] - [[Kasnejši Bohaj]] - [[Turgeški kaganat]] - [[Ujgurski kaganat]] - [[Vzhodni turški kaganat]] - [[Zgodnji Jan]] - [[Čongan]] - [[Dongdan]] - [[Karahanidski kanat]] - [[Kasnejši Džov]] - [[Kasnejši Han]] - [[Kasnejši Ljang]] - [[Kasnejši Tang]] - [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]] - [[Severni Ljao]] - [[Šestnajst prefektur]] - [[Buharski emirat]] - [[Buharski kanat]] - [[Dublinsko kraljestvo]] - [[Džungarski kanat]] - [[Hadramavtsko kraljestvo]] - [[Himjarsko kraljestvo]] - [[Jorvik]] - [[Karakalpakstan]] - [[Kokandski kanat]] - [[Zunanja Mongolija]] - [[Mercija]] - [[Mongolska Armenija]] - [[Wessex]] - [[Džazira (provinca kalifatov)]] - [[Ifrikija]] - [[Kraljestvo Tašir-Dzoraget]] - [[Armensko kraljestvo Kilikija]] - [[Kraljevina Arcah]] - [[Martakertska provinca]] - [[Sjuniško kraljestvo]] - [[Arminija]] - [[Taron]] - [[Vaspurakansko kraljestvo]] - [[Gasanidi]] - [[Palaestina Secunda]] - [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)]] - [[Meranija]] - [[Paganija]] - [[Rašidunski kalifat]] - [[Dalmacija (tema)]] - [[Partij]] - [[Zgornja Burgundija]] - [[Spodnja Burgundija]] - [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] - [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] - [[Tulunidi]] - [[Afriški eksarhat]] - [[Pont]] - [[Quaestura exercitus]] - [[Vaspurakan]] - [[Kaldija]] - [[Pontsko kraljestvo]] - [[Eolija]] - [[Hubuškija]] - [[Migdonija]] - [[Zamua]] - [[Genovska Gazarija]] - [[Kijevska kneževina]] - [[Kijevsko vojvodstvo]] - [[Nogajska horda]] - [[Severija]] - [[Armorika]] - [[Lahmidi]] - [[Mizija]] - [[Dinastija Džin (266-420)]] - [[Dinastija Ljang]] - [[Dinastija Ming]] - [[Šestnajst kraljestev]] - [[Dinastija Lju Song]] - [[Južni Či]] - [[Kasnejši Džin]] - [[Vzhodni Vej]] - [[Vzhodni Vu]] - [[Cao Vej]] - [[Dinastija Han]] - [[Han (država)]] - [[Šu Han]] - [[Tri kraljestva]] - [[Dinastija Han]] - [[Dinastija Šang]] - [[Severne in južne dinastije]] - [[Ba (država)]] - [[Džao (država)]] - [[Jan (država)]] - [[Šanši]] - [[Šu (kraljestvo)]] - [[Zahodni turški kaganat]] - [[Toharistan]] - [[Transoksanija]] - [[Dinastija Džov]] - [[Prvi turški kaganat]] - [[Zahodni Vej]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Država Tevtonskega reda]] - [[Jugra]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Novgorodska republika]] - [[Panonska marka]] - [[Pomerelija]] - [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Tavastija]] - [[Tripolitanija]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Vojvodina Legnica]] -[[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Augusta Euphratensis]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]]  - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] -  [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] -  [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]]  - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] -  [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]]  - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]]  - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe  (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Kretski emirat]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] -  [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]]  - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] -  [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]]  - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palestinska Sirija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe  (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] -  [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] -  [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]]

===Vojna zgodovina=== 
[[Bitka pri Fariskurju]] - [[Burghal Hidage]] - [[Burh]] - [[Druga baronska vojna]] - [[Fyrd]] - [[Pastirska križarska vojna (1251)]] - [[Osma križarska vojna]] - [[Tuniški sporazum]] - [[Wedmorski sporazum]] - [[Anarhija (Anglija)]] - [[Bitka na Katvanski ravnini]] - [[Bitka pri Bolčuju]] - [[Bitka pri Tjanmenlingu]] 

'''A'''&lt;br&gt;
[[Amirspasalar]] - [[Aspet (vojaški čin)]] - [[Anatolska tema]] - [[Armenska tema]] - [[Aragonska križarska vojna]] - [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] -  [[Azabi]] - [[Azeb]] 

'''B'''&lt;br&gt;
[[Bitka pri Hattinu]] - [[Bitka pri Bagrevandu]] - [[Bitka pri Jarmuku]] - [[Bitka pri mostu]] - [[Bitka pri Bratislavi (907)]] - [[Bitka v bosanskem višavju]] - [[Bitka na Gvozdu]] - [[Bitka na Bosworthskem polju]] - [[Bitka pri Soissonsu (923)]] - [[Banda (Bizantinsko cesarstvo)]] - [[Bitka pri Ardabilu]] - [[Bitka pri Kartagini (698)]] - [[Bitka pri Sufetuli]] - [[Bukelarska tema]] - [[Bitka pri Zeli]] - [[Bitka jamborov]] - [[Bitka pri Di Karju]] - [[Bitka pri Kadisiji]] - [[Bitka na jezeru Pojang]] - [[Bitka pri Rdečih pečinah]] - [[Boksarska vstaja]] - [[Bitka pri Inkermanu]] - [[Bitka pri Jarnacu]] - [[Brestkujavski mir]] - [[Bitka na Nevi]] - [[Bitka pod Hojnicami]] - [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] -  [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri  Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri  Pákozdu]] -  [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]]  - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]]

'''C'''&lt;br&gt;
[[Comitatenses]] - [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] -  [[Centurion]] 

'''D'''&lt;br&gt;
[[Deveta križarska vojna]] - [[Druga bitka pri Dongoli]] - [[Drungos]] - [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] - [[Dan barikad]] - [[Dekurion (konjeniški častnik)]] - [[Dobrinski red]] - [[Druga švedska križarska vojna]] - [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]]

'''E'''&lt;br&gt;
[[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]]

'''F'''&lt;br&gt;
[[Forchheimski mir]] - [[Finsko-novgorodske vojne]]

'''G'''&lt;br&gt;
[[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] 

'''H'''&lt;br&gt;
[[Harsianon]] - [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] 

'''I'''&lt;br&gt;
[[Iberska tema]] - [[Ilirske vojne]] 

'''J'''&lt;br&gt;
[[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] 

'''K'''&lt;br&gt;
[[Križarska vojna baronov]] - [Križarske vojne proti Staufovcem]] - [[Kimbrska vojna]] - [[Kapadokijska tema]] - [[Kibireotska tema]] - [[Kölnska vojna|Kölnska vojna]] - [[Kalatravski red]] - [[Kölnska zveza]] - [[Kristburški sporazum]] - [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] 

'''L'''&lt;br&gt;
[[Lačni pohod]] - [[Legatus]] - [[Lejdang]] - [[Livonski pohod proti Rusom]] - [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]]

'''M'''&lt;br&gt;
[[Mezopotamska tema]] - [[Moskovsko-litovske vojne]] - [[Mengčong]] - [[Mir iz Saint-Germain-en-Laya]] - [[Montferrand (grad)]] - [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]]  - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - 

'''N'''&lt;br&gt;
[[Nvarsaški sporazum]] - [[Novi Navarino]] - [[Nora vojna]] 

'''O'''&lt;br&gt;
[[Optimatska tema]] - [[Obleganje Konstantinopla (860)]] - [[Odprava Rusov v Paflagonijo]] - [[Rusko-bizantinska vojna (907)]] -  [[Obdobje vojskujočih se držav]] - [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] - [[Osem praporov]] 

'''P'''&lt;br&gt;
[[Pohod v Tabuk]] - [[Prva bitka pri Dongoli]] - [[Prva fitna]] - [[Primus pilus]] - [[Pruska križarska vojna]] - ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]]

'''R'''&lt;br&gt;
[[Rusko-bizantinska vojna (941)‎]] - [[Rusko-bizantinske vojne]] - [[Rusko-bizantinski sporazum (945)]] - [[Rakovorska bitka (1268)]] - [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] 
 
'''S'''&lt;br&gt;
[[Sedma križarska vojna]] - [[Sedem velikih zamer]] - [[Severne križarske vojne]] - [[Stralsundski mir]] - [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Sun Binova Umetnost vojne]] - [[Szegedski mirovni sporazum]]

'''Š'''&lt;br&gt;
[[Šesta križarska vojna]] - [[Šelonska bitka]] - [[Švedsko-novgorodske vojne]] - [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] 

'''T'''&lt;br&gt;
[[Tretja fitna]] - [[Tema (bizantinsko okrožje)]] - [[Trakezijska tema]] - [[Turkmančajski mirovni sporazum]] - [[Troyski mir]] - [[Trojna intervencija]] - [[Tribunus angusticlavius]] - [[Tribunus laticlavius]] - [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna]]

'''U'''&lt;br&gt;
[[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]]

'''V'''&lt;br&gt;
[[Vojna osmih princev]] - [[Vojna treh Henrikov]] - [[Vojna ključev]] - [[Vendski križarski pohod]] - [[Vojna duhovščine]] - [[Vojna lakote]] - [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] - [[Vojne in oboroženi spopadi Rusije]] - 

'''Z'''&lt;br&gt;
[[Zavezništvo osmih držav]] - [[Zlata bula iz Riminija]] - [[Zuhabski mir]]

====Rimske legije==== 
[[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Italica]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Gallica]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VII. legija Gemina]] - [[VIII. legija Augusta]]  - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XI. legija Claudia]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]]

===Drugo===
'''A'''&lt;br&gt;
[[Abdulah-name]] - [[Anikovski krožnik]] - [[Atalik]] - [[Adžina Tepe]] - [[Afšaridi]] - [[al-Halanija]] - [[Arheološki park al-Balid]] - [[Arheološko najdišče Šisr]] – [[Annales Cambriae]] - [[Abasidi]] - [[Amir al-umara]] - [[Arimateja]] - [[Arcrunidi]] - [[Annales Barenses]] - [[Alagion]] - [[Admonitio generalis]] - [[Ariman]] - [[Augusta Treverorum]] - [[Amorij]] - [[Ardabil]] - [[Ajaja]] - [[Azijske večernice]] - [[Al-bidaja va l-Nihaja]] - [[Amir al-Muminin]] - [[Abidos, Dardanele]] - [[Amasra]] - [[Akademija Donglin]] - [[Akademija Hanlin]] - [[Analekti]] - [[Afrasiabske stenske slike]] - [[Ašina]] - [[Avzoni]] - [[Amboiška zarota]] - [[Amboiški edikt]] - [[Al-Aksa]] - [[Annales placentini gibellini]] - [[Annales placentini guelfi]] - [[Annales Vedastini]] - [[Annales Bertiniani]] - [[Alfonzove tablice]] - [[Altötting]] - [[Annales Alamannici]] - [[Annales Sangallenses maiores]] - [[Apolonijev izrek]] - [[Abbottov papirus]] - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahmim]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]]  - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almalik, Šindžjang]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Amarnsko obdobje]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] -  [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] -  [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] -  [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] -  [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] 

'''B''' &lt;br&gt;
[[Benzoinska smola]] - [[Bešbalik]] - [[Bunga mas]] -[[Beš-Aralski naravni rezervat]] - [[Buharska tanga]] - [[Baktrijščina]] - [[Brahmi]] - [[Bar al-Hikman]] – [[Bard]] - [[Bechbretha]] - [[Berad Airechta]] - [[Bredska deklaracija]] - [[Bretha Déin Chécht]] - [[Bretwalda]] - [[Biancov zemljevid sveta]] - [[Bagratidi]] - [[Belojevići]] - [[Beginaža]] - [[Bosonidi]] - [[Brukteri]] - [[Bizantinsko-beneški sporazum (1082)]] - [[Beli teror]] - [[Bebriki]] - ''[[Bencao gangmu]]'' - [[Boksarski protokol]] - [[Basmili]] - [[Bjendžong]] - [[Balaklava]] - [[Bab Agnau]] - [[Boulonjski edikt]] - [[Brindisi]] - [[Banderia Prutenorum]] - [[Barti]] - [[Bolotovski sporazum]] - [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]]  - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bavarski geograf]]- [[Bazilika Svetega groba]] -  [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] -  [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] - [[Biblia pauperum]] - ''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Biskupin]] -[[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Biši]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Bjandzi]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Bordžigini]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brestovska Biblija]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Burgward]] - [[Buto]]

'''C'''&lt;br&gt;
[[Cieji]] - [[Cóic Conara Fugill]] - [[Collectio canonum Hibernensis]] - [[Cáin Adomnáin]] - [[Cogad Gáedel re Gallaib]] – [[Corpus iuris Hibernici]] – [[Críth Gablach]] – [[Clunyjske reforme]] - [[Croylandska kronika]] - [[Cum non solum]] - [[Chronica Majora]] - [[Chronicon Casauriense]] - [[Constitutio Romana]] - [[Chronica sancti Pantaleonis]] - [[Corpus Inscriptionum Latinarum]] - [[Comes]] - [[Cefu Juangui]] - [[Corbeilski sporazum]] - [[Caltabellottski sporazum]] - [[Chronica regia Coloniensis]] - [[Chronicon Faventinum]] - [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]] - [[Codex Manesse]] - [[Confoederatio cum principibus ecclesiasticis]] - [[Collegium Maius]] - [[Collegium Novum]] - [[Chronicon terrae Prussiae]] - [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Boemorum]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronica seu originale regum et principum Poloniae]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Crnojevići]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] - [[Curzonova linija]]

'''Č'''&lt;br&gt;
[[Čigili]] - [[Čudžagam]] - [[Čanjuanski sporazum]] - [[Čor-Bakr]] – [[Černogorovsko-novočerkaska kultura]] - [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuanrongi]] - [[Čum]] - [[Čuvaši]]

'''D'''&lt;br&gt;
[[Devet Oguzov]] - [[Dinglingi]] - [[Džjeduši]] - [[Državni muzej uporabne umetnosti Uzbekistana]] - [[Dunhua]] - [[Donkervoort]] - [[Dīwān Lughāt al-Turk]] - [[Džami al-tavarih]] - [[Dežela kadila]] – [[Džanidi]] – [[Džingisidi]] - [[Durhamski sporazum (1139)]] - [[Davidov stolp]] - [[Debelacija]] - [[Džarahidi]] - [[Damietta]] - [[Dongola]] - [[Domagojevići]] - [[Dentumoger]] - [[Dunajski gozd]] - [[Detinec]] - [[Drevljani]] - [[Džaočing]] - [[Džjankang]] - [[Dinastija Šin]] - [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] - [[Džinši]] - [[Devet poglavij matematične umetnosti]] - [[Džangdžjašanska hanska bambusna besedila]] - [[Ding]] - [[Donghu]] - [[Džaoling]] - [[Džičeng]] - [[Dzidži tongdžjan]] - [[Džemaa el-Fna|Džemaa el-Fnaa]] - [[Dauni]] - [[Dulebi]] - [[De revolutionibus orbium coelestium]] - [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Dalimilova kronika]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - [[Dea Gravida]] - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Divina dispensatione]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi torunjski mir]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] - [[Dunajski kongres (1515)]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Dzuo Džuan]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] - [[Džongdu]] - [[Džurčeni]] 

'''E'''&lt;br&gt;
[[Elegeški napis]] - [[Encomium Emmae Reginae]] – [[Ealdorman]] - [[Eparhija]] - [[Edikt o izgonu]] - [[Egerska zlata bula]] - [[Eberswaldski zaklad]] - [[Edoni]] - [[Eolci]] - [[Enotri]] - [[Edikt iz Beaulieuja]] - [[Estoire d'Eracles]] - [[Excerpta Constantiniana]] - [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] -  [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]]  - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Erikova kronika]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] 

'''F'''&lt;br&gt;
[[Fubing]] - [[Fajaztepa]] - [[Fili]] - [[Fragmentarni letopisi Irske]] – [[Frankoitalijanščina]] - [[Fals]] - [[Faustinopolis]] - [[Fusang]] - [[Faradayeva čaša]] - [[Fraunhoferjeve črte]] - [[Fengsu tongji]] - [[Fenghao]] - [[Fengdžjan]] - [[Fanagorija]] - [[Femsko sodišče]] - [[Finoskandija]] - [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]]  - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] 

'''G'''&lt;br&gt;
[[Guozidžjen]] - [[Gurkan]] - [[Geografija (Ptolemaj)]] - [[Gardani hisar]] - [[Gavelkind]] - [[Gesta Danorum]] - [[Gesta Francorum Iherusalem peregrinantium]] - [[Gesta Pontificum Anglorum]] - [[Gesta Regum Anglorum]] - [[Gesta Stephani]] – [[Grad Falaise]] - [[Grad Corfe]] – [[Grad Çandır]] - [[Gavit]] - [[Gadir Hum]]- [[Grubeša Vojislavljević]] - [[Gesta Hunnorum et Hungarorum]] - [[Gesta Hungarorum]] - [[Genius cucullatus]] - [[Gesta Treverorum]] - [[Gnjeznenska bula]] - [[Gokturki]] - [[Grki]] - [[Grad Melfi]] - [[Georgenberški sporazum]] - [[Gemeiner Pfennig]] - [[Grivna]] - [[Galindi]] - [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] -  [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Gesta principum Polonorum]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Glinjani]] - [[Gniezno]] - [[Goplani]] - [[Gornja Gvineja]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grodno]]-  [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] 

'''H'''&lt;br&gt;
[[Hunčun]] - [[Handža]] - [[Helong]] - [[Hudžja]] - [[Hudud al-alam]] - [[Hodža (Srednja Azija)]] - [[Halhi]] -[[Huntajdži]] - [[Heiligenski sporazum]] – [[Heimskringla]] - [[Mankus]] - [[Heptarhija]] - [[Historia Mongalorum]] - [[Hormuz (mesto)]] - [[Hoftag]] - [[Humeima]] - [[Hasan-Džalaljani]] - [[Hiperpiron]] - [[Hamdanidi]] - [[Hetumidi]] - [[Halat]] - [[Hajbar]] - [[Haridžiti]] - [[Harka (naziv)]] - [[Historia Salonitana]] - [[Hiperboreja]] - [[Hünername]] - [[Hadrumetum]] - [[Haraks]] - [[Henan]] - [[Hebej]] - [[Handan]] - [[Hešibi]] - [[Haodžing]] - [[Henrikovski členi]] - [[Hioniti]] - [[Henricus Petrus]] - [[Henrikovska knjiga]] - [[Hedvikin kodeks]] - [[Helmno]] - [[Historia Tartarorum]] - [[Hanti]] - [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]]  - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski  kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Henrikova kronika Livonije]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Heveli]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Hipon]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horodlanska unija]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Huang Čing Džigong Tu]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]]

'''I'''&lt;br&gt;
[[Ihšididi]] - [[Intitulacija]]] - [[Interpretatio romana]] - [[Ime obdobja (Kitajska)]] - [[Inkerman]] - [[Ivanovih sto]] - [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ikonomidisov Taktikon]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ius regale montanorum]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]]

'''J'''&lt;br&gt;
[[Ječeng]] - [[Jenisejski Kirgizi]] - [[Jam]] - [[Jus spolii]] - [[Jedisan]] - [[Jonglejeva enciklopedija]] - [[Juejang]] - [[Jame Jungang]] - [[Jinšu]] - [[Jonci]] - [[Jagelonska knjižnica]] - [[Jagelonska univerza]] - [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jatvingi]] - [[Jaželbiški mir]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judenrat]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] 

'''K'''&lt;br&gt;
[[Kibi]] - [[Knjiga Severnega Čija]] - [[Kuli čorjev napis]] - [[Kerulen]] - [[Korjosa]] - [[Kujak]] - [[Karluki]] - [[Kitanska mala pisava]] - [[Knjiga Suija]] - [[Kamniti stolp (Ptolemaj)]] - [[Kan]] - [[Kokand]] - [[Kafirkala (Tadžikistan)]] - [[Kafirkala (Uzbekistan)]] - [[Kalai Kafirnigan]] - [[Karatepa]] - [[[[Kizil kala]]]] - [[Kojkirilgan kala]] - [[Khor Rori]] – [[Kazenski zakoni (Irska)]] - [[Kilkennyjski statut]] - [[Le Bec-Hellouin]] – [[Knýtlinga saga]] - [[Klarendonske konstitucije]] - [[Kanon medicine]] - [[Karmati]] - [[Kaskar]] - [[Kitab al-jabr wa-l-muqabala]] - [[Kadisija]] - [[Kütahya]] - [[Kabari]] - [[Kronika Regina Prümskega]] - [[Kapitular]] - [[Kartular]] - [[Konradini]] - [[Ksulsigije]] - [[Keltska Galija]] - [[Kuriali]] - [[Kalcedonsko krščanstvo]] - [[Kronika Alfonza III.]] - [[Kimerci]] - [[Kimiata]] - [[Kluhorski prelaz]] - [[Kataonija]] - [[Kibistra]] - [[Klazomenski sarkofag]] - [[Krakovsko-vilenska unija]] - [[Kitab al-Ujun]] - [[Komerciarij]] - [[Kurgan]] - [[Knjiga Ljanga]] - [[Knjiga Čija]] - [[Knjiga Songa]] - [[Kraljeva ustanova Velike Britanije]] - [[Kultura ploščastih grobov]] - [[Kitajske piramide‎]] - [[Knjiga Džina]] - [[Knjiga Hana]] - [[Knjiga Kasnejšega Hana]] - [[Knjiga o številih in računanju]] - [[Knjiga Veja]] - [[Kitajski priimek]] - [[Knjiga dokumentov]] - [[Knjiga poznejšega Hana]] - [[Kronike Huajanga]] - [[Knjiga pesmi]] - [[Knjiga Džova]] - [[Knjiga obredov]] - [[Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] - [[Kefalonija]] - [[Katoliška liga]] - [[Kandik]] - [[Kutriguri]] - [[Kopa (številska enota)]] - [[Kulmske pravice]] - [[Konradov statut]] - [[Kareli]] - [[Kašubi]] - [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] -  [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalisz]] - [[Kališki statut]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] -  [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] -  [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] -  [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] -  [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitāb-e Dīārbakrīya]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizilkum]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga Čena]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Košiški privilegij]] - [[Krakovski kongres]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] 

'''L'''&lt;br&gt;
[[Longčeng]] - [[Luojanški nestorijanski steber]] - [[Ljaojang] - [[Linhuangfu]] - [[Letopisi Insifallena]] - [[Limeriški sporazum]] - [[Letopisi Ulstra]] - [[Lampron]] - [[Lori (trdnjava)]] - [[Lex Romana Curiensis]] - [[Liber Historiae Francorum]] - [[Lindisfarnski evangeliji]] - [[Lestrigoni]] - [[Lužecki samostan]] - [[Liaodong]] - [[Lingču]] - [[Luojang]] - [[Letopisi mojstra Jana]] - [[Letopisi vojskujočih se držav]] - [[Letopisi pomladi in jeseni]] - [[Lit de justice]] - [[Lukani]] - [[Liber ad honorem Augusti]] - [[Liber censuum]] - [[Latgalci]] - [[Letopisi Frankovskega kraljestva]] - [[Limes Saxoniae]] - [[Livonska rimana kronika]] - ‎[[Lorški letopisi]] - [[Lavrentijev letopis]] - [[Lužiška kultura]] - [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]]  -  [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Łaskijev statut]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lehiti]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Lemki]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Liberum veto]] - [[Libijska pisava]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] - [[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lublinska unija]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]]

'''M'''&lt;br&gt;
[[Miyakejin dogodek]] - [[Mandžurščina]] - [[Moheji]] - [[Mavzolej Kaffola Šošija]] - [[Medresa Barak kana]] - [[Medresa Moji Mubarak]] - [[Mošeja Hazrati Imama]] - [[Mavzolej Mohameda Bašoroja]] - [[[[Mavzolej Hakima al-Termizija]]]] - [[Munster]] - [[Margat]] - [[Maqamat al-Hariri]] - [[Mongolska pisava]] - [[Marzban]] - [[Mavla]] - [[Muzej turške in islamske umetnosti]] - [[Magna Hungaria]] - [[Mojmiridi]] - [[Morgengabe]] - [[Men (božanstvo)]] - [[Mitridatska dinastija]] - [[Mjelniška unija]] - [[Možajsk]] - [[Mopsuestija]] - [[Maoling]] - [[Mavzolej Qianling]] - [[Madridski sporazum (1880)]] - [[Mahzen]] - [[Marakeš]] - [[Melfi]] - [[Melfijske konstitucije]] - [[Mezzogiorno]] - [[Mos teutonicus]] - [[Mikulčice]] - [[Mersenski sporazum]] - [[Malbork]] - [[Mogilno]] - [[Mansi]] - [[Malopoljska]] - [[Milčani]] - [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] -  [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Magdeburške pravice]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] -  [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mandejski jeziki]] - [[Mangup]] - [[Maninščina]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] -  [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] -  [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] -  [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] -  [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Moskovski matematični papirus]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]]

'''N'''&lt;br&gt;
[[Narodni muzej Malezije]] - [[Nukus]] - [[Nakšbandi]] – [[Nizamija]] - [[Nomokanon]] - [[Nika (upor)]] - [[Nesviški dvorec]] - [[Nušibi]] - [[Naturales quaestiones]] - [[Nevekat]] - [[Nova knjiga Tanga]] - [[Navarh]] - [[Nitra]] - [[Natangi]] - [[Nogata]] - [[Nadruvi]] - [[Nikonova kronika]] - [[Non parum animus noster]] - [[Novgorodska četrta kronika]] - [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neminem captivabimus nisi iure victum]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nihil novi]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numidščina]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]]

'''O'''&lt;br&gt;
[[Ordos]] - [[Ordu-Balik]] - [[Orakeljski napisi]] - [[Osemnajst pesmi nomadske flavte]] - [[Ojrati]] – [[Onginski napis]] – [[Otočje Dimanijat]] – [[Óláfs saga Tryggvasonar en mesta]] – [[Okrogloglavci]] – [[Old Minster (Winchester)]] - [[Osemnajsti toledski koncil]] - [[Olelkoviči]] - [[Ordoška kultura]] - [[Obredi Džova]] - [[Orhonski napisi]] - [[Otuken]] - [[Orléanski sporazum]] - [[Onoguri]] - [[Ostromirov evangelij]] - [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olmalik]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] - [[Otrar]] 

'''P'''&lt;br&gt;
[[Portreti občasnih darovalcev]] - [[Pugu Jitujeva grobnica]] - [[Por-Bažin]] - [[Pagoda templja Fogong]] - [[Pečatna pisava]] - [[Pul]] – [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)]] - [[Pul]] – [[Pajkend]] - [[Pandžakent]] - [[Palača Hudajar kana]] - [[Poyningsov zakon]] - [[Palača Beaumont]] – [[Pedenj]] - [[Potovanja Marka Pola]] - [[Ptolemaida, Egipt]] - [[Preslavska književna šola]] - [[Preslavska ljudska skupščina]] - [[Panegyrici latini]] - [[Porta Nigra]] - [[Pravilo svetega Benedikta]] - [[Priamov zaklad]] - [[Punščina]] - [[Puškinov muzej]] - [[Pontska Herakleja]] - [[Paziriška kultura]] - [[Pet barbarov]] - [[Prinčevi otoki]] - [[Pingo]] - [[Posmrtno ime]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Pekinški človek]] - [[Pokol v Vassyju]] - [[Pragmatična sankcija iz Bourgesa]] - [[Pasijon opatinje Kunigunde]] - [[Privilegium de non appellando]] - [[Prümski sporazum]] - [[Pietati proximum]] - [[Plock]] - [[Pruska zveza]] - [[Prvi torunjski mir]] - [[Pogezani]] - [[Pomezani]] - [[Polabi]] - [[Polabski Slovani]] - [[Pomorjansko]] - [[Posadnik]] - [[Predloga:Češki vladarji]] - [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Pacta conventa]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Poljski bratje]] - [[Pomladni in jesenski letopisi šestnajstih kraljestev]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Potsdamski sporazum]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Praški groš]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] -  [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]]

'''Q'''&lt;br&gt;
[[Quia maior]] - [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]]

'''R'''&lt;br&gt;
[[Ruiju kokuši]] - [[Resnični  zapisi]] - [[Rabati Malik]] - [[Ras al-Had]] – [[Rustak]] – [[Ragnars saga Loðbrókar]] – [[Ragnarssona þáttr]] - [[Rodbina Wessex]] – [[Rodbina York]] – [[Rachel suum videns]] - [[Ramla]] - [[Ramataim-Zofim]] - [[Rubenidi]] - [[Renovatio regni Francorum]] - [[Robertinci]] - [[Red belega orla]] - [[Seznam kalifov]] - [[Simferopol]] - [[Radzivilska kronika]] - [[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]] - [[Rdeče obrvi]] - [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] - [[Rouranščina]] - [[Red Svetega Duha]] - [[Red svetega Mihaela]] - [[Rafanija]] - [[Ratiaria]] - [[Reichshofrat]] - [[Reichskammergericht]] - [[Reichsregiment]] - [[Renovatio imperii Romanorum]] - [[Ribmonski sporazum]] - [[Radnoški sporazum]] - [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Rakovski katekizem]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]]  - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rumkale]] - [[Rundetaarn]]

'''S'''&lt;br&gt;
[[Sistem džimi]] - [[Samguk jusa]] - [[Sari-Čeleški naravni rezervat]] - [[Samguk sagi]] - [[Semirečje]] - [[Samarkandski Koran]] - [[Sajmaluu-Taš]] - [[Sulejmanova gora]] - [[Suzani]] - [[Signak]] – [[Sanas Cormaic]] - [[Scela Mucce Meic Datho]] - [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu]] - [[Saga o Hervorju in Hedreku]] – [[Senchas Már]] - [[Seznam danskih vladarjev]] - [[Skjöldunga saga]] – [[Strangfordsko jezero]] - [[Safavidi]] - [[Seznam angleških kraljev]] - [[Stratus]] - [[Seznam mameluških sultanov]] - [[Sijasatnama]] - [[Samostan Hovhanavank]] - [[Sis]] - [[Samostan Hckonk]] - [[Samostan Horomos]] - [[Samostan Sagmosavank]] - [[Samostan Spitakavor]] - [[Samostan Tanahat]] - [[Sbeitla]] - [[Strata Diocletiana]] - [[Siyer-i Nebi]] - [[Saltovsko-majaška kultura]] - [[Speyerski sporazum]] - [[Salzburški letopisi]] - [[Seznam frankovskih kraljev]] - [[Srednji vek]] - [[Summa theologica]] - [[Stater]] - [[Sto ena noč]] - [[Spektralna črta]] - [[Sedem modrecev iz bambusovega gaja]] - [[Sancai Tuhui]] - [[Stara knjiga Tanga]] - [[Stopićeva jama]] - [[Seznam gokturških kaganov]] - [[Sogdijščina]] - [[Sujab]] - [[Slovani v Spodnji Panoniji]] - [[Statutum in favorem principum]] - [[Sicilska zlata bula]] - [[Sambijci]] - [[Skalvi]] - [[Staroangleški Orozij]] - [[Severna Dvina]] - [[Speculum humanae salvationis]] - [[Strigolniki]] - [[Samogiti]] - [[Sandomierška konfederacija]] - [[Seli]] - [[Semigali]] - [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] -  [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Manasija]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandomierski sporazum]] - [[Sandomierz]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silion]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] -  [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Soninščina]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]]  - [[Spiška Kapitula]] - [[Sporazum treh črnih orlov]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] -  [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] -  [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]]

'''Š'''&lt;br&gt;
[[Šinšju bencao]] - [[Šitong]] - [[Šoroon Bumbagar (grobnica)]] - 
[[Šatuoji]] - [[Šuejantuoji]] - [[Šangdžing Longčuanfu]] - [[Šiveji]] - [[Šajbanidi]] – [[Šah (vladar)]] - [[Šjongnu]] - [[Štiriindvajset zgodovin]] - [[Šučang]] - [[Šanhai Judi Čuantu]] - [[Šjadu]] - [[Ši Čjangova ponev]] - [[Štiri knjige in Pet klasik]] - [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šjanbeji]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] 

'''T'''&lt;br&gt;
[[Tarbagataj]] - [[Tristo tanških pesmi]] - [[Tajšju]] - [[Tang huijao]] - [[Taraz]] - [[Tegin]] - [[Tjeleji]] - [[Tributarna država]] - [[Trije uradi in šest ministrstev]] - [[Tunguški jeziki]] - [[Tempeljsko ime]] - [[Tonjukukovi napisi]] - [[Tunguško-mandžurska ljudstva]] - [[Tanguti]] - [[Tatabi]] - [[Tempelj Gejuan]] - [[Tillašejkova mošeja]] - [[Tripitaka]] - [[Toprak kala]] - [[Timurnama]] – [[Togail Bruidne Da Derga]] - [[Thegn]] – [[Titulus Regius]] – [[Tretji zakon o nasledstvu]] - [[Turkomani]] - [[Tanuter]] - [[Tebaida]] - [[Tarikhnama]] - [[Toparh]] - [[Theophanes Continuatus]] - [[Turdski edikt]] - [[Turul]] - [[Tevtoni]] - [[Tongeren]] - [[Tungri]] - [[Treveri]] - [[Trierske cesarske terme]] - [[Tenso]] - [[Tibareni]] - [[Tabala]] - [[Treri]] - [[Tripoljsko-kukutenska kultura]] - [[Tongdian]] - [[Tongvančeng]] - [[Tempelj belega konja]] - [[Tibetanski letopisi]] - [[Tisjacki]] - [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]]  - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] -  [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tamga]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]]  -  [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetradrahma]] -  [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] -  [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]]

'''U'''&lt;br&gt;
[[Uzgenski minaret]] - [[Uzbekistanski sum]] - [[Uzgen]] - [[Uraicecht Becc]] - [[Urgesta]] - [[Utrehtski psalter]] - [[Upor rumenih turbanov]] - [[Upori poganov na Poljskem]] - [[Ubaidsko  obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urgenč]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova  piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] 

'''V'''&lt;br&gt;
[[Varahša]] - [[Vadi Doka]] – [[Vita Ansgarii]] – [[Vita Ædwardi regis]] – [[Vita Ædwardi regis]] - [[Via Maris]] - [[Vasit]] - [[Vardapet]] - [[Vestes]] - [[Vojislavljevići]] - [[Votla cerkev]] - [[Veligrad]] - [[Veni, vidi, vici]] - [[Vangčeng]] - [[Valoijci]] - [[Venšjan tongkao]] - [[Vulture]] - [[Viminacium]] - [[Varmija]] - [[Višgorod]] - [[Varmi]] - [[Viborg (grad)]] - [[Višegrajski kodeks]] - [[Vagri]] - [[Vagrija]] - [[Varni]] - [[Veleti]] - [[Velislavova ilustrirana Biblija]] - [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Varšavska konfederacija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]]  - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Vandalščina]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] -  [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vivente rege]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] -  [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] 

'''W'''&lt;br&gt;
[[Wergeld]] - [[Weld-Blundellova prizma]]- [[Wallingfordski sporazum]] - [[Witan]] 

'''Z'''&lt;br&gt;
[[Zakonik dinastije Tang]] - [[Zu jong djao]] - [[Zgodovina dinastije Ljao]] - [[Zubuji]] - [[Zafar]] – [[Zgodnjeirsko pravo]] – [[Zajn al-akbar]] - [[Zlati psalterij sv. Gala]] - [[Zlata bula]] - [[Zgodovina Krima]] - [[Zgodovina prerokov in kraljev]] - [[Zukninska kronika]] - [[Zlati dinar]] - [[Zemljevid Mattea Riccija]] - [[Zgodovina južnih dinastij]] - [[Zgodovina Minga]] - [[Zapisi treh kraljestev]] - [[Zgodovina severnih dinastij]] - [[Zapisi velikega zgodovinarja]] - [[Zakon sudni ljudem]] - [[Zveza kuščarjev]] - [[Zadonščina]] - [[Zahodni Slovani]] - [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]]

'''Ž'''&lt;br&gt;
[[Železna vrata (Srednja Azija)]] - [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]]

'''Y'''&lt;br&gt;
[[Yiwen leiju]] -

=={{Silver2}} CEE 2020==
== {{Gold1}} CEE 2021==
[[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] •   [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • 	   [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] •   [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] •  [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] •     [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] •  [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] •   [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] •  [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]]

=={{Bronze3}} CEE 2022==
[[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] -  [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]]

=={{Gold1}} CEE 2023==
''[[Dagome iudex]]'' ⦁ ''[[Dagome iudex]]'' ⦁  [[Jadviga Kališka]] ⦁  [[Sirmij]] ⦁   [[Salona]] ⦁  [[Selevkija Pierija]] ⦁  [[Ivan Malala]]  ⦁  [[Singidunum]] ⦁  [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁  [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁  [[Kraljevina Češka]] ⦁  [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁  [[Taboriti]] ⦁  [[Jan Žižka]] ⦁  [[Sigismund Karibut]] ⦁  [[Besarabija]] ⦁  [[Bukareštanski mirovni sporazum  (1812)]] ⦁  [[Gagauzi]] ⦁  [[Karamanlidi]] ⦁  [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁  [[Fjodor II. Godunov]] ⦁  [[Obdobje težav]] ⦁  [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁  [[Gazi II. Geraj]] ⦁  [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁  [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁  [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁  [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁  [[Lisovčiki]] ⦁  [[Ahmed III.]] ⦁  [[Osmanski kalifat]] ⦁  [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁  [[Akt o združitvi]] ⦁  [[Ukrajinska ljudska republika]]  ⦁  [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁  [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁  [[Abdulmedžid I.]] ⦁  [[Češko steklo]] ⦁  [[Kadın]] ⦁  [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁  [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁  [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁  [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁  [[Jevpatorija]] ⦁  [[Omer paša Latas]] ⦁  [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁  [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁  [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁  [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]]   [[Jadviga Kališka]] ⦁  [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]]  ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁  [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁  [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁  [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁  [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁  [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁  [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁  [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁  [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁  [[Sindi]]

=={{Gold1}} CEE 2024==
[[Knjižnica ruske akademije znanosti]] ⦁ [[Poljsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Hajk Bžiškjan]] -  [[Virtuti Militari]] ⦁ [[Władysław Eugeniusz Sikorski]] ⦁ [[Medmorje]] ⦁ [[Kresy]] ⦁ [[Direktorat Ukrajine]] ⦁ [[Poljsko-ukrajinska vojna]] ⦁ [[Edward Śmigły-Rydz]] ⦁ [[Hürrem Sultan]] ⦁ [[Bizantinsko-osmanske vojne]] ⦁ [[Prabolgari]] ⦁ [[Sedem slovanskih plemen]] ⦁  [[Severjani]] ⦁ [[Teofilakt Ohridski]] ⦁ [[Povolški Finci]] ⦁ [[Varazdat]] ⦁ [[Omurtagova palača]] ⦁ [[Kazaški kanat]] ⦁ [[Abulhajr kan]] ⦁ [[Žanibek kan]] ⦁ [[Kerej kan]] ⦁ [[Kasim kan]] ⦁ [[Sarajčik]] ⦁ [[Burunduk kan]] ⦁ [[Sozak]] ⦁ [[Turkistan]] ⦁ [[Kandijska vojna]] -  [[Gazi Husein Paša]] ⦁ [[Kodža Musa Paša]] ⦁ [[Köprülü Mehmed Paša]] ⦁ [[Zgodovina Malte]] ⦁ [[Bormla]] ⦁ [[Majmunin nagrobnik]] ⦁ [[Trdnjava svetega Elma]] ⦁ [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]] ⦁ [[Rusko-turške vojne]] ⦁ [[Niški sporazum (1739)]] ⦁ [[Hotin]] ⦁ 
[[Pjotr Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski]] ⦁ [[Kartlijsko-kahetsko kraljestvo]] ⦁ [[Judah Loew ben Bezalel]] ⦁ [[Osmanske vojne v Evropi]] ⦁ [[Lala Mustafa Paša]] ⦁ [[Kodža Sinan Paša]] ⦁ [[Jurij II. Rákóczi]] ⦁ [[Jaški mirovni sporazum]] ⦁ [[Druga srbska vstaja]] ⦁ [[Kneževina Srbija]] ⦁ [[Stanoje Glavaš]] ⦁ [[Hadži Prodan Gligorijević]] ⦁ [[Berlinski sporazum (1878)]] ⦁ [[Kolima]] ⦁ [[Korintska zveza]] ⦁ [[Demetrij I. Makedonski]] ⦁ [[Pir Epirski]] ⦁ [[Antigon II. Gonat]] ⦁ [[Lizimahija (Trakija)]] ⦁ [[Galipoli]] ⦁  [[Akrokorint]] ⦁ [[Galipolska zvezda]] ⦁ [[Demetriada]] ⦁ [[Savojska križarska vojna]] ⦁ [[Peter I. Ciprski]] ⦁ [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]]

== {{Gold1}} CEE 2025 ==
[[Estonska vojna za neodvisnost]] - [[Belo gibanje]] - [[Nikolaj Judenič]] - [[Grigorij Semjonov]] - [[Litovska vojna za neodvisnost]] - [[Pavel Bermondt-Avalov]] - [[Suvalški sporazum]] - [[Upor Żeligowskega]] - [[Lucjan Żeligowski]] - [[Republika Srednja Litva]] - [[Latvijska vojna za neodvisnost]] - [[Baltski domobranci]] - [[Ukrajinska vojna za neodvisnost]] - [[Ernest Broșteanu]] - [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] - [[Armada Ukrajinske ljudske republike]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Katinski pokol]] - [[Pjotr Soprunenko]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Slánskýjev proces]] - [[Ukrajinizacija]] - [[Ukrajinska država]] -  [[Siški strelci]]  - [[Kongresna Poljska]] - [[Organski statut Kraljevine Poljske]] -  [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]] - [[Oktobrska diploma]] - [[Februarski patent]] - [[Agenor Romuald Gołuchowski]] - [[Schönbrunnski sporazum]] - [[Januarska vstaja]] - [[Aleksander Wielopolski]] - [[Alvenslebenska konvencija]] - [[Organsko delo]] - [[Žuavi smrti]] - [[Mihail Nikolajevič Muravjov]] - [[Rusko-poljska vojna (1654–1667)]] - [[Jurij Hmelnicki]] - [[Zborivski sporazum]] - [[Aleksej Nikitič Trubeckoj]] - [[Severna vojna (1655–1660)]] - [[Švedska Livonija]] - [[Tišovska konfederacija]] - [[Velavski in Bidgoški sporazum]] - [[Petro Dorošenko]] - [[Zgodovina Latvije]] - [[Narvska kultura]] - [[Kneževina Jersika]] - [[Visvaldis]] - [[Vendi (Livonija)]] - [[Sviderska kultura]] - [[Vilenski sporazum (1561)]] - [[Formula regiminis]] - [[Constitutiones Livonicae]] - [[Koledarski nemiri v Rigi]] - [[Drogičinski sporazum]] - [[Svobodno mesto Riga]] - [[Grodnenski sporazum (1566)]] -  [[Latgalija]] - [[Latvijski rubelj]] - [[Nemški vzhodni rubelj]] - [[Livonska križarska vojna]] - [[Henrik Latvijski]] - [[Albert Riški]] - [[Kaupo]] - [[Polocka kneževina]] - [[Lembitu]] -  [[Oselci]] - [[Pskovska republika]] - [[Timur Kutlug]] - [[Dovmont Pskovski]] - [[Pskovski letopisi]] - [[Pskovska sodna listina]] - [[Zvonica]] - [[Sudebnik Ivana III.]] -[[Aleksander Tverski]] - [[Danska Estonija]] - [[Svjatoslavov pohod na Bolgarijo]] - [[Obleganje Dorostopola]] - [[Bardas Skleros]] - [[Komitopuli]] - [[Nikola (komit)]] - [[Ašot II. Armenski]]  - [[Bagratidska Armenija]] - [[Bagaran]] - [[Sparapet]] - [[Širakavan]] - [[Kars]]

=={{Silver2}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] CEE 2026==
[[Erevanski kanat]]  -  [[Irendek]] - [[Peltast]] - [[Obleganje Jajca (1463)]] - [[Čečeni]] - [[Narin-kala]] - [[Mož iz Urfe]] - [[Lama Dordži]] - [[Alaca Höyük]] - 
[[Davači]] - [[Zgodovina Turčije]] - [[Prizrenska liga]] - [[Ašli]] - [[Zahodna Armenija]] - [[Vattisen jali]] - [[Zgodovina Madžarske]] - [[Dunajski diktat]] - [[Sekeli]] - [[Zrinsko-frankopanska zarota]] - [[Zgodovina Azerbajdžana]] - [[Narodni park Rāzna]] - [[Bosanska Krajina]] - [[Borġ in-Nadur]] - [[Hotinska bitka (1621)]] -
[[Budžaška horda]] - [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] - [[Gjon II. Kastrioti]] - [[Ivan I. Crnojević]] - [[Đuraš Ilijić]] - [[Turovska kneževina]] - [[Svjatopolk I. Kijevski]] - [[Narimunt]] - [[Züriški in Londonski sporazum]] - [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] - [[Estonski Švedi]] - [[Fundamento de Esperanto]] - [[Nektar Terpo]] - [[Zgodovina Slovaške]] - [[Kotini]] - [[Tarkan]] - '[[Chronicon Hungarico-Polonicum]] - [[Grad Beckov]] - [[Jošt Moravski]] - [[Universitas Istropolitana]] - [[Terezijanski urbar]] - [[Ukrajinska uporniška vojska]] - [[Sretenjska ustava]] - [[Bataljon Slavček]] - [[Bitka pri Kolínu]] - [[Antigonidi]] - [[Antigon I. Monoftalm]] - [[Orontidi]] - [[Evagor I.]] -
[[Abdyl Frashëri]] - [[Sanstefanski mir]] - [[Adžari]] - [[Kavkaški kanati]] - [[Katarina Jagelo]] - [[Tamara Gruzijska]] - [[Vitebska kneževina]] - [[Smolenska kneževina]] - [[Bitka pri Aheloju]] - [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] - [[Lapčani]] - [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] - [[Tanbali]] - [[Elizabeta Češka]] - [[Petar I. Petrović Njegoš]] - [[Murus Dacius]] - [[Kuldīga]] - 
[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] - [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] - [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] - [[Besarabska gubernija]] - [[Zemstvo]] - [[Feldšer]] - [[Prva srbska vstaja]] - [[Dahije]] - [[Vidinski sandžak]] - [[Hajduk Veljko]] - [[Pokol knezov]] - [[Smederevski sandžak]] - [[Temišvarski ejalet]] - [[Rumelski ejalet]] - [[Hadži Mustafa Paša]] - [[Ohridski sandžak]] - [[Ajani]] - [[Krdžali]] -
[[Otoški ejalet]] - [[Ada Kale]]

==Izbrane slike== 
&lt;gallery&gt;
Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik&lt;br&gt;[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka&lt;br&gt;[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.&lt;br&gt;[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
&lt;/gallery&gt;</text>
      <sha1>kg4n6us0sqowzkceio79klxmiagtkof</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul Henrys</title>
    <ns>0</ns>
    <id>169291</id>
    <revision>
      <id>6771459</id>
      <parentid>5934296</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:19:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6771459</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="631" sha1="e7lm74zi2de104ffrgesv04jw8ldvxf" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Paul Henrys
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=
|branch=
|serviceyears=1885–1924
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Paul Henrys''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. marec]] [[1862]], † [[6. november]] [[1943]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Henrys, Paul}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1862]]
[[Kategorija:Umrli leta 1943]]
[[Kategorija:Francoski generali]]</text>
      <sha1>e7lm74zi2de104ffrgesv04jw8ldvxf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771462</id>
      <parentid>6771459</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:26:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 12 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771462</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1133" sha1="4b94r9on1hpgriwprtdrss6o6itpn6x" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Paul Henrys
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=
|branch=
|serviceyears=1885–1924
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Paul Henrys''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. marec]] [[1862]], † [[6. november]] [[1943]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Henrys, Paul}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]]
[[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]
[[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]]</text>
      <sha1>4b94r9on1hpgriwprtdrss6o6itpn6x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frédéric-Georges Herr</title>
    <ns>0</ns>
    <id>169292</id>
    <revision>
      <id>6771508</id>
      <parentid>5928568</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:15:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6771508</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="697" sha1="dw1zsfzcynac7e5r0g8kk1u36yo7kuy" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frédéric-Georges Herr
|image=&lt;!--Wikidata--&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=
|branch=
|serviceyears=1874–1919
|rank= [[divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Frédéric-Georges Herr''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1855]], [[Neuf-Brisach]], † [[27. oktober]] [[1932]], [[Pariz]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{nanoškrbina}}

{{DEFAULTSORT:Herr, Frederic}}
[[Kategorija:Francoski generali]]</text>
      <sha1>dw1zsfzcynac7e5r0g8kk1u36yo7kuy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771516</id>
      <parentid>6771508</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:19:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 9 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771516</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1118" sha1="dm8v3e3ti3ha9n0uta7fjj7we78o4pt" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frédéric-Georges Herr
|image=&lt;!--Wikidata--&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=
|branch=
|serviceyears=1874–1919
|rank= [[divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Frédéric-Georges Herr''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1855]], [[Neuf-Brisach]], † [[27. oktober]] [[1932]], [[Pariz]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{nanoškrbina}}

{{DEFAULTSORT:Herr, Frederic}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija in Lazarja]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]]</text>
      <sha1>dm8v3e3ti3ha9n0uta7fjj7we78o4pt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lazare Hoche</title>
    <ns>0</ns>
    <id>169293</id>
    <revision>
      <id>6771782</id>
      <parentid>5932059</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:57:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6771782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="652" sha1="0n9zmqq46577ege3x4s3y6j6suukiou" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Lazare Hoche
|lived=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Francija]]
|branch=[[Kopenska vojska]]
|serviceyears=1784–1797
|rank=[[General]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Lazare Hoche''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[politik]], * [[24. junij]] [[1768]], [[Versailles]], [[Francija]], † [[19. september]]  [[1797]], [[Hessen]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hoche, Lazare}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski politiki]]</text>
      <sha1>0n9zmqq46577ege3x4s3y6j6suukiou</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771783</id>
      <parentid>6771782</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:59:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]]; +[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="744" sha1="bcrelju9y7khva6htu4funzls8jywl2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Lazare Hoche
|lived=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Francija]]
|branch=[[Kopenska vojska]]
|serviceyears=1784–1797
|rank=[[General]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Lazare Hoche''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[politik]], * [[24. junij]] [[1768]], [[Versailles]], [[Francija]], † [[19. september]]  [[1797]], [[Hessen]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hoche, Lazare}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski politiki]]
[[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]]
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]</text>
      <sha1>bcrelju9y7khva6htu4funzls8jywl2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Druga svetovna vojna na Slovenskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>175351</id>
    <revision>
      <id>6771633</id>
      <parentid>6771379</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:27:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6771633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="233292" sha1="haavc6i8ohu5g7xo0x0b0tpzge5hqwe" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Druga svetovna vojna na Slovenskem
| partof            = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] &lt;br/&gt; in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]]
| image             = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]]
| caption           = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945.
| date              = 6. april 1941–15. maj 1945
| place             = Slovenija
| territory         = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.&lt;br /&gt;Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]].
| result            = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]].
| combatant1        = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Osvobodilna fronta]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski partizani]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]]
| combatant2        = '''Sile osi'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Italija]] &lt;small&gt;(1941–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
'''Kolaboracionistične enote'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&amp;nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}&lt;br /&gt;
[[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}&lt;small&gt;(1941–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&amp;nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1942–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski četniki]] &lt;small&gt;(1942–1945)&lt;/small&gt;{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
| commander1        = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Josip Broz - Tito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Jaka Avšič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Aleš Bebler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Petar Drapšin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Tone Fajfar]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Edvard Kardelj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Boris Kidrič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Zdenka Kidrič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Edvard Kocbek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Dušan Kveder]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Franc Leskošek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Franc Lubej]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Ivan Maček]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Miha Marinko]]&lt;br /&gt;
{{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]&lt;br&gt; 
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Zoran Polič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1941–1944)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Josip Rus]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Lidija Šentjurc]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Vida Tomšič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Josip Vidmar]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Jovan Vukotić]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Vladimir Stojčev]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Charles Keightley]]&lt;br /&gt;
| commander2        = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Adolf Hitler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Odilo Globočnik]]&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} &lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Desiderius Hampel]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} &lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Alexander Löhr]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Friedrich Rainer]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}&lt;br /&gt; 
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Miklós Horthy]] &lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Zoltán Decleva]] &lt;small&gt;(1941–1942)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Benito Mussolini]] &lt;small&gt;(1941–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] &lt;small&gt;(1941–1942)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] &lt;small&gt;(1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Gastone Gambara]] &lt;small&gt;(1941–1942)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Emilio Grazioli]] &lt;small&gt;(1941–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Mario Roatta]] &lt;small&gt;(1942–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&amp;nbsp;[[Mario Robotti]] &lt;small&gt;(1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;[[Ernest Peterlin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;[[Mirko Bitenc]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Franc Krener]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;[[Lovro Hacin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Ivan Prezelj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Slavko Krek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Ante Pavelić]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Rafael Boban]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vladimir Metikoš]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Kosta Mušicki]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&amp;nbsp;[[Sekula Drljević]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
| combatant3        = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}}
[[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&amp;nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}}
----&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;podpora do 1943&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;podpora do 1944&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]]
| commander3        = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Dušan Simović]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Petar Nedeljković]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Milorad Petrović]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Leon Rupnik]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Dušan Trifunović]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Jaka Avšič]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Karl Novak]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Jože Melaher]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Vladimir Vauhnik]]
| casualties1       = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ&lt;br /&gt;
| casualties2       = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot&lt;br /&gt;
| casualties3       = 415 pripadnikov kraljeve vojske,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&amp;v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&amp;p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}&lt;/ref&gt; 436 pripadnikov slovenskih četnikov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&amp;v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&amp;f1=0%2Cvojni_status&amp;v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}&lt;/ref&gt;
}}
{{Zgodovina Slovenije}}

'''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Italija in Madžarska sta svoji okupacijski območji še istega leta formalno priključili.

Na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|okupiranem ozemlju]] so okupatorji že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali tudi druge civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Poleg tega so Nemci na okupiranih območjih vršili prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti.

26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}&lt;/ref&gt; Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju.

Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali sodelovanje z Nemčijo in Italijo.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Že v prvih dneh okupacije so škof Rožman in mnogi slovenski politiki okupatorjem izrazili lojalnost ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z njimi.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}}

Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje v zahodni Sloveniji tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom in ovajala ter izročala pripadnike OF. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Protikomunističnemu taboru je pripadala tudi tajna organizacija [[Črna roka|Črno roko]], ki je likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Pri razmahu kolaboracije je pomembno vlogo odigrala tudi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanska škofija]]. Na [[Štajerska|Štajerskem]] množične kolaboracije ni bilo, tudi zaradi drugačne drže [[Nadškofija Maribor|mariborske škofije]].  

Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}&lt;/ref&gt; 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo.

Partizansko gibanje je po italijanski kapitulaciji prejelo velik zagon. Partizani so še isti mesec uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM na [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Prav tako je bila isti mesec v Ljubljani ustanovljeno [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti &quot;komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom&quot;. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani.

Kljub hudim izgubam med ofenzivami okupatorjev in kolaborantov partizansko gibanje na Slovenskem ni bilo nikoli uničeno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava |url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html |website=old.delo.si |date=2012-05-15 |accessdate=2025-01-14 |language=sl-si |first=Tomaž |last=Švagelj |publisher=Delo}}&lt;/ref&gt; Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.&lt;ref&gt;Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151&lt;/ref&gt; Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}}

[[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah 14. in 15. maja 1945.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}&lt;/ref&gt; 

Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.&lt;ref&gt;Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868&lt;/ref&gt; 

Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}}

== Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} ==
{{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}}

=== Razmere pred vojno ===
[[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z &quot;žrtvovanjem” 500.000 le-teh.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dokončni boj med &quot;severnojadranskimi rasami&quot; v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}&lt;/ref&gt; Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o &quot;strupu tujih ras&quot; na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal &quot;nenemško mesto&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]]

Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Kranjc (2013), str. 42.&lt;/ref&gt; [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”&lt;ref name=&quot;:142&quot;&gt;{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}&lt;/ref&gt; vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,&lt;ref name=&quot;:142&quot; /&gt; [[Francova diktatura|Francova Španija]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}&lt;/ref&gt; ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}&lt;/ref&gt; Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} 

Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS.
[[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]]
[[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od  avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.&lt;/ref&gt; Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]].

Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti.

== Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) ==
Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 379.&lt;/ref&gt; S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 380.&lt;/ref&gt; Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. 

Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. 

Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zasedba Dravske banovine ==
{{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]]
[[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]]
Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]].

11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni.

[[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala.

Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH).

=== Okupacijski sistem ===

{{multiple image
|direction=vertical
|align=right
|image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif 
|width1=288
|caption1=&lt;small&gt;Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941&lt;/small&gt; 
|image2=Croatia-41-45.gif
|width2=260
|caption2=&lt;small&gt;Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941&lt;/small&gt;:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}}    {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}}

Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]].

Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe.

Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}}

Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]].

==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ====
Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}&lt;/ref&gt;

=== Raznarodovalna politika ===
Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}}

==== Nemška politika ====
Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.).

Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&amp;nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}&lt;/ref&gt; Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«.

V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili.

==== Italijanska politika ====
Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila &quot;prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem&quot;.{{Sfn|Kranjc|2013}}
[[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|&lt;br /&gt;Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]  {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|&lt;u&gt;zahodno od rapalske meje:&lt;/u&gt; predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]
Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}&lt;/ref&gt;

Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}}
V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko.
{{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}}
{{bar box
|width = 390px
|float = right  
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;    
[[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,&lt;br /&gt;  »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. &lt;/span&gt;}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane.

Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. 

Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}}

{{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»&lt;br/&gt;''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}}
Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.&lt;/ref&gt; Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.&lt;ref&gt;Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.&lt;/ref&gt;

==== Madžarska politika ====
Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}}

Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}}

=== Okupatorski zločini ===
Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

===== Izgoni Slovencev =====
[[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]
Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}}

===== Koncentracijska taborišča =====
{{multiple image
| align = right
| total_width = 350
| image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg
| alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu
| caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu
| image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg
| alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu
| caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu
| footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let.
}}
Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}&lt;/ref&gt; Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} 

V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Auschwitz&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Auschwitz-Birkenau&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=U+logoru%2C+Auschwitz&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Mauthausen&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Melk%2FMauthausen&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Linz%2FMauthausen&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Gusen%2FMauthausen&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Steyr%2FMauthausen&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Gusen-Mauthausen&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Dunaj%2FMauthausen&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Peggau%2FMauthausen&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Gradec%2FMauthausen&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Ebensee%2FMauthausen&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Schlier%2FMauthausen&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Ljubelj%2FMauthausen&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Hartheim%2FMauthausen&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=St.+Valentin%2FMauthausen&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&amp;f15=1%2Ckraj_smrti&amp;v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&amp;f16=1%2Ckraj_smrti&amp;v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&amp;f17=1%2Ckraj_smrti&amp;v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&amp;f18=1%2Ckraj_smrti&amp;v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&amp;f19=1%2Ckraj_smrti&amp;v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Dachauu 1679,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Dachau&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Jasenovcu 413,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}&lt;/ref&gt; Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Buchenwald&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Essen%2FBuchenwald&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Weimar%2FBuchenwald&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Erfurt%2FBuchenwald&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Weimar-Buchenwald&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Bochum%2FBuchenwald&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Dachau+-+Buchenwald&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Dortmund%2FBuchenwald&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Frankfurt%2FBuchenwald&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Buchenwald-Leitmeritz&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Langenstein%2FBuchenwald&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Buchenwald+-+danska+meja&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&amp;f15=0%2Ckraj_smrti&amp;v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Ravensbrücku in podružnicah 255,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Ravensbr%C3%BCck&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Ravensbr%C3%BCck+&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&amp;f9=0%2Ckraj_smrti&amp;v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Flossenbürgu 231&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Flossenb%C3%BCrg&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi &quot;manj pomembna&quot; taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}}

V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}&lt;/ref&gt;

===== Streljanja talcev =====
[[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]]
[[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]]
Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}&lt;/ref&gt; (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&amp;v0=Stranice+pri+Frankolovem&amp;f1=0%2Cdatum_smrti&amp;v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}&lt;/ref&gt; Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}&lt;/ref&gt; in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi.

===== Požiganja vasi =====
[[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]]
Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili.

==== Prisilna mobilizacija ====
Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]].

Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev.

==== Holokavst ====
Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]].  Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.&lt;ref&gt;{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih.

Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63.

Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}&lt;/ref&gt; 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&amp;pg=PA176&amp;lpg=PA176&amp;dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&amp;source=bl&amp;ots=d89cQFUFhA&amp;sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&amp;q=heroes&amp;f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}&lt;/ref&gt; Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo.

Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;

== Odziv političnih struj na okupacijo ==
Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej.

=== Tradicionalne stranke ===
{{glavni|Protirevolucionarni tabor}}

Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili.

Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. 

Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}&lt;/ref&gt; Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije.

Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati.

=== Začetki kolaboracije ===
{{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}}
[[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}&lt;/ref&gt; ter mu izjavil: &quot;Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali&quot;. 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil &quot;popolno lojalnost&quot;. Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili &quot;veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo&quot; ter sporočili, &quot;prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}&lt;/ref&gt; Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}&lt;/ref&gt; 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}&lt;/ref&gt; 

Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}&lt;/ref&gt; Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}}

===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja===
{{glavni|Osvobodilna fronta}}
[[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]]

Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}}

Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}&lt;/ref&gt; V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}&lt;/ref&gt;

Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}}

== Začetki odpora (1941) ==
Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}}

[[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]]

Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet.

Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora.

[[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov.

Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko.

Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja.

=== Vstaja na Gorenjskem ===
Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]]
Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}&lt;/ref&gt; Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}&lt;/ref&gt; 

Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Mo%C5%A1enjska+planina&amp;f1=0%2Ckraj_smrti&amp;v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&amp;p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}&lt;/ref&gt; Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote.

Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete.

== Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) ==
Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod  Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.&lt;ref&gt;Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej&lt;/ref&gt; Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 381.&lt;/ref&gt; Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
{{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}}

Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.&lt;ref&gt;Hellwig V. (2005)&lt;/ref&gt; Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 382.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 %  nekdanjih socialdemokratov.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

== Protinapad okupatorjev (1942) ==
[[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]]

Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo.

Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&amp;v0=Talec+-+ustreljen&amp;f1=0%2Cdatum_smrti&amp;v1=1942-7-22-0&amp;f2=0%2Ckraj_smrti&amp;v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}&lt;/ref&gt; Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}&lt;/ref&gt;

Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce.

2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu.

Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo.

Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov.

== Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) ==
[[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]]
{{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}}

Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}&lt;/ref&gt;

Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] 

Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}}

Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}&lt;/ref&gt; v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja.

Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title=&quot;Preventivno uničenje&quot; zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}&lt;/ref&gt; Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med &quot;božičnim racijami&quot; v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali.

Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot &quot;pretepaške bande&quot;, &quot;nepokorne in divje&quot; ter &quot;plenilce&quot;. Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}}

=== Vloga Cerkve med vojno ===
[[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]]
Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]]
Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: 

{{citatni blok|“&quot;Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila.&quot;“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}&lt;/ref&gt;}}

Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je  objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': ''

{{citatni blok|&quot;Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo.&quot;|Navedek iz Slovenec (časopis)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;}}

Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}&lt;/ref&gt; 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}}

12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da &quot;''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni.&quot;''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije:
{{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}}
Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo &quot;mi&quot; garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}}
[[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]]
Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}&lt;/ref&gt; Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].&lt;ref name=&quot;Predlog ali mnenje&quot;&gt;{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}&lt;/ref&gt; Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]&lt;nowiki/&gt;u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}&lt;/ref&gt;
Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]]
OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval.

=== Odnosi z Mihailovićem in četniki ===
Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike

V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]]

== Spopadi partizanov z italijansko vojsko ==

=== Bitka na Nanosu ===
[[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji.
Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}&lt;/ref&gt;

=== Italijanska ofenziva (poletje 1942) ===
{{glavni|Roška ofenziva}}
[[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]]
[[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]]
[[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]]

Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}}

15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000.

Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili.

Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trailer &quot;Oltre il filo&quot;|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje.

Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo.

== Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) ==
Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20.

Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane.
[[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]]
Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Osankarica&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Osankarica+%28Lukanja%29&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&amp;f6=0%2Ckraj_smrti&amp;v6=Pohorje&amp;f7=0%2Cdatum_smrti&amp;v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}&lt;/ref&gt; enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili.

Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata.

Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez.

Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}}

=== Dolomitska izjava ===
{{glavni|Dolomitska izjava}}

Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov.

Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema.

== Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) ==
[[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]]
8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}&lt;/ref&gt; V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]]

Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944.

[[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]]

Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške.

V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja.

=== Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''===             
[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. 

Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet
|last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}&lt;/ref&gt;

Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;

Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.&lt;ref&gt;Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979&lt;/ref&gt;

== Nastanek slovenskega domobranstva ==
{{glavni|Slovensko domobranstvo}}
[[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]]
Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.&lt;ref&gt;Mlakar, B. (2003), str. 126-134.&lt;/ref&gt; Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}&lt;/ref&gt;|source=}}
[[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]]
Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. 

Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: 

{{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}&lt;/ref&gt;}}

Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. 

=== Domobranska prisega ===

Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega&lt;ref&gt;»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.&lt;/ref&gt;}} 
Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote.

=== Domobranska policija ===
{{multiple image
| align = right
| total_width = 350
| image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg
| alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]].  P
| caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]].
| image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg
| alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini.
| caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini.
}}Pod Gestapom je delovala  posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi  zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}}

Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}}  

V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}&lt;/ref&gt;

=== Primorska in Gorenjska ===
[[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]]
[[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]]
Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu.

Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]].

== Zbor odposlancev slovenskega naroda ==
Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva.

Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo &quot;tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost.&quot;

Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti.

Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada.

29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}}

== Sodelovanje zahodnih zaveznikov ==
[[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]]
[[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]]
[[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]]
Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji&quot;.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&amp;dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber &amp; Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji&quot;,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&amp;dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&amp;source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}&lt;/ref&gt; tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije.

Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}&lt;/ref&gt;

Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so &quot;belogardisti sovražniki zaveznikov&quot;.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}}

== Razmah NOB (1944–1945) ==
[[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]]
Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje.

Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo.

Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo.

26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti.

V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem.

3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zadnje operacije in konec vojne (1945) ==
Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne.

Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena.

Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili.

=== Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} ===
Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]]
Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.&lt;/ref&gt;{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}}

=== Prekmurje ===
Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji.

=== Primorje ===
{{glavni|Tržaška operacija}}
[[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije.

28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, &quot;brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo&quot;|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;

Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]].

=== Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne ===
Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti.

30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}&lt;/ref&gt; Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;

3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo.

Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote.

Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem.

== Povojno dogajanje ==
[[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]]
Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. 

=== Komunistični prevzem oblasti ===
5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim.

Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]].

=== Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja ===
{{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}}
{{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}}

[[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka.

Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}}

Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}&lt;/ref&gt; kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&amp;v0=1945-5-0-0&amp;f1=1%2Cdatum_smrti&amp;v1=1945-6-0-0&amp;f2=1%2Cdatum_smrti&amp;v2=1945-7-0-0&amp;f3=1%2Cdatum_smrti&amp;v3=1945-8-0-0&amp;f4=1%2Cdatum_smrti&amp;v4=1945-9-0-0&amp;f5=1%2Cdatum_smrti&amp;v5=1945-10-0-0&amp;f6=1%2Cdatum_smrti&amp;v6=1945-11-0-0&amp;f7=1%2Cdatum_smrti&amp;v7=1945-12-0-0&amp;f8=0%2Cdatum_smrti&amp;v8=1946-1-0-0&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Teharje&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Teharje+%28%3F%29&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Teharje+%2F%3F%2F&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Pri+Teharju&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Pri+Teharjah&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Pri+Teharjah&amp;f15=1%2Ckraj_smrti&amp;v15=Pri+Teharjih&amp;f16=1%2Ckraj_smrti&amp;v16=Teharje%2C+Celje&amp;f17=1%2Ckraj_smrti&amp;v17=Okolica+Teharij&amp;f18=1%2Ckraj_smrti&amp;v18=okolica+Teharjev&amp;f19=1%2Ckraj_smrti&amp;v19=Teharje+%28ali+okolica%29&amp;f20=1%2Ckraj_smrti&amp;v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&amp;f21=0%2Ckraj_smrti&amp;v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}&lt;/ref&gt;

V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce.

== Žrtve in posledice ==
Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}&lt;/ref&gt;

Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}}

Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.&lt;ref name=&quot;RTV2012-06-10&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}&lt;/ref&gt; Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.&lt;ref&gt;http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2&lt;/ref&gt;

=== Žrtve po statusu ===
Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Število žrtev
!Odstotek v skupnem
številu slovenskih žrtev
&lt;br /&gt;
!Status žrtev
|-
|33.386
|34,15 %
|Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja
|-
|23.412
|23,95 %
|Civilisti
|-
|15.276
|15,62 %
|Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti
|-
|12.380
|12,66%
|Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti.
|-
|11.952
|12,22 %
|Neugotovljeno
|-
|1.339
|1,36 %
|Ostalo
|-
|'''97.744'''
|'''100 %'''
|'''SKUPNO'''
|}
'''Struktura civilnih žrtev'''

Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Število 
civilnih žrtev
!Odstotek vseh 
civilnih žrtev
&lt;br /&gt;
!Povzročitelj in način smrti
|-
|11.841
|
|Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo
|-
|4.821
|
|Okupatorji – Talci in v zaporih
|-
|7.614
|
|Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke
|-
|1.000
|
|Kolaboranti – Samostojne akcije
|-
|'''23.281'''
|'''80.0 %'''
|'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov'''
|-
|3.528
|
|Partizani – med vojno
|-
|1.043
|
|Partizani – po vojni
|-
|'''4,571'''
|'''15.7 %'''
|'''Skupne civilne žrtve partizanov'''
|-
|1.259
|4.3 %
|Zaveznki – bombardiranja
|-
|'''29.111'''
|'''100 %'''
|'''SKUPNO'''
|}

=== Žrtve po povzročitelju ===
Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:&lt;ref&gt;Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Povzročitelj smrti
! Število žrtev
! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev 
|-
| [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]])
| 31.054
| 31,77 %
|-
| Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]])
| 24.135
| 24,69 %
|-
| [[Italija]]nske okupacijske enote
| 6.073
| 6,21 %
|-
| Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki)
| 5.763
| 5,90 %
|-
| [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]])
| 5.141
| 5,26 %
|-
| [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote
| 1.892
| 1,94 %
|-
| [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote
| 811
| 0,83 %
|-
| [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote
| 199
| 0,20 %
|-
| Ostalo
| 2.150
| 2,20 %
|-
| Neugotovljeno
| 20.526
| 21,00 %
|-
! SKUPNO
! 97.744
! 100 %
|}

Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej.

=== Žrtve po letih in povzročitelju ===
Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Število žrtev
!Povzročitelji
|-
|1941
|2.600
|skoraj izključno okupator
|-
|1942
|11.000
|10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani
|-
|1943
|16.600
|7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji)
|-
|1944
|27.000
|partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev
|-
|1945
|34.000
|okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov
|}

=== Družbene posledice ===
Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti.

Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino.

Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.).

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{refbegin|2|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri in literatura ==

* {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}}
* {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}}
* {{cite book |last=Blumenwitz |first=Dieter |title=Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941–1946): mednarodnopravna študija |publisher=Mohorjeva družba |year=2005 |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |language=sl |cobiss=222654976}}
* {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}}
* {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}}
* {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}}
* {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}}
* {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}}
* {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}}
* {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}}
* {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}}
* Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}}
* {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}}
* {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}}
* {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}}
* {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}}
* {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}}
* {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}}
* {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}}
* {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}}
* {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}
* {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}}
* {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}}
* {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}}
* Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi).
* {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}}
* {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}}
* {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}}
* {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}}

* {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}}
* {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}}
* {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}}
* {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}}
* {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}}
* {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}}
* {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}}
* {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}}
* {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}}
* {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}}
* {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}}
* {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}}
* {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}}
* {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}}
* {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}}
* {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}}
* {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}}
* {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}}
* {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}}
* {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}}
* {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}}
* {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}}
* {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}}
* {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}}
* {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}}
* {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}}
* {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}}
* {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}}
* {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}}
* {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}}
* {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}}
* Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}}
* {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}}
* {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}}
* {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}}
* {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}}
* {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}}
* {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&amp;lang=slv}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&amp;redir_esc=y|cobiss=45646336}}
* {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&amp;redir_esc=y}}
* {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}}
* {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}}
* {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}}
* {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}
* {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}}
* {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}}
* {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}}
* {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}}
* {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}}
{{commonscat|Slovenia in World War II}}

== Zunanje povezave ==
* {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}
* Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025.
* [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]]  [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]].
{{portal|Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]]</text>
      <sha1>haavc6i8ohu5g7xo0x0b0tpzge5hqwe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlatko Kaučič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>176166</id>
    <revision>
      <id>6771718</id>
      <parentid>6151630</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:46:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15665" sha1="iawmlu093eytjlq8jy7jt1n8d7wot76" xml:space="preserve">{{BŽO brez virov}}{{popravi}}{{Infopolje Oseba}}
[[Slika:Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2011.jpg|thumb|300px|Zlatko Kaučič (četrti z leve, spredaj) na podelitvi [[Prešernova nagrada|Prešernovih nagrad]] leta 2011]]
'''Zlatko Kaučič''', [[Slovenci|slovenski]] [[džez|džezovski]] [[tolkalist]], [[bobnar]], [[skladatelj]] in [[glasbeni pedagog]], * [[21. februar]] [[1953]], [[Postojna]].{{Citation needed|date=May 2022}}

V svoji glasbeni karieri se Zlatko Kaučič že od samega začetka ukvarja z uglasbevanjem poezije oziroma s prepletanjem poezije in glasbe. Uglasbil je poezijo [[Federico García Lorca|Federica Garcíe Lorce]], [[Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]] in drugih.
Že vrsto let ga navdihujeta življenje in delo [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]], ki mu je skupaj z [[Barbara Korun|Barbaro Korun]] posvetil album Vibrato tišine. 

Leta 2008 je prejel nagrado [[Občina Brda|Občine Brda]], 2011 [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], 2017 [[Bevkova nagrada|Bevkovo nagrado]], 2021 zlato plaketo [[Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|JSKD]].

Sprva je odraščal v Vipolžah, nato se je družina preselila na Dobrovo. Oče je bil policist, mama delavka. Osnovno šolo je zaključil na Dobrovem ter šolanje nadaljeval na srednji kovinarski šoli v Novi Gorici. Je glasbeni samouk.
Nesoglasja v družini so ga spodbudila, da se je l. 1970 preselil v Čento (Tarcento) blizu Vidma, kjer je živel v hipijevski komuni. Pridružil se je skupini Upupa, nato skupini Hero, s katero je izdal prvo ploščo. Leta 1972 se je preselil v Švico, kjer je živel v hiši z drugimi glasbeniki. Med drugimi je tam spoznal Allana Blairmana, ki ga je naučil, ˝da bobni niso le &quot;muskulatura&quot;, ampak predvsem prefinjena tehnika v povezavi s fantazijo in občutkom za formo˝ (Kaučič, 2011). 
Pot je prek Londona nadaljeval v Španijo. V klubu »Tres Tristes Tigres« se je zaposlil kot hišni bobnar, kjer je igral z različnimi glasbeniki, ki so tam gostovali. Kaučič ta čas šteje za začetek svoje profesionalne glasbene poti. V Španiji je igral po različnih klubih in festivalih ter sodeloval s številnimi glasbeniki, kot so Peter Delphinich, Eric Peter, Tete Montoliu, Claude Guillot, Paul Stocker, Mike Osborne … Leta 1979 je z glasbenikom Paulom Stockerjem igral tudi na Portugalskem, leta 1980 se je tam pridružil zasedbama »Za Eduardo in Progress Quartet« in »The Trio«. Med letoma 1981 in 1983 se je v Španiji preizkusil kot mentor na jazz šoli »Taller de musicos« v Barceloni, poučeval je bobne, sodeloval na različnih jazz seminarjih ter se poglobil v teoretične osnove glasbe. Nato se je preselil v Amsterdam, kjer je bila podpora umetniškim ustvarjalcem dobro urejena in posledično jazzovsko ustvarjanje zelo razvito. Tam je tudi naletel na odlično prakso improviziranega igranja.

Leta 1992 se je vrnil v Slovenijo. V Mariboru, v Centru za jazz in elektroakustiko, je poučeval glasbenike, kot so Igor Bezget, Vasko Atanasovski, Sebastijan Duh, Ciril Sem ... Na pobudo Boleslava Simonitija se je l. 2001 vrnil v Novo Gorico, kjer so ustanovili društvo KUD Zvočni izviri in je nastala zasedba Kombo, ki jo vodi Kaučič. Program šole je posebej priredil za svoje varovance, da bi jih spodbudil k ustvarjanju glasbe zunaj klišejev sodobne popularne produkcije. Leta 2003 je zasedba izdala svoj prvi album Zvočni izviri.

Vrnitev v Slovenijo je za Kaučiča pomenila začetek izjemno ustvarjalnega obdobja. Izkušnje in znanje je strnil v albumih, ki jih je izdajal sam ali v sodelovanju z drugimi glasbeniki. Prvi solo album »Round Trip« je izšel l. 1994. Takrat je največ sodeloval z briškim klubom Strelišče. Poleg koncertiranja je pomagal pri organizaciji cikla koncertov »Real jazz«, ki se je odvijal v devetdesetih letih 20. stoletja. Je idejni oče festivala Brda Contemporary Music Festival, ki je bil prvič organiziran l. 2011. Dogaja se v Brdih in velja za enega kreativnejših in odmevnejših festivalov v Sloveniji. Leta 2018 je bil izbran za igranje na prestižnem dogodku Uffizi live (Galerija Uffizi, Firence). Predstavil se je z improvizacijo na temo Boticcellijve Pomladi z naslovom »Mystical Nature«. Še danes vodi zasedbi Kombo in Orkester brez meja.

==Diskografija==
* ''Uho je senca očesa'' (2019)
* ''Horror mundi'' (2019)
* ''Morning Patches'' (2019)
* ''Kombo C: Petelin iz Noznega'' (2019)
* ''Agrakal'' (2018)
* ''Diversity'' (2018)
* ''Plodi'' (2017)
* ''Kombo B: Rock Mi Monk'' (2017)
* ''Watch For Dogs'' (2017)
* ''Without Borders'' (2017)
* ''Orkester brez meja / Orchestra senza confini - Schengen'' (2016)
* ''A woman's work... (Joëlle Léandre)'' (2016)
* ''Disorder at the border plays Ornette'' (2016)
* ''Il sogno di una cosa'' (2016)
* ''East West Daydreams'' (2016)
* ''Zvočni sejalec (In memory of Boštjan Cvek)'' (2016)
* ''Second Round'' (2016)
* ''CANVAS'' (2015)
* ''Orkester brez meja / Orchestra senza confini'' (2015)
* ''Kombo B: Hramo'' (2015)
* ''Ena/One'' (2015)
* ''Disorder at the border'' (2015)
* ''Sonic party'' (2014)
* ''December Soul'' (2013)
* ''Dreiländer trio'' (2013)
* ''Zarja-Tay'' (2012)
* ''Zvočna polja za T.S. (Kombo)'' (2012)
* ''Round Trip - VINYL (Music For Drums and Percussions'' (2011)
* ''The Jazz hram suite'' (2011)
* ''Round about one o'clock
(Dedicated to Mike Osborne-Ozzie)'' (2011)
* ''Emigrants'' (2011)
* ''30th Anniversary Concerts'' (2009) - 3 CD
* ''Kombo: Biči'' (2008)
* ''Vizionarja'' (2007)
*''Tolminski punt'' (2007)
*''Vibrato tišine: Hommage Srečku Kosovelu'' (2006)
*''Kombo: Skriti kotički svetlobe'' (2005)
*''Pav: Solo album'' (2005)	
*''Zlati čoln 2: Dedicated to [http://en.wikipedia.org/wiki/Steve_Lacy Steve Lacy]'' (2005)
*''How Deep Is The Ocean'' (2005)
*''Zvočni izviri: kompilacija'' (2003)
*''Zlati čoln'' (2002)
*''Squarci'' (2000)
*''Astolfo Sulla Luna'' (1999)
*''Quartetto Orizzontale'' (1999)
*''Emotional Playgrounds'' (1998)
*''Glasba za Romana'' (1997)
*''Round Trip: Music For Drums and Percussions'' (1994)

==Festivali==

*1978

 Caiscais, Portugal, (The Trio)

*1979

 Macau Jazz Festival, Hong Kong (Rao-Kayo Quartet)

*1980

 Madrid Jazz Festival (Carlos Conzalbes)

*1981

 Vigo Jazz Festival (Kenny Wheeler)

 Valencia Jazz Festival (Steve Lacy)

 Murcia Jazz Festival (Steve Lacy)

 Barcelona Jazz Festival (Steve Lacy)

*1982

 Madrid Jazz Festival (Mike Osborne)

*1984

 North Sea Jazz Festival (A. Cairo)

*1986

 1.Slovenski festival jazza (Paulo Stocker)

*1987

 Itacha Jazz Festival, New York (Solo Performance)

*1989

 World Festival Atlanta G. A. (European Jazz Quintet with Paolo Fresu...)

*1990

 North Sea Jazz Festival (Trio Pepe)

*1994

 Lisboa City of Culture (Z. Kaučič Trio)

*1995

 Clusone Jazz Festival (Solo Performance)

*1996

 Festival Lent, Maribor (G. Trovesi Trio)

&quot;1997

 Festival Lent, Maribor (Paul Bley Trio)

*1998

 Bienale Fest Bologna (Quartetto Orizzontale)

 Festival Lent, Maribor (Chico Freeman, George Cables 4 tet)

*1999

 European Music Fest, Etazzus Trio (Cairo Egipt)

 Festival Lent, Maribor (Emotional Playgrounds)

 Jazz &amp; Wine, Italia (Emotional Playgrounds)

*2000

 Druga godba, Ljubljana (Duo with Achille Succi)

*2000

 Jazz festival, Ljubljana (Tribute to Bill Evans)

*2001	 Progetto Jazz Edizione, Cremona
 Squarci Jazz 2001, Italia (Duo with Albert Mangelsdorff)
*2002	 Festival Lent, Maribor (G. Trovesi Trio)
*2003	Jazz festival Ljubljana (Ornethology)
 	Jazz festival Skopje, Macedonia (Ornethology)
 	Jazz festival Mittele Europeo, Roma (Ornethology)
*2004

Festival Lent, Maribor (Paul McCandless, Tavolazzi, Cisselli, filharmonic orch.)

 	Sajeta Festival (Alexander Balanescu)
*2005	Festival Cernko (with J.Girotto, P.Dalla Porta)
 	Jazz Festival Udine (with Cissi, Bertot)
*2006	Cerkno (Solo - Pav)
 	Ljubljana jazz festival (Vizionarja with Paul McCandless, Irene Aebi...)
 	Sajeta (with Trevor Wats)
*2007	Teatro Aprigoni (san vito al tagliamento) Herb Robertson-Zlatko Kaučič-Massimo De Mattia
22.apr	International Literature Festival (Cuirt Galaway-Irland with Barbara Korun)
29.jun	Venetto Jazz Festival:Zlati čoln (paul mccandless,javier girotto,paolino dall porta,bruno cesselli,zlatko kaucic)
30.jun	Festival Clusone:Zlati čoln (paul mccandless,javier girotto,paolino dall porta,bruno cesselli,zlatko kaucic)
1. jul	Casa Di Jazz-Roma:Zlati čoln (paul mccandless,javier girotto,paolino dall porta,bruno cesselli,zlatko kaucic)
2.aug	Sajeta Festival (Akosh Szeleveny)
4.aug	Festival MUSICA SULLE BOCHE (sardenia-italija) with ALEXSANDER BALANESCU-ZLATKO KAUCIC DUO
28.oct	Town Hall Luxemburg: Zlatko Kaučič Quintet
18.nov	EUROPEAN JAZZEXPO (calgiari-italia)WITH KAUČIČ-BALANESCU-FAVATA-BRUNOD)
13.dec	FESIVAL UN MONDO DI SUONI - NAPOLI (balanescu-kaucic-favata-brunod)
*2008	 
16.feb	JAZZ KOINE (Pordenone Italia : Suite for Malachi Favors)
 	Zlatko Kaučič KOMBO (Guest:Massimo de Mattia-flutes, Bruno Cisselli-piano)
19.feb	Cankarjev Dom SLO (Jubilej ob 30 letnici v jazzu):
- Cerkno trio (Javer Girotto, Salvatore Maiore)
- Kombo
15.maj	ARE YOU FREE? Dunajska Streda (Slovakia): Shades of Jazz on Noir with (Herb Robertson, Frank Gratkowski, Szilárd Mezei, Saadet Türköz...)
16.maj	JAZZ CERKNO - Trio Zlatko Kaučič - Saadet Türköz, Giovanni Maier
31.maj	Slovenia in New York - Town Hall (with Marc Ribot, Greg Cohen)
19.jun	Lisbon Fest - Duo with Peter Brötzmann
20.jun	27. FESTIVAL JAZZ&amp;MUSIQUE IMPROVISEE en FRANCHE-COMTE Besanson FR - with Peter Brötzman and Jean-Luc-Cappozzo
28.jul	SAJETA duo (with Louis Sclavis)
31.jul	SAJETA Tolminski punt 2 (with Peter Brötzmann, Robert Určon)
22-25.aug	Festival MUSICA SULLE BOCCHE (with Kombo)
12.nov	TILBOURG (Holland) Paradox (with A.Balanescu, J.Girotto)
13.nov	N.O. JAZZ FESTIVAL (Zagreb - HR) (with A.Balanescu, J.Girotto)
17.nov	Kulturni Dom Nova Gorica (SLO) (with J.Girotto, Bruno Cesselli, M. De Mattia, Combo)
*2009	 
23.jun	Festival UDINE JAZZ (DOLINE TRIO-Saadet Türköz-Giovanni Maier-Zlatko kaučič)
4.jul	50. Jazz Festival Ljubljana (wit Evan Parker)
16-18. jul	Festival TOPOLOVO (solo-workshop)
17-26.aug	CANJAZZ FEST. CANGAS Spain (with Peter Delphinich,Dave Pybus,Max Sunyer,Jorge Pardo,ALvador Niebla...)
8.oct	Club: PORGY&amp;BESS (Wien - AUT). Festival HOTROMANIA III. with ALEXSANDER BALANESCU-JAVIER GIROTTO-ZLATKO KAUČIČ
*2010	 
13.feb	Jazz Koine (pordenone) Italy. Claudia Contin&amp;Massiomo de Mattia Quintet, PP.PASOLINI-Pietro2 Pastor Paganus.
25.jun	UDINE JAZZ (KOMBO)
 	UDINE JAZZ (26 MIKIRI 4.tet)
20.may	CERKNO JAZZ FESTIVAL. GIANLUIGI TROVESI-FULVIO MARAS-ZLATKO KAUČIČ
21.may	CERKNO JAZZ FESTIVAL. SOLO-EMIGRANTS
17-18.jun	SMART FEST. Trio witrh EVAN PARKER-GiOVANNI MAIER-ZLATKO KAUČIČ
22.jun	UDINE JAZZ. CLAUDIO COJANIZ trio
29.jun	LJUBLJANA JAZZ FESTIVAL. POLJA ZA T.S (KOMBO-HERB ROBERTSON-BRUNO CESSELLI
6.jul	LENT FEST. DECEMBER SOUL-Stefano Battaglia-Paolino dalla Porta-Zlatko Kaučič
29.jul	TRIESTE JAZZ FEST. ANDREA MASSARIA-Trio
*2012	 
24.jun	Bucharest jazz Festival 2012 (B.K.J trio - BALANESCU-GIROTTO-KAUČIČ)
29.oct	KRAKOWSKA JESIEN JAZZOVA Festival (Zlatko Kaučič-solo)
*2013	 
19.feb	Koncerti ob 60.letnici (Cankarjev Dom, ljubljana) Trio Balanescu-Girotto-Kaučič in Orkester Brez Meja/Senza Confini
8.mar	ARTACTS 13 8.-10.Mar (St.Johann in Tirol). Duo EVAN PARKER-ZLATKO KAUČIČ &amp;Worshop by Zlatko Kaučič
25-27.apr	JAM 2013 Podgorica, Montenegro (SOLO NASTOP-WORKSHOP)
22.jun	WROCLAW, Polska. Creative Festival ART OF IMPROVISATION. DOLINE TRIO(Saadet Türköz-Zlatko Kaučič-Giovanni Maier)
28.jun	Jazz Podij duo &quot;Ramblas&quot; AGUSTI FERNANDEZ-ZLATKO KAUČIČ
14.sept	BCMF Duo with AB BAARS
27.sept	TARCENTO JAZZ 2013 &quot;SOLO&quot;
11.oct	WROCLAW SOLO FESTIWAL(solo concert)
16.oct	JAZZ LOFT-Pordenone-OLIVER LAKE trio
17.oct	SKOPJE JAZZ FESTIVAL-duo with EVAN PARKER
*2014	 
5.jul	55.Jazz Festival Ljubljana, Duo z Agusti Fernandezom
25.jul	Trieste loves jazz festival, Trio &quot;Disorder at the border&quot; (Giovanni Maier,Daniele D'agaro,Zlatko Kaučič)
12.oct	9.KRAKOWSKA JESIEN JAZZOVA(Alchemia-duo with AB BAARS)
*2015	 
8.-10.mar	SCHNITTPUNKTE 2015 (Disorder at the border)
22.may	20. CERKNO JAZZ FESTIVAL (CERKNO JUBILEUM ORCHESTRA)
3.jun	TRST &quot;Festival &quot;NUOVE ROTTE DEL JAZZ&quot; ORKESTER BREZ MEJA/ORCHESTRA SENZA CONFINI(conduction- Zlatko Kaučič/Giovanni Maier)
23.jul	TRIESTE LOVES JAZZ (Girotto-Kaučič-de Mattia-Cesselli)
10-12.Oct	10.KRAKOWSKA JESIEN JAZZOVA (Masters of Improvisation - EVAN PARKER,AGUSTI FERNANDEZ,JOËLLE LÉANDRE,ZLATKO KAUČIČ)
24.Oct	JAZZ&amp;WINE (Krmin) Trio DISORDER AT THE BORDER (Zlatko Kaučič,Giovanni Maier,Daniele D'agaro) plays music of ORNETTE COLEMAN
*2016	 
18.May	TREVISO SUONA JAZZ project &quot;Homage a Keeny Wheeler&quot; Evrey body song but my own&quot; (Ares Tavolazzi-ac.bas,Bruno Cesselli-piano,Zlatko Kaučič-drums
22.Jun	UDINE JAZZ December soul trio (Zlatko Kaučič-drums,Stefano Battaglia-piano,Paolino dalla Porta.ac.bas)
17.Sep	BCMF(Lotte Anker,Zlatko Kaučič,Rafal Mazur,Artur Majewski)
21.Oct	&quot;11.AD LIBITUM&quot; festival Waršava (Duo with Saadet Türkoz)
25.Oct	JAZZ&amp;WINE (Krmin) duo Evan Parker-Zlatko Kaučič
27.Oct	Neposlušno/Sound Dissobedience (Ljubljana) trio Evan Parker-Agusti Fernandez-Zlatko Kaučič
*2017	 
10.Jun	GAIA JAZZ FESTIVAL (KOMBO-B &quot;Rock mi Monk&quot;)
30.Jun	JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA(Cene Resnik,&quot;Watch for dogs&quot;Giovanni Maier,Zlatko Kaučič)
4.Jul	UDINE JAZZ FESTIVAL:Massimo de Mattia project &quot;SUONAMADRE&quot; (Giorgio Pacorig,Luigi Vitale,Zlatko Kaučič,Massimo de Mattia)
22.Jul	MUSICA IN VILLA FEST.Zlatko Kaučič December Soul(Stefano Battaglia,Salvatore Maiore,Zlatko Kaučič)
23.Jul	TRIESTE LOVES JAZZ-Zlatko Kaučič December Soul trio(Stefano Battaglia,Salvatore Maiore)
3.Aug	TIMEFRAMES FESTIVAL(Pordenone)Orkester brez meja(Orchestra senza confini)
3.Aug	FESTIVAL SLOVENSKEGA JAZZA(Ravne na Koroškem(KOMBO-B)
Oct	OKTOBER JAZZ(Kulturni dom-Nova Gorica)KOMBO-B ob 15.letnici šole &quot;Zvočni Izviri&quot;
Dec	NOVARA JAZZ-AGRAKAL trio(Marco Colonna-Agusti Fernandez-Zlatko Kaučič)
*2018	 
18.May	CERKNO JAZZ Jubileum koncert (Zlatko Kaučič, Evan Parker, Agusti Fernandez, Joelle Leandre)
27.Jun	LJUBLJANA Jazz festival (DECEMBER SOUL TRIO - Stefano Battaglia, Salvatore Maiore, Zlatko Kaučič)
7.Jul	GAIA JAZZ FESTIVAL (Kombo-C)
26.Jul	LAGO FILM FEST (Suonomadre trio, Massimo de Mattia, Giorgio Pacorig, Zlatko Kaučič)
21.Aug	UFIZZI - &quot;solo&quot; Mystical Nature inpiration of works by Sandro Botticelli
10.Sept	GROMKA, Defonija ob 25.letnici (Suonomadre, Massimo de Mattia, Luigi Vitale, Giorgio Pacorig, Zlatko Kaučič)
13.Sept	BCMF (Witout the borders - Barry Guy, Maya Homburger, Zlatko Kaučič)
21-23.Sept	WLEN-NOTTWO but TWENTY (Peter Brötzmann, Joëlle Leandre, Barry Guy, Mats Gustafsson, Paal Nilssen-Love, Agusti Fernandez, Maya Homburger, Mikolaj Trzaska, Per-Ake Holmlander, Rafal Mazur)
30.Sept	UJBUDA jazz festival, Budimpešta (Without the border trio - Barry Guy, Maya Homburger, Zlatko Kaučič)
*2019	 
5.Mar	Zvončki in Trobentice (Cankarjev dom) KOMBO-C
28.Jun	UDINE JAZZ(Marano)Evan Parker,Massimo de Mattia,Boštjan Simon,Zlatko Kaučič
29.Jun	Festival SAXGO duo Evan Parker-Zlatko Kaučič
7.Jul	SAJETA Festival &quot;SOLO&quot; ATE-JAS
12.Sep	BCMF,festival,duo with Torben Snekkestad
18.Sep	Vienna &quot;Porgy &amp;Bess/East weast Daydreams)
20.Sep	Festival slovenskega jazza-Ravne na Koroškem(East Weast Daydreams)

==Zunanje povezave==
*[http://www.kaucic-zk.si Domača stran Zlatka Kaučiča]
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kaučič, Zlatko}}
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Slovenski bobnarji]]
[[Kategorija:Slovenski tolkalisti]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]</text>
      <sha1>iawmlu093eytjlq8jy7jt1n8d7wot76</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolinar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182700</id>
    <revision>
      <id>6771734</id>
      <parentid>6770537</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T01:14:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6771734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3710" sha1="jznpmlctozzpgzizhsme9eflux772hj" xml:space="preserve">'''Dolinar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|89. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 2. februarja 2021 uporabljalo 1476 oseb
== Znani nosilci priimka ==
* [[Ana Dolinar Horvat]] (*1983), igralka
* [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar]] (1847–1930), duhovnik, skladatelj in prevajalec
* [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar]] (1894–1953), duhovnik, dirigent, muzikolog in skladatelj
* [[Andrej Dolinar]] (1928–2006), pravnik in psiholog, pedagoški delavec
* Andreja (Andrea María) Dolinar Hrovat (*1951), slovenska slikarka v Argentini
* [[Andreja Dolinar]] (*1967) športnica paraplegičarka, namiznoteniška igralka
* [[Blaž Dolinar]] (*1986), nogometaš
* [[Brane Dolinar]] ([[Branislav Demšar]], 1928–2000), mladinski pisatelj 
* [[Branko Dolinar]], botanik ? 
*[[Danica Dolinar]], muzikologinja, glasbena in plesna urednica TVS
* [[Darko Dolinar]] (1942–2022), literarni zgodovinar in teoretik, prevajalec
* [[Drago Dolinar]] (*1953), elektrotehnik, univ. profesor
* [[Dušan Dolinar]] (1936–1987), novinar in publicist, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose
* [[Edo Dolinar]] (*1973), kipar
* [[Elvira Dolinar]] (1870–1961), feministka in publicistka
* [[Franc Dolinar]] (1915–1983), duhovnik, cerkveni zgodovinar, protikomunistični publicist
* [[France Martin Dolinar]] (*1941), cerkveni zgodovinar, univ. profesor in arhivist (nadškofijski arhivar)
* [[Frančišek Dolinar]] (1841–1913), ribniški župnik in dekan, častni kanonik
* [[Gregor Dolinar]] (*1971), matematik, univ. prof., organizator tekmovanj, od 2022 predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije
* [[Ivan Dolinar]] (1840–1886), časnikar in politik
* Ivan Dolinar (1927–2023), kirurg v Celju, domoznanec, častni občan Prebolda
* Janez Dolinar (1935–2019), košarkar
* [[Janez Dolinar (novinar)|Janez Dolinar]] (*1954), RTV-napovedovalec, novinar
* [[Janez Dolinar]] (*1957), častnik SV
* Janez Dolinar, predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov
* [[Jelka Mrak Dolinar]] (1925–[[2018]]), politična interniranka in publicistka
*[[Jelka Dolinar]], farmacevtka
* [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858), pravnik, licejski profesor
* [[Jurij Dolinar (zdravnik)|Jurij Dolinar]] (1794–1872), zdravnik, kirurg in botanik
* [[Ksenija Dolinar]] (1945–2008), prevajalka, urednica, leksikografka
* [[Lojze Dolinar]] (1893–1970), kipar in grafik, profesor, akademik
* Lojze (Alois) Dolinar, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu, podžupan
* [[Luka Dolinar]] (1794–1863), duhovnik, skladatelj in nabožni pesnik
* [[Marjan Dolinar]] (1919–1973), gledališki igralec
* [[Marjetka Dolinar|Marjetka (Margarita Maria) Dolinar]], slikarka iz Argentine
*[[Marko Dolinar]] (*1961), biokemik, univ. prof.
*[[Milan Dolinar]], pesnik
* [[Mojca Kucler Dolinar]] (*1972), pravnica in političarka
*[[Robert Dolinar]] (*1970), arhitekt, filozof, teolog (jezuit)
*[[Štefan Dolinar]] (1773–1843), slikar
* [[Tomaž Dolinar]] (1760–1839), pravnik, univerzitetni profesor
* [[Vesna Nisha Dolinar]], kulinarična podjetnica (indijsko-slovenska)
* [[Vincencij Dolinar]] (1926–1945), pesnik
* [[Zlata Dolinar-Osole]] (1921–2007), antropologinja, univ. profesorica
* [[Žarko Dolinar]] (1920–2003), namiznoteniški igralec

== Glej tudi ==

* priimek [[Dolar (priimek)|Dolar]]
*priimek [[Dolinšek]]
*priimek [[Dolliner]]
*priimek [[Doljak]]
*priimek [[Dolhar]]
*priimek [[Dolničar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Dolinar}}

{{priimek}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>jznpmlctozzpgzizhsme9eflux772hj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Godec (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183202</id>
    <revision>
      <id>6771700</id>
      <parentid>6703791</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:25:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6771700</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2058" sha1="9justiyos4qz5o7cbnqbyn451p30ina" xml:space="preserve">'''Godec''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|165. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 994 oseb.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Alenka Godec]] (*1964), pevka zabavne glasbe
* [[Ančka Gošnik Godec]] (1927—2025), ilustratorka
* [[Andrej Godec]] (*1958), kemik (=? strokovnjak za varnost v železniškem prometu)?
* [[Anton Godec]] (1866—1948), naravoslovec, orniotolog
* [[Anton Godec - Tomaž]] (1913—1971), partizanski komandant
* [[Boštjan Godec]], direktor Slovenske akreditacije, dr.
* [[Boštjan Godec]], agronom, strok. za rastlinstvo
* [[Ciril Godec]] (*1937), zdravnik urolog (ZDA)
* [[France Godec]] (1910—1997), slikar
* [[Ivan Godec]] (1942—2011), politik in kulturni delavec, obnovitelj gradu [[Bogenšperk, Šmartno pri Litiji|Bogenšperk]]
* [[Janez Godec]] (1921—1944), medvojni interniranec, izvedel sabotažo proti nemški vojni industriji
* [[Jelka Godec]] (*1969), fizičarka, poslanka v DZ
*[[Jelka Godec Schmidt]] (*1958), ilustratorka in mladinska pisateljica
* [[Jernej Godec]] (*1986), plavalec
* Joe (Jurij) Godec (1803—1883), ameriški duhovnik in narodni delavec
* [[Jure Godec]] (1932—2023), metalurg in amaterski slikar
* [[Klemen Godec]] (*1987), pesnik, teolog
* [[Lara Godec Soršak]], slovensitka, didaktičarka
* [[Matjaž Godec]] (*1961), metalurg (IMT), prof. (tudi istoimenski seizmolog-ARSO)
* [[Miha Godec]], večmedijski vizualni umetnik
* [[Nataša Godec]], bibliotekarka, bibliografka (za družboslovje)
* [[Rok Godec]] (*1980), trobentač 
* [[Rupko Godec]] (1925—2022), pravnik, univ. profesor
* [[Tomaž Godec]] - Planinc (1905—1942), športnik (smučar, planinec), partizan

== Glej tudi priimke ==

* [[Godeša]]
*[[Godicl]]
*[[Godina]]
*[[Godič (priimek)|Godič]]
*[[Godnič]]
*[[Godler]]
*[[Gobec]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Godec}}

{{priimek|Godec}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>9justiyos4qz5o7cbnqbyn451p30ina</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771702</id>
      <parentid>6771700</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:27:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6771702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2080" sha1="8g8ktfof4zb6jjyd7kvwkysl2aijkoe" xml:space="preserve">'''Godec''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|165. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 994 oseb.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Alenka Godec]] (*1964), pevka zabavne glasbe
* [[Ančka Gošnik Godec]] (1927—2025), ilustratorka
* [[Andrej Godec]] (*1958), kemik, prof. FKKT UL (drug = strokovnjak za varnost v železniškem prometu, Mb)
* [[Anton Godec]] (1866—1948), naravoslovec, orniotolog
* [[Anton Godec - Tomaž]] (1913—1971), partizanski komandant
* [[Boštjan Godec]], direktor Slovenske akreditacije, dr.
* [[Boštjan Godec]], agronom, strok. za rastlinstvo
* [[Ciril Godec]] (*1937), zdravnik urolog (ZDA)
* [[France Godec]] (1910—1997), slikar
* [[Ivan Godec]] (1942—2011), politik in kulturni delavec, obnovitelj gradu [[Bogenšperk, Šmartno pri Litiji|Bogenšperk]]
* [[Janez Godec]] (1921—1944), medvojni interniranec, izvedel sabotažo proti nemški vojni industriji
* [[Jelka Godec]] (*1969), fizičarka, poslanka v DZ
*[[Jelka Godec Schmidt]] (*1958), ilustratorka in mladinska pisateljica
* [[Jernej Godec]] (*1986), plavalec
* Joe (Jurij) Godec (1803—1883), ameriški duhovnik in narodni delavec
* [[Jure Godec]] (1932—2023), metalurg in amaterski slikar
* [[Klemen Godec]] (*1987), pesnik, teolog
* [[Lara Godec Soršak]], slovensitka, didaktičarka
* [[Matjaž Godec]] (*1961), metalurg (IMT), prof. (tudi istoimenski seizmolog-ARSO)
* [[Miha Godec]], večmedijski vizualni umetnik
* [[Nataša Godec]], bibliotekarka, bibliografka (za družboslovje)
* [[Rok Godec]] (*1980), trobentač 
* [[Rupko Godec]] (1925—2022), pravnik, univ. profesor
* [[Tomaž Godec]] - Planinc (1905—1942), športnik (smučar, planinec), partizan

== Glej tudi priimke ==

* [[Godeša]]
*[[Godicl]]
*[[Godina]]
*[[Godič (priimek)|Godič]]
*[[Godnič]]
*[[Godler]]
*[[Gobec]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Godec}}

{{priimek|Godec}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>8g8ktfof4zb6jjyd7kvwkysl2aijkoe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Medkrajevni potniški promet (LPP)</title>
    <ns>10</ns>
    <id>191281</id>
    <revision>
      <id>6771630</id>
      <parentid>4874006</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:25:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2865" sha1="jp4np91okvjmdfao479arxklfgbisdl" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name  = Medkrajevni potniški promet (LPP)
| title = &lt;span style=&quot;background:#fff; padding:2px 6px; border-radius:3px;&quot;&gt;[[Slika:Logotip LPP.png|55px|link=]]&lt;/span&gt; [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|&lt;span style=&quot;color:#fff&quot;&gt;Medkrajevni potniški promet&lt;/span&gt;]] [[Ljubljanski potniški promet|&lt;span style=&quot;color:#fff&quot;&gt;Ljubljanskega potniškega prometa&lt;/span&gt;]]
| state = collapsed

| bodystyle  = border:2px solid #298612;
| titlestyle = background:#298612; color:#FFFFFF;
| groupstyle = background:#BEDAB7;
| liststyle  = background:#F4F9F3;

| group1 = Integrirane linije
| list1 = {{Navbox subgroup
| groupstyle = background:#D8E9D4;
| liststyle  = background:#F4F9F3;

| group1 =
| list1 = - [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|3G]] - [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|30]] - [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|51]] - [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|52]] - [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|53]] - [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|56]] - [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|60]] - [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|61]] -

}}
| group2 = Medkrajevne linije
| list2 = {{Navbox subgroup
| groupstyle = background:#D8E9D4;
| liststyle  = background:#F4F9F3;
| evenstyle  = background:#F4F9F3;
| oddstyle   = background:#F4F9F3;

| group1 = &lt;small&gt;Območje&lt;/small&gt; Ig
| list1 = - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 40 in 42 (LPP)|40 - 42]] -

| group2 = &lt;small&gt;Območje&lt;/small&gt; Vrhnika
| list2 = - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 43 in 44 (LPP)|43 - 44]] - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 45 (LPP)|45]] -  [[Medkrajevna avtobusna linija 46 (LPP)|46]] - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 47 (LPP)|47]] - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 48 (LPP)|48]] - [[Medkrajevna avtobusna linija 49 (LPP)|49]] -  [[Medkrajevna avtobusna linija 50 (LPP)|50]] - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 54 in Dragomer – Vrhnika Voljčeva (LPP)|54 - Dragomer – Vrhnika &lt;small&gt;Voljčeva&lt;/small&gt;]] -


| group3 = &lt;small&gt;Območje&lt;/small&gt; Brnik
| list3 = - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 64 (LPP)|64]] -

| group4 = &lt;small&gt;Območje&lt;/small&gt; Grosuplje
| list4 = - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 68 in 69 (LPP)|68 - 69]] - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 74 in 76 (LPP)|74 - 76]] - [[Medkrajevna avtobusna linija št. 78 (LPP)|78 - 79]] -  [[Medkrajevna avtobusna linija št. 80|80]] - [[Medkrajevna avtobusna linija Kompolje – Želimlje (LPP)|Kompolje – Želimlje]] -&lt;br&gt;- Lokalne v Občini Grosuplje: [[Medkrajevna avtobusna linija št. 31, 71, 72, 73, 74, 75 in 76 (LPP)|31 - 71 - 72- 73 - 74 - 75 - 76]] -&lt;br&gt;- Lokalne v Občini Škofljica: [[Medkrajevne avtobusne linije št. 82, 83, 84, 85 in 86 (LPP)|82 - 83 - 84 - 85 - 86]] -

}}
}}
&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jp4np91okvjmdfao479arxklfgbisdl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Župani Ljubljane</title>
    <ns>10</ns>
    <id>191914</id>
    <revision>
      <id>6771621</id>
      <parentid>6700442</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:09:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4857" sha1="5jmvwcg8fs0cwbdnh07q19hbtehue3b" xml:space="preserve">{{Navpolje
| state = collapsed
| name  = ZupaniLjubljane
| title = [[Slika:Flag of Ljubljana.svg|38px]] [[Župan Ljubljane|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Župani Ljubljane&lt;/span&gt;]]
| listclass = hlist

| bodystyle = border:2px solid #C8102E;
| titlestyle = background:#59AA2E; color:#FFFFFF;
| groupstyle = background:#C8E3B5;
| liststyle = background:#F1F8EC;
| bodyclass = hlist
| above = Navedena je prva izvolitev župana.
| abovestyle = background:#C8E3B5;
| belowstyle = background:#59AA2E; color:#FFFFFF;

| group1 = [[16. stoletje]]
| list1 = 
* [[Janez Lantheri]] (1504)
* [[Gregor Lagner]] (1505)
* [[Lenart Praunsperger]] (1506)
* [[Jakob Stettenfelder]] (1507)
* [[Janez Lindauer]] (1509)
* [[Volk Meditsch]] (1511)
* [[Matevž Frang]] (1513)
* [[Jurij Tazel]] (1514)
* [[Anton Lantheri]] (1516)
* [[Janez Standinath]] (1518)
* [[Volk Posch]] (1520)
* [[Jurij Gering]] (1524)
* [[Pongrac Lustaller]] (1526)
* [[Primož Huebman]] (1528)
* [[Peter Reicher]] (1529)
* [[Krištof Stern]] (1530)
* [[Viljem Praunsperger]] (1531)
* [[Vid Khissel]] (1533)
* [[Janez Weilhammer]] (1536)
* [[Volk Gebhardt]] (1544)
* [[Janez Dorn]] (1548)
* [[Jurij Tiffrer]] (1552)
* [[Mihael Frankovitsch]] (1555)
* [[Blaž Samerl]] (1559)
* [[Marko Pregl]] (1563)
* [[Lenard Chroen]] (1565)
* [[Mihael Vodapiuez]] (1567)
* [[Janez Phanner]] (1571)
* [[Gaspar Hoffstetter]] (1574)
* [[Marko Stetner]] (1582)
* [[Volk Guertner]] (1584)
* [[Jakob De Curtoni]] (1588)
* [[Andrej Falkh]] (1592)
* [[Venturin Thrauison]] (1593)
* [[Mihael Rosen]] (1595)
* [[Anton Feichtinger]] (1598)
* [[Andrej Kroen]] (1599)
* [[Josip Tschauller]] (1600)

| group2 = [[17. stoletje]]
| list2 = 
* [[Andrej Sallitinger]] (1601)
* [[Mihael Preiss]] (1605)
* [[Janez Vodapiuez]] (1607)
* [[Janez Sonze]] (1608)
* [[Janez Krstnik Gedenelli]] (1610)
* [[Adam Eggich]] (1616)
* [[Adam Weiss]] (1619)
* [[Janez Krstnik Verbetz]] (1623)
* [[Jurij Viditsch]] (1624)
* [[Horacij Carminelli]] (1629)
* [[Andrej Stropel]] (1631)
* [[Krištof Otto]] (1634)
* [[Gregor Khunstl]] (1638)
* [[Marko Wiz]] (1640)
* [[Fran Cirian]] (1647)
* [[Ludvik Schönleben]] (1648)
* [[Jurij Wertatsch]] (1650)
* [[Janez Steringer]] (1657)
* [[Janez Maria Pisckhon]] (1663)
* [[Janez Krstnik Dolnitscher]] (1672)
* [[Janez Jernej Bosio]] (1679)
* [[Gabriel Eder]] (1688)
* [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Dolnitscher]] (1692)
* [[Matija Di Georgio]] (1697)
* [[Janez Graffenhueber]] (1699)

| group3 = [[18. stoletje]]
| list3 = 
* [[Gabriel Eder]] (1702)
* [[Janez Kristof Pucher pl. Puechenthall]] (1710)
* [[Anton Janeshitsh]] (1712)
* [[Jakob Herendler]] (1716)
* [[Florijan von Grafflieiden]] (1720)
* [[Matija Christian]] (1726)
* [[Anton Raab]] (1738)
* [[Jurij Ambrož Kappus]] (1742)
* [[Matevž Fran Beer]] (1751)
* [[Fran Gamba]] (1764)
* [[Janez Mihael Kuk]] (1766)
* [[Matija Bertolloti]] (1770)
* [[Janez Jurij Pilgram]] (1772)
* [[Janez Nepomuk Mikolitsch]] (1774)
* [[Anton Fran Wagner]] (1775)
* [[Janez Friderik Egger]] (1782)
* [[Jožef Potočnik]] (1786)
* [[Peter Fister]] (1788)
* [[Anton Podobnik]] (1796)
* [[Josip Kokail]] (1797)

| group4 = [[19. stoletje]]
| list4 = 
* [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] (1812)
* [[Janez Nepomuk Rosmann]] (1814)
* [[Janez Nepomuk Hradecky]] (1820)
* [[Janez Fischer]] (1847)
* [[Matija Burger]] (1851)
* [[Mihael Ambrož]] (1861)
* [[Etbin Henrik Costa]] (1864)
* [[Josef Suppan]] (1869)
* [[Dragotin Dežman|Karl Deschmann]] (1871)
* [[Anton Laschan]] (1874)
* [[Peter Grasselli]] (1882)
* [[Ivan Hribar]] (1896–1910)

| group5 = [[20. stoletje]]
| list5 = 
* [[Ivan Tavčar]] (1911–1921)
* [[Ljudevit Perič]] (1921–1928)
* [[Dinko Puc]] (1928–1935)
* [[Vladimir Ravnihar]] (1935)
* [[Juro Adlešič]] (1935–1942)
* [[Leon Rupnik]] (1942–1945)
* [[Pavel Lunaček]] (1945)
* [[Fran Albreht]] (1945–1948)
* [[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] (1948–1951)
* [[Jaka Avšič]] (1951–1953)
* [[Heli Modic]] (1953–1954)
* [[Marijan Dermastia]] (1954–1960)
* [[Marjan Jenko]] (1960–1961)
* [[Marjan Tepina]] (1961–1967)
* [[Miha Košak]] (1967–1973)
* [[Tone Kovič]] (1973–1978)
* [[Marjan Rožič]] (1978–1982)
* [[Tina Tomlje]] (1982–1986)
* [[Nuša Kerševan]] (1986–1990)
* [[Jože Strgar]] (1990–1994)
* [[Dimitrij Rupel]] (1994–1998)
* [[Vika Potočnik]] (1998–2002)

| group6 = [[21. stoletje]]
| list6 = 
* [[Danica Simšič]] (2002–2006)
* [[Zoran Janković]] (2006–2011 in 2011–)
* [[Aleš Čerin]] (2011)

| below = * [[Mestna občina Ljubljana|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Mestna občina Ljubljana&lt;/span&gt;]]
* [[Seznam županov Ljubljane|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Župani Ljubljane&lt;/span&gt;]]
* [[Zgodovina Ljubljane|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Zgodovina Ljubljane&lt;/span&gt;]]
}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
[[Kategorija:Predloge za Ljubljano]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5jmvwcg8fs0cwbdnh07q19hbtehue3b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Zoisova nagrada</title>
    <ns>10</ns>
    <id>192733</id>
    <revision>
      <id>6771826</id>
      <parentid>6765256</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:04:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[Dušan Repovš (matematik)]]</comment>
      <origin>6771826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4066" sha1="hr41c2l2yhd9l4keyhm0ujrhhk6u38l" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Zoisova nagrada
| title = [[Zoisova nagrada]]
| bodyclass = hlist
| above = 

| group1 = Zoisova nagrada za&lt;br&gt; življenjsko delo
| list1 = * [[Aleksandra Kornhauser]] in [[Nace Šumi]] (1997) 
* [[Zmaga Kumer]] (1998) 
* [[France Bernik]] (1999) 
* [[Vinko Kambič]] in [[Stane Gabrovec]] (2000)
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (2001)
* [[Mirko Ramovš]] (2002)
* [[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] (2003)
* [[Davorin Dolar]] in [[Dušan Ferluga]] (2004)
* [[Miha Tišler]] in [[Jože Maček]] (2005)
* [[Jože Toporišič]] (2006)
* [[Janez Orešnik]] (2007)
* [[Robert Blinc]] in [[Ignacij Voje]] (2008)
* [[Alojz Kralj]] (2009)
* [[Kajetan Gantar]] (2010)
* [[Gabrijel Kernel]] in [[Boris Žemva]] (2011)
* [[Blaž Rozman]] (2012) 
* [[Zinka Zorko]] (2013)
* [[Vito Turk]] in [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (2014)
* [[Peter Fajfar]] (2015)
* [[Uroš Skalerič]] in [[Branko Stanovnik]] (2016)
* [[Slobodan Žumer]] (2017)
* [[Milica Kacin Wohinz]] in [[Boštjan Žekš]] (2018)
* [[Alenka Šelih]] in [[Josip Globevnik]] (2019)
* [[Tamara Lah Turnšek]] in [[Radovan Stanislav Pejovnik]] (2020)
* [[Anuška Ferligoj]] in [[Julijana Kristl]] (2021)
* [[Marijan Pavčnik]] in [[Radovan Komel]] (2022)
* [[Joso Vukman]] in [[Danilo Zavrtanik]] (2023)
* [[Željko Knez]] in [[Ljubica Marjanovič Umek]] (2024)
* [[Tatjana Avšič Županc]] in [[Tomaž Pisanski]] (2025)
* [[Milena Horvat]] in [[Slavko Splichal]] (2026)

| group2 = Zoisova nagrada za vrhunske&lt;br&gt;dosežke na področju&lt;br&gt;znanstvenoraziskovalne&lt;br&gt;in razvojne dejavnosti
| list2 = * [[Franc Gubenšek]], [[Venčeslav Kaučič]], [[Robert Zorec]], [[Marko Robnik]], [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] (1997)
* [[Vito Turk]] (1998)
* [[Rudi Podgornik]], [[Tatjana Avšič Županc]], [[Bojan Magajna]] (1999)
* [[Marko Andrej Zupan]], [[Stojan Stavber]], [[Slavko Splichal]] (2000)
* [[Marijan Pavčnik]], [[Leopold Škerget]], [[Matjaž Omladič]] (2001)
* [[Jože Vižintin]], [[Dragan Marušič]], [[Dragan D. Mihailović]] (2002)
* [[Dean Komel]], [[Drago Matko]], [[Boris Sket]] (2003)
* [[Marko Mikuž]], [[Danilo Zavrtanik]], [[Božo Plesničar]] (2004)
* [[Tomaž Prosen]], [[Dušan Turk]] (2005)
* [[Marjeta Šašel Kos]], [[Marija Kosec]], [[Željko Knez]] (2006)
* [[Svjetlana Fajfer]], [[Sandi Klavžar]], [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] (2007)
* [[Peter Križan]], [[Marko Topič]] (2008)
* [[Igor Muševič]], [[Marko Jesenšek]], [[Roman Jerala]] (2009)
* [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]], [[Janez Dolinšek]], [[Mihael Drofenik]], [[Blaž Zupan]], [[Andrej Jamnik]] (2010)
* [[Matjaž Klemenčič]], [[Vladimir Klemenčič]], [[Boris Turk]] (2011)
* [[Janez Bonča]], [[Tadej Battelino]], [[Matjaž Valant]] (2012)
* [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]], [[Dušanka Janežič]], [[Miran Gaberšček]] (2013)
* [[Milena Horvat]], [[Gorazd Meško]] (2014)
* [[Mitjan Kalin]], [[Tomaž Pisanski]], [[Borut Štrukelj]] (2015)
* [[Janko Prunk]], [[Božidar Šarlet]] (2016)
* [[Rajko Bratož]], [[Janez Plavec]], [[Zdravko Kravanja]] (2017)
* [[Marko Noč]], [[Robert Dominko]], [[Matjaž Perc]] (2018)
* [[Nives Ogrinc]], [[Enes Pasalic]], [[Denis Arčon]] (2019)
* [[Barbara Malič]], [[Gregor Anderluh]], [[Andrej Filipčič]], [[Samo Stanič]], [[Marko Zavrtanik]], [[Kozma Ahačič]] (2020)
* [[Stanislav Gobec]], [[Goran Dražić]], [[István Kovács]], [[Tomaž Zwitter]] (2021)
* [[Nada Lavrač]], [[Maja Ravnikar]], [[Ester Heath]], [[Bojan Kuzma]] (2022)
* [[Aleksey Kostenko]], [[Igor Križaj]], [[Igor Škrjanc]], [[Marko Snoj]] (2023)
* [[Ivan Šprajc]], [[Igor Klep]], [[Tomaž Katrašnik]], [[Damjana Rozman]] (2024)
* [[Andrej Rahten]], [[Polona Žnidaršič Plazl]], [[Igor Plazl]], [[Matjaž Humar]], [[Kristina Gruden]] (2025)
* [[Ingrid Milošev]], [[Borut Klabjan]], [[Sašo Džeroski]], [[Nataša Poklar Ulrih]] (2026)

| below = * [[Znanost v Sloveniji]]
* [[Žiga Zois]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]]
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>hr41c2l2yhd9l4keyhm0ujrhhk6u38l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sovretovi nagrajenci</title>
    <ns>10</ns>
    <id>192738</id>
    <revision>
      <id>6771590</id>
      <parentid>6767527</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:12:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3932" sha1="mem02u3oj00x6dri0tprchjyimeyvlu" xml:space="preserve">{{Navpolje stolpci
| name = Sovretovi nagrajenci
| title = [[Sovretova nagrada|Sovretovi nagrajenci]]
| bodyclass = hlist
| colwidth = 35em
| col1 = 
&lt;poem&gt;
1963: [[Mira Mihelič]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1963:&lt;/span&gt; [[Janez Gradišnik]]
1964: [[Matej Bor]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1964:&lt;/span&gt; [[Mile Klopčič]]
1969: [[Janko Moder]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1969:&lt;/span&gt; [[Kajetan Gantar]]
1970: [[Franjo Smerdu]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1970:&lt;/span&gt; [[Zdenka Škerlj Jerman|Zdenka Jerman]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1970:&lt;/span&gt; [[Vital Klabus]]
1971: [[Jože Udovič]]
1972: [[Kajetan Kovič]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1972:&lt;/span&gt; [[Ivan Minatti]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1972:&lt;/span&gt; [[Radojka Vrančič]]
1973: [[Andrej Capuder]]
1974: [[Niko Košir]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1974:&lt;/span&gt; [[Primož Simoniti]]
&lt;/poem&gt;

| col2 = 
&lt;poem&gt;
1975: [[Mile Klopčič]]
1976: [[Janez Menart]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1976:&lt;/span&gt; [[Veno Taufer]]
1977: [[Jože Košar]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1977:&lt;/span&gt; [[Jože Fistrovič]]
1978: [[France Vodnik]]
1979: [[Tone Pavček]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1979:&lt;/span&gt; [[Drago Bajt]]
1980: [[Alenka Bole Vrabec]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1980:&lt;/span&gt; [[Stanko Jarc]]
1981: [[Janez Zupet]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1981:&lt;/span&gt; [[Frane Jerman]]
1982: [[Branko Madžarevič]]
1983: [[Aleš Berger]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1983:&lt;/span&gt; [[Primož Simoniti]]
1984: [[Zoja Skušek]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1984:&lt;/span&gt; [[Andrej Arko]]
&lt;/poem&gt;

| col3 = 
&lt;poem&gt;
1985: [[Gitica Jakopin]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1985:&lt;/span&gt; [[Bogdan Gradišnik]]
1986: [[Jože Stabej]]
1987: [[Janez Gradišnik]]
1988: [[Radojka Vrančič]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1988:&lt;/span&gt; [[Janez Menart]]
1989: [[Janko Moder]]
1990: [[Djurdja Flerè]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1990:&lt;/span&gt; [[Boris A. Novak]]
1991: [[Tone Pretnar]]
1992: [[Niko Grafenauer]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1992:&lt;/span&gt; [[Milan Jesih]]
1993: [[Marjan Strojan]]
1994: [[Alenka Moder Saje|Alenka Moder]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1994:&lt;/span&gt; [[Stane Ivanc]]
1995: [[Marija Javoršek]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1995:&lt;/span&gt; [[Vital Klabus]]
&lt;/poem&gt;

| col4 = 
&lt;poem&gt;
1996: [[Marko Marinčič]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1996:&lt;/span&gt; [[Ksenija Dolinar]]
1997: [[Srečko Fišer]]
1998: [[Marjan Poljanec]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1998:&lt;/span&gt; [[Jelka Ovaska Novak]]
1999: [[Štefan Vevar]]
2000: [[Niko Jež]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2000:&lt;/span&gt; [[Suzana Koncut]]
2001: [[Rozka Štefan]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2001:&lt;/span&gt; [[Miha Avanzo]]
2002: [[Jaro Novak]]
2003: [[Barbara Šega Čeh]]
2004: [[Marjan Strojan]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2004:&lt;/span&gt; [[Vesna Velkovrh Bukilica|Vesna Velkovrh Bukilica]]
2005: [[Gorazd Kocijančič]]
2006: [[Jana Unuk]], &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2006:&lt;/span&gt; [[Vlasta Pacheiner Klander]]
&lt;/poem&gt;

| col5 = 
&lt;poem&gt;
2007: [[Vasja Bratina]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2007:&lt;/span&gt; [[Andrej E. Skubic]]
2008: [[Urška P. Černe]]
2009: [[Nives Vidrih]]
2010: [[Primož Vitez]]
2011: [[Nada Grošelj]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2011:&lt;/span&gt; [[Jaroslav Skrušny]]
2012: [[Branko Gradišnik]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2012:&lt;/span&gt; [[Brane Senegačnik]]
2013: [[Tina Mahkota]]
2014: [[Borut Kraševec]]
2015: [[Mojca Kranjc]]
2016: [[Lijana Dejak]]
2017: [[Saša Jerele]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2017:&lt;/span&gt; [[Urša Zabukovec]]
2018: [[Uroš Kalčič]]
&lt;/poem&gt;

| col6 = 
&lt;poem&gt;
2019: [[Breda Biščak]],
&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;2019:&lt;/span&gt; [[Tatjana Jamnik]]
2020: [[Aleksandra Rekar]]
2021: [[Marjanca Mihelič]]
2022: [[Katja Zakrajšek]]
2023: [[Jernej Županič]]
2024: [[Ana Barič Moder]]
2025: [[Julija Potrč Šavli]]
2026: [[Domen Kavčič]]
&lt;/poem&gt;

| below = [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]]{{·}} [[Anton Sovre]]

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>mem02u3oj00x6dri0tprchjyimeyvlu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Policija Slovenije</title>
    <ns>10</ns>
    <id>192943</id>
    <revision>
      <id>6771591</id>
      <parentid>5503910</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:16:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>JoMK je prestavil stran [[Predloga:PolicijaSlovenije]] na [[Predloga:Policija Slovenije]]: Napačno črkovan naslov</comment>
      <origin>5503910</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2386" sha1="k9uklps9tc7psm5x0dxkh8qvhgau2ne" xml:space="preserve">{{Navpolje
|name    = PolicijaSlovenije
|title   = [[file:Coat of arms of Slovenia.svg|15px]] [[Policija (Slovenija)|Policija Slovenije]]
|listclass = hlist
|above   = 

|group1  = Osebe 
|list1   = * [[Generalni direktor policije (Slovenija)|Generalni direktor policije]]
* [[Namestnik generalnega direktorja policije (Slovenija)|Namestnik generalnega direktorja policije]]

|group2  = [[Generalna policijska uprava (Slovenija)|Generalna policijska uprava]]
|list2   = * [[Služba generalnega direktorja policije]]
* [[Uprava uniformirane policije Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Uprava uniformirane policije]]
* [[Uprava kriminalistične policije Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Uprava kriminalistične policije]]
* [[Center za forenzične preiskave Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Center za forenzične preiskave]]
* [[Urad za varnost in zaščito Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Urad za varnost in zaščito]]
* [[Operativno komunikacijski center Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Operativno komunikacijski center]]
* [[Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Specialna enota]]
* [[Policijska akademija (Slovenija)|Policijska akademija]]
* [[Urad za organizacijo in kadre Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Urad za organizacijo in kadre]]
* [[Urad za informatiko in telekomunikacije Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Urad za informatiko in telekomunikacije]]
* [[Urad za logistiko Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Urad za logistiko]]
* [[Uprava avtocestne policije]]

|group3 = [[Policijska uprava (Slovenija)|Policijske uprave]]
|list3  = * [[Policijska uprava Celje|Celje]]
* [[Policijska uprava Koper|Koper]]
* [[Policijska uprava Kranj|Kranj]]
* [[Policijska uprava Ljubljana|Ljubljana]]
* [[Policijska uprava Maribor|Maribor]]
* [[Policijska uprava Murska Sobota|Murska Sobota]]
* [[Policijska uprava Nova Gorica|Nova Gorica]]
* [[Policijska uprava Novo mesto|Novo mesto]]&lt;br&gt;

{{Navpolje podskupina
| group1 = Nekdanje
| list1  = * [[Policijska uprava Krško|Krško]]
* [[Policijska uprava Postojna|Postojna]]
* [[Policijska uprava Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
}}


|below   = [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>k9uklps9tc7psm5x0dxkh8qvhgau2ne</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771617</id>
      <parentid>6771591</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:57:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2784" sha1="ojufjjqgz2lnyxopjr668gelt0zt8m3" xml:space="preserve">{{Navpolje
|name    = PolicijaSlovenije
|title   = [[file:Coat of arms of Slovenia.svg|15px]] [[Policija (Slovenija)|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Policija Slovenije&lt;/span&gt;]]
|listclass = hlist
|above   =

|bodystyle  = border:2px solid #F8C800;
|titlestyle = background:#142C6C; color:#FFFFFF;
|groupstyle = background:#C2CAE0;
|liststyle  = background:#F2F4F9;
|belowstyle = background:#142C6C; color:#FFFFFF;

|group1  = Osebe
|list1   = * [[Generalni direktor policije (Slovenija)|Generalni direktor policije]]
* [[Namestnik generalnega direktorja policije (Slovenija)|Namestnik generalnega direktorja policije]]

|group2  = [[Generalna policijska uprava (Slovenija)|Generalna policijska uprava]]
|list2   = * [[Služba generalnega direktorja policije]]
* [[Uprava uniformirane policije Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Uprava uniformirane policije]]
* [[Uprava kriminalistične policije Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Uprava kriminalistične policije]]
* [[Center za forenzične preiskave Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Center za forenzične preiskave]]
* [[Urad za varnost in zaščito Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Urad za varnost in zaščito]]
* [[Operativno komunikacijski center Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Operativno komunikacijski center]]
* [[Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Specialna enota]]
* [[Policijska akademija (Slovenija)|Policijska akademija]]
* [[Urad za organizacijo in kadre Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Urad za organizacijo in kadre]]
* [[Urad za informatiko in telekomunikacije Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Urad za informatiko in telekomunikacije]]
* [[Urad za logistiko Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|Urad za logistiko]]
* [[Uprava avtocestne policije]]

|group3 = [[Policijska uprava (Slovenija)|Policijske uprave]]
|list3  = * [[Policijska uprava Celje|Celje]]
* [[Policijska uprava Koper|Koper]]
* [[Policijska uprava Kranj|Kranj]]
* [[Policijska uprava Ljubljana|Ljubljana]]
* [[Policijska uprava Maribor|Maribor]]
* [[Policijska uprava Murska Sobota|Murska Sobota]]
* [[Policijska uprava Nova Gorica|Nova Gorica]]
* [[Policijska uprava Novo mesto|Novo mesto]]&lt;br&gt;

{{Navpolje podskupina
| groupstyle = background:#DCE1EE;
| liststyle  = background:#F2F4F9;
| group1 = Nekdanje
| list1  = * [[Policijska uprava Krško|Krško]]
* [[Policijska uprava Postojna|Postojna]]
* [[Policijska uprava Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
}}


|below   = [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije&lt;/span&gt;]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ojufjjqgz2lnyxopjr668gelt0zt8m3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih filozofov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195841</id>
    <revision>
      <id>6771681</id>
      <parentid>6759881</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:25:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* U */</comment>
      <origin>6771681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23047" sha1="dq60q63zq82wxwl7836pi9w53pw1uzn" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878 – 1945)
*[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874 – 1944) (pedagog)
*([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922 – 1994)
*Abel Aganbegjan (1932 –) (ekonomist armenskega rodu)
* [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823 – 1886)
* [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817 – 1860)
* [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868 – 1946)
* [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]] – [[1928]])
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912 – 1999)
* [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908 – 1961) 
*[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871 – 1919)   ? 
*Ivan Anisimov (1899 – 1966)
*[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) 
*[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835 – 1918) 
*Boris Ignatjevič Arvatov (1896 – 1940)
*[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871 – 1945)
* [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894 – 1975)
* protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620 – 1682)
* Nikolaj Avksentjev?

== B ==
* [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895 – 1975)
* [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814 – 1876)
*Ju. Ja. Barabaš (estetik?)
* [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874 – 1939)
* [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880 – 1934)
* [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811 – 1848)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874 – 1948)
*[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868 – 1933)
* [[Vladimir Bibihin]] (1938 – 2004)
*[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831 – 1891) (okultistka, teozofinja)
*[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979) (fizik)
* [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880 – 1921)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873 – 1928)
* [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888 – 1938)
* [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871 – 1944)
* [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954 –)

== C ==
* [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852 – 1911)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857 – 1935)
*[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927 – 2014)

== Č ==

* [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев]  (1794 – 1856)
*[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862 – 1936)
* [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828 – 1889)
*[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935 – 2009)
*Dmitrij Ivanovič Česnokov (1910 – 1973)
*[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828 – 1904)
*[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977)
*[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950 –)

== D ==
*[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844 – 1918)
*[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881 – 1963)
* [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821 – 1881)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836 – 1861)
*[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962 –)

== E ==

* [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824 – 1868)
* Aleksander Etkind (1955 –)
* Paul Nikolaevich Evdokimov gl. &gt;&gt; Pavel N. Jevdokimov

== F == 
*[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908 – 1990)
* [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821 – 1867)
* [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872 – 1940)
* [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465 – 1542)
* [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829 – 1903)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882 – 1937)
* [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893 – 1979)
* [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744 – 1792)
*[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877 – 1950)
*[[Ivan T. Frolov]] (1929 – 1999)
*Sergej Iosifovič Fudelʹ (1900 – 1977)
*[[Andrej Iljič Fursov]] (1951 –)

== G ==
* [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870 – 1906) 
* [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942 – 2022) 
*[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812 – 1870)
*[[Mihail Geršenzon]] (1869 – 1925)
*[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56 – 1938)
*[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869 – 1945) 
*G. E. Glezerman
*S. S. Gogotski 
*[[Emma Goldman]] (1869 – 1940) (rusko-ameriška anarhistka)
*[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797 – 1854)
*[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798 – 1883)
*[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950 –) (sociolog) 
*Maksim Grek?
*[[Leonid Grinin]] (1958 –)
*[[Boris Groys]] (1947 –) (rusko-nemško-ameriški)
*[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949)

== H ==
* Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist
* Aleksander Ivanovič Hercen &gt;&gt; Gercen
* [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) 
*[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804 – 1860)

== I ==
*[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924 – 1979)
*[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906 – 1990)
*[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883 – 1954)
*[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908 – 1990)
*[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866 – 1949)
* [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886 – 1970)
* [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878 – 1946)

== J ==
* [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896 – 1982)
*[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) 
*Lev Jakubinski (lit. teoretik) .
* [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943)
* [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901 – 1970)
* [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930 – 1976) 
*[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899 – 1968)
*P. D. Jurkevič  
*I. D. Yurkevigh

== K ==
* [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866 – 1944)
*[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939 –)  ??
* [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766 – 1826)
*L. Karasavin
*V. N. Karpov
*[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818 – 1887)
* [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]]  [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903 – 1985)
*[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806 – 1856)
* [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902 – 1968)
* [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892 – 1938) (ekonomist - teoretik NEP)
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937 – 1993) (vse mogoče)
*[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901 – 1991)
* [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892 – 1964)
* [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912 – 1997)
*[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922 – 1971)
*[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853 –  1921)
*[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930 – 2020) 
*A. Kozlov
*[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001)
*[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967 – 2020)
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842 – 1921)
* [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869 – 1939)
*V. D. Kudrjavcev (1828 – 1891)
* Ivan V. Kuznjecov (1911 – ?) 

== L ==

* [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) 
* [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823 – 1900)
* [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870 – 1924)
*[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903 – 1979) 
*V. V. Lesevič (1837 – 1905)
*[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902 – 1952)

*[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930 – 2006) (sociolog, politolog)
* [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905 – 1983)
*[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906 – 1999)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792 – 1856)
*[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855 – 1920)
* [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756 – 1816)
* [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893 – 1988)
*[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870 – 1965)
*[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903 – 1958)
* [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) (semiotik)
*[[Mihhail Lotman]] (1952 –) (biolog, okoljevarstvenik)
*[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875 – 1933)
*[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896 – 1943)

== M ==
* [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888 – 1939)
* [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935)
*[[Dmitrij Marecki]] (1901 – 1937)
*[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...)
*[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -)
* [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92 – 1938)
* [[Vladimir Megre]] (1950 -)
* [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834 – 1907)
* [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865 – 1941)
* [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842 – 1904) (sociolog, ...)
* [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840 – 1890) (indolog - budizem)
* [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901 – 1987)

== N ==
*[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847 – 1882)
*[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886 – 1924)
*[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975) (logik, matematik)

== O ==

*
* [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803 – 1869)
* [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв]
* [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863 – 1934) (indolog, budizem)
*[[Gennadij V. Osipov]] (1929 –)
*[[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...)
* [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878 – 1947)

== P ==
[[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]]
* [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003)
* [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис]  (1891 – 1937)
* [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849 – 1936)
* [[Pavel Pestel]] (1793 – 1926)
* [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821 – 1866)
* [[Stefan Antonovič Petruševski]] ?
* [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]])
* [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840 – 1868) 
* [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - &quot;Volgin&quot; [Георгий Валентинович Плеханов] (1856 – 1918)
* [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827 – 1907)
* [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918 – 2013)
* [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886 – 1937)
*V. Preobraženski (1854 – 1900)
*[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936 – 2017) (filolog)
* [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]&lt;nowiki&gt; (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681 – 1736)&lt;/nowiki&gt;
* [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888 – 1953) (umetnostni teoretik...)

== R ==
* [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749 – 1802)
* [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905 – 1982) (rusko-ameriška)
*[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879 – 1955) (teozofinja)
*[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906 – 1975)
*[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940 – 2019)
* [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856 – 1919)
*[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859 – 1939)

== S ==

*[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934 – 2012)
*[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829 – 1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...)
*[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929 – 2023)
*[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925 – 1995)
*[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890 – 1947)
*F. F. Sidonski  
* [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎]
* [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72 – [[1915]])
* [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948 –)
* [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838 – 1902)
* [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952 –)
* [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853 – 1900)
* [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870 – 1928)
*[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918 – 2008)
* [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]]  [Питирим Александрович Сорокин] (1889 – 1968)
* [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902 – 1944)
* [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875 – 1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški)
* [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский]  (1772 – 1839)
* [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918 – 2004)
* [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813 – 1840)
* Stepanjan ?
* [[Leonid Stolovič]] (1929 – 2013)
* [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870 – 1944)
* [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912)

== Š ==
[[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]]
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923 – 2017)
* [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929 – 1994)
*Aleksej Vasiljevič Ščeglov
* [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866 – 1942) (indolog: budizem)
* Aleksander V. Ščipkov (1957 –)
* ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905 – 1995)
* [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866 – 1938)
*[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902 – 1977)
*[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879 – 1937)
*[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891 – 1975)
*[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888 – 1957)
*Aleksandr Valdenovič Šubin (1965 –)?

== T ==

*F. A. Ternovski (1838 - 1884)
*[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852 – 1923)
*Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog)
*Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma)
*[[Oksana Timofejeva]] (1978 -)
*[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844 – 1886)
* [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828 – 1910)
*Boris V. Tomaševski (1890 – 1857)
*[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928 – 2005)
*M. Troicki (1835 - 1899)
* [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879 – 1940)
* [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862 – 1905)

== U ==
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915)
*[[Boris Andrejevič Uspenski]] (1937 –)
*[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018)
* [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878 – 1947)
* [[Nikolaj Vasiljevič Ustrjalov]] (1890 – 1937)

== V ==
* [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879 – 1964)
* [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942 – 2002) (filologinja ...)
* [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]] – [[1827]])
*[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863 – 1945) (naravoslovec)
*[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838 – 1906) (literarni zgodovinar)
*[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843 – 1918) (literarni zgodovinar/teoretik)
* [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896 – 1934)
* [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –)
*[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840 – 1890)
* [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895 – 1936) 
*[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847 – 1918)

== Z ==

* [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884 – 1937)
*Tatjana Zaslavska(ja) (1927 – 2013) (sociologinja)
*[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881 – 1962)
*[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844 – 1888)
* [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922 – 2006)

== Ž == 
* [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896 – 1948)
*[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931 – 2005) 

==Glej tudi==
*[[seznam filozofov]]
*[[seznam filozofskih vsebin]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]]
[[Kategorija:Ruski filozofi|*]]</text>
      <sha1>dq60q63zq82wxwl7836pi9w53pw1uzn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peter Jambrek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>196542</id>
    <revision>
      <id>6771729</id>
      <parentid>6749074</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:53:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <origin>6771729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5688" sha1="c5134w63rqjnrx18s3j8y5hqas6vqmf" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Peter Jambrek''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[sociolog]] in [[politik]], * [[14. januar]] [[1940]], [[Ljubljana]].

==Delo==
Jambrek je diplomiral (1962) na Pravni fakulteti [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in doktoriral 1971 na sociološkem oddelku [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]] (ZDA; kot doktorat pravno-političnih znanosti nostrificiran na PF UL 1972).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze - Peter Jambrek|url=https://fds.nova-uni.si/imenik/peter-jambrek/|website=Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze - Peter Jambrek|accessdate=2024-09-24|language=sl-SI|first=Fakulteta za državne in evropske študije Nove|last=univerze}}&lt;/ref&gt; Bil profesor sociologije prava (nasledil je [[Jože Goričar|Jožeta Goričarja]]) na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] v Ljubljani, kjer je deloval v obdobju 1965-2000, od 1984 kot redni profesor, nazadnje je tam predaval Pravo [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], 1999-2001 tudi pravoznanstvo na [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]]. Obravnaval je razredno in slojevsko strukturo družbe, procese družbenega odločanja ter pravno kulturo, parlamentarno demokracijo, lokalno samoupravo ter vprašanja o samoodločbi naroda in temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah. Z novim dinamičnim pristopom je pomembno vplival na usmeritve v slovenski sociologiji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

Od konca 80. let si je prizadeval za ustavne spremembe v Sloveniji. Bil je eden od soavtorjev slovenskega nacionalnega programa ([[Nova revija 57|Nova revija]], št. 57) leta 1987, kot urednik in soavtor prvih osnutkov slovenske ustave (1988-91), in kot eden od ključnih pobudnikov za plebiscit o osamosvojitvi Slovenije (1990).

S [[France Bučar|Francetom Bučarjem]] je kot koordinator skupine za pripravo besedila slovenske ustave tudi napisal sedanjo slovensko ustavo. Med letoma 1991 in 1999 je bil ustavni sodnik in do 1994 tudi prvi predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]], obenem je bil v letih 1993-98 tudi prvi predstavnik Slovenije na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] ter član znanstvenega odbora Agencije [[Evropska unija|Evropske unije]] za temeljne pravice in član Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (t. i. [[Beneška komisija]]) od 1991 do 2008. 

Kot gostujoči profesor je predaval na Univerzi v [[Pittsburgh|Pittsburghu]] (ZDA, 1989), Univerzi v Virginiji (Charlottesville, ZDA, 1982), Univerzi v [[Zambija|Zambiji]] oz. [[Lusaka|Lusaki]] 1973-75, v poletnem semestru leta 1976 pa je bil raziskovalec na Centru za mednarodna vprašanja na univerzi [[Harvard University|Harvard]] (Boston, ZDA). Opravljal je številne funkcije v mednarodnih in v slovenskih znanstvenih in univerzitetnih združenjih. 

V Sloveniji je profesor ustavnega prava in (mednarodnega) prava človekovih pravic na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] in na [[Evropska pravna fakulteta|Evropski pravni fakulteti]] [[Nova Univerza|Nove Univerze]].  

Je ustanovitelj (1999) in urednik revije ''Dignitas'', slovenske revije za človekove pravice, član upravnega odbora ''Institute of Sociology of Law for Europe'' (Pariz) in član uredniškega odbora ''International Journal of the Sociology of Law'' (London).  

Med junijem in novembrom 2000 je deloval kot [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]] v desno-sredinski vladi [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]. Med 2004 in 2008 je prvi predsedoval [[Zbor za republiko|Zboru za republiko]].

Jambrek je ustanovitelj in rektor [[Nova univerza|Nove univerze]] ter njen [[zaslužni profesor]].

==Bibliografija==

* ''Od ritualov do upora: konfliktna teorija družbenega razvoja'', 1973
* ''Od plemena do države: politične gibalne sile nacionalne in družbenoekonomske izgradnje zambijske družbe'', 1980
* ''Sociologija: uvod v preučevanje zgradbe in razvoja družbe'', 1984, 1990
* ''Oblast in opozicija v Sloveniji'', 1989
* ''Ustavna demokracija: graditev slovenske demokracije, države in ustave'', 1992
* ''Uvod v sociologijo'', 1992, 1997
* ''Demokracija in država: slovenska demokracija in država - ustanovitev, krize in vizije'', 2014
* ''Ustava in svoboda: ustavna ureditev Slovenije - izvori, temelji in razvoj'', 2014
* ''Ustanovitev Slovenije'', 2017, 2018; 2. izd. 2025 (z avtorskim prispevkom [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]])
* ''Izgradnja ustavne demokracije: liber amicorum Peter Jambrek'' (zbornik uredil [[Matej Avbelj]], 2019)
* ''Soglasje za zgodovinski trenutek: Novi prispevki za slovenski pomladni program'' (urednik, 2025)

==Dosežki==
Skupaj s [[France Bučar|Francetom Bučarjem]] velja za očeta slovenske ustave.

Predsednik Borut Pahor mu je 2019 podelil [[zlati red za zasluge]] RS.

Ustanovil je zasebno [[Nova univerza|Novo univerzo]].{{-}}
{{Ustavni sodniki Republike Slovenije}}
{{MzNZRS}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{law-bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Jambrek, Peter}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski sodniki]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predsedniki Zbora za republiko]]
[[Kategorija:Sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Chicagu]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>c5134w63rqjnrx18s3j8y5hqas6vqmf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slovenska vojska</title>
    <ns>10</ns>
    <id>197239</id>
    <revision>
      <id>6771674</id>
      <parentid>6626742</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:06:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>...</comment>
      <origin>6771674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20880" sha1="b558t4yqx6qbu3ckrze4um3zjjioa7h" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Slovenska vojska
| title = [[file:Sign of Slovenian Army.svg|20px]] [[Slovenska vojska|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Slovenska vojska&lt;/span&gt;]]
| bodyclass = hlist

| bodystyle  = border:2px solid #3A3226;
| titlestyle = background:radial-gradient(34px 10px at 95.1% 78%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 8px at 96.8% 52%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 8px at 95.9% 119%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(34px 7px at 80.6% 53%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 8px at 81.5% 4%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 10px at 82.6% 15%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(26px 9px at 81.5% 54%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 6px at 66.8% 79%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 6px at 69.4% 104%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 8px at 66.7% 78%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(19px 6px at 70.0% 85%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 10px at 57.9% 85%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 9px at 54.8% 8%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 9px at 55.9% 60%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 6px at 58.7% 25%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(32px 9px at 50.2% 61%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 9px at 46.6% 119%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 10px at 48.8% 105%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 7px at 45.8% 73%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 6px at 33.0% 104%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 9px at 32.4% 99%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 10px at 33.0% 81%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(30px 5px at 30.9% 96%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 10px at 17.6% 21%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 10px at 20.0% -5%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 7px at 19.5% 20%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(38px 6px at 18.6% 11%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 8px at 4.9% 89%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 9px at 3.8% 39%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 7px at 3.4% 42%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(25px 7px at 92.5% 35%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(37px 7px at 94.8% 60%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 9px at 92.0% 88%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 10px at 80.7% 39%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(30px 5px at 81.4% 101%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 9px at 79.4% 77%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 8px at 80.1% 37%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 6px at 70.8% 92%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(25px 6px at 73.2% 32%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 5px at 71.5% 76%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 8px at 68.6% 60%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 5px at 59.8% 67%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 7px at 62.6% 42%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(37px 7px at 61.3% 26%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 8px at 62.9% 2%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 10px at 49.9% 66%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 5px at 51.2% 61%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 10px at 50.4% 100%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(21px 10px at 53.2% 125%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 9px at 41.6% 35%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 10px at 42.4% 16%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(16px 6px at 45.0% 68%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 8px at 45.4% 22%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 10px at 31.6% 38%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(30px 10px at 31.4% 5%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 10px at 28.6% 2%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 8px at 21.4% 110%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 10px at 20.5% 102%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 5px at 20.4% 50%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 5px at 21.6% 87%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 8px at 12.6% 78%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 5px at 8.6% 79%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 7px at 8.6% 91%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(26px 9px at 0.6% 38%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 9px at 2.8% 36%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(32px 9px at 3.9% 69%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 7px at 4.0% 10%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 9px at 92.0% 65%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 5px at 93.1% 36%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 5px at 94.4% 12%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(21px 6px at 94.5% 46%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 7px at 84.8% 77%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 5px at 80.6% 60%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(19px 6px at 81.1% 32%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 9px at 74.8% 44%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(38px 5px at 73.5% 73%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 10px at 74.2% 65%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(31px 7px at 75.9% 90%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 6px at 64.6% 116%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(32px 10px at 63.4% 116%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(31px 5px at 67.1% 99%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 6px at 58.6% 12%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 7px at 57.7% 76%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 10px at 58.1% 44%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 6px at 58.6% 84%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(34px 5px at 47.2% -12%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 8px at 46.0% 47%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(37px 5px at 46.5% 5%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(25px 6px at 37.1% 62%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 7px at 36.2% 28%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 5px at 38.2% 40%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(31px 5px at 27.3% 58%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(16px 5px at 31.5% 32%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 7px at 28.4% 37%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 7px at 31.2% 72%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 8px at 22.1% -9%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(37px 9px at 18.2% 62%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 6px at 19.5% 51%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(26px 8px at 8.3% 94%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(19px 5px at 6.8% 115%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 5px at 8.5% 59%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(26px 9px at 9.1% 53%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 10px at 3.8% 39%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 6px at 1.7% 68%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(16px 5px at 0.8% 63%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(31px 9px at 4.1% 100%, #A89A7E 96%, transparent 100%), #5B5139; color:#FFFFFF; text-shadow:0 0 3px #1A1814, 0 0 3px #1A1814;
| groupstyle = background:#D9D3C4;
| liststyle  = background:#F6F4EF;
| belowstyle = background:radial-gradient(34px 10px at 95.1% 78%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 8px at 96.8% 52%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 8px at 95.9% 119%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(34px 7px at 80.6% 53%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 8px at 81.5% 4%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 10px at 82.6% 15%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(26px 9px at 81.5% 54%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 6px at 66.8% 79%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 6px at 69.4% 104%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 8px at 66.7% 78%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(19px 6px at 70.0% 85%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 10px at 57.9% 85%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 9px at 54.8% 8%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 9px at 55.9% 60%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 6px at 58.7% 25%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(32px 9px at 50.2% 61%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 9px at 46.6% 119%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 10px at 48.8% 105%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 7px at 45.8% 73%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 6px at 33.0% 104%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 9px at 32.4% 99%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 10px at 33.0% 81%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(30px 5px at 30.9% 96%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 10px at 17.6% 21%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 10px at 20.0% -5%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 7px at 19.5% 20%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(38px 6px at 18.6% 11%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 8px at 4.9% 89%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 9px at 3.8% 39%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 7px at 3.4% 42%, #24211A 96%, transparent 100%), radial-gradient(25px 7px at 92.5% 35%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(37px 7px at 94.8% 60%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 9px at 92.0% 88%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 10px at 80.7% 39%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(30px 5px at 81.4% 101%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 9px at 79.4% 77%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 8px at 80.1% 37%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 6px at 70.8% 92%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(25px 6px at 73.2% 32%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 5px at 71.5% 76%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 8px at 68.6% 60%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 5px at 59.8% 67%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 7px at 62.6% 42%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(37px 7px at 61.3% 26%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 8px at 62.9% 2%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 10px at 49.9% 66%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 5px at 51.2% 61%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 10px at 50.4% 100%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(21px 10px at 53.2% 125%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 9px at 41.6% 35%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 10px at 42.4% 16%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(16px 6px at 45.0% 68%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 8px at 45.4% 22%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 10px at 31.6% 38%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(30px 10px at 31.4% 5%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 10px at 28.6% 2%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 8px at 21.4% 110%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 10px at 20.5% 102%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 5px at 20.4% 50%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 5px at 21.6% 87%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(36px 8px at 12.6% 78%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 5px at 8.6% 79%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(22px 7px at 8.6% 91%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(26px 9px at 0.6% 38%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 9px at 2.8% 36%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(32px 9px at 3.9% 69%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 7px at 4.0% 10%, #3A3226 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 9px at 92.0% 65%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 5px at 93.1% 36%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 5px at 94.4% 12%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(21px 6px at 94.5% 46%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 7px at 84.8% 77%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 5px at 80.6% 60%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(19px 6px at 81.1% 32%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 9px at 74.8% 44%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(38px 5px at 73.5% 73%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(20px 10px at 74.2% 65%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(31px 7px at 75.9% 90%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 6px at 64.6% 116%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(32px 10px at 63.4% 116%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(31px 5px at 67.1% 99%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 6px at 58.6% 12%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(17px 7px at 57.7% 76%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 10px at 58.1% 44%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 6px at 58.6% 84%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(34px 5px at 47.2% -12%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 8px at 46.0% 47%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(37px 5px at 46.5% 5%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(25px 6px at 37.1% 62%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 7px at 36.2% 28%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(35px 5px at 38.2% 40%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(31px 5px at 27.3% 58%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(16px 5px at 31.5% 32%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(28px 7px at 28.4% 37%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(29px 7px at 31.2% 72%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(33px 8px at 22.1% -9%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(37px 9px at 18.2% 62%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 6px at 19.5% 51%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(26px 8px at 8.3% 94%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(19px 5px at 6.8% 115%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(27px 5px at 8.5% 59%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(26px 9px at 9.1% 53%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(23px 10px at 3.8% 39%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(18px 6px at 1.7% 68%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(16px 5px at 0.8% 63%, #A89A7E 96%, transparent 100%), radial-gradient(31px 9px at 4.1% 100%, #A89A7E 96%, transparent 100%), #5B5139; color:#FFFFFF; text-shadow:0 0 3px #1A1814, 0 0 3px #1A1814;

| group1 = [[Generalštab Slovenske vojske|Generalštab]]
| list1 = 
* [[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske|Načelnik]]
* [[Namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske|Namestnik načelnika]]
* [[Verifikacijski center Slovenske vojske|Verifikacijski center]]

| group2 = [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil]]
| list2 = 
* [[Lahka bataljonska bojna skupina Slovenske vojske|Lahka bataljonska bojna skupina]]
* [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ([[10. motorizirani bataljon Slovenske vojske|10. motorizirani bataljon]]
* [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. motorizirani bataljon]]
* [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. motorizirani bataljon]]
* [[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. poveljniško-logistični bataljon]])
* [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ([[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]]
* [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepni bataljon]]
* [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]]
* [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]]
* [[18. bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo]])
* [[Brigada zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske|Brigada zračne obrambe in letalstva]] ([[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]]
* [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|15. helikopterski bataljon]]
* [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]]
* [[107. letalska baza Slovenske vojske|107. letalska baza]]
* [[Letalska šola Slovenske vojske|Letalska šola]])
* [[Poveljstvo za podporo Slovenske vojske|Poveljstvo za podporo]] ([[Vojaško teritorialno poveljstvo Slovenske vojske|VTP]]: [[23. vojaško teritorialno poveljstvo Kranj|23.]], [[24. vojaško teritorialno poveljstvo Postojna|24.]], [[25. vojaško teritorialno poveljstvo Vrhnika|25.]], [[32. vojaško teritorialno poveljstvo Novo mesto|32.]], [[37. vojaško teritorialno poveljstvo Maribor|37.]], [[38. vojaško teritorialno poveljstvo Celje|38.]]
* [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]]
* [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]]
* [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. bataljon za zveze]]
* [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]]
* [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]
* [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]]
* [[Enota za specialno delovanje]]
* [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]]
* [[Enota za protokol Slovenske vojske|Enota za protokol]]

| group3 = [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino,&lt;br&gt;razvoj, izobraževanje&lt;br&gt;in usposabljanje]]
| list3 = 
* [[Šola za podčastnike Slovenske vojske|Šola za podčastnike]]
* [[Šola za častnike Slovenske vojske|Šola za častnike]]
* [[Poveljniško-štabna šola Slovenske vojske|Poveljniško-štabna šola]]
* [[Center za doktrino in razvoj Slovenske vojske|Center za doktrino in razvoj]]
* [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota]]
* [[Šola za tuje jezike Slovenske vojske|Šola za tuje jezike]]
* [[Center za usposabljanje Slovenske vojske|Center za usposabljanje]]
* [[Gorska šola Slovenske vojske|Gorska šola]]
* [[Knjižnično-informacijski center Slovenske vojske|Knjižnično-informacijski center]]
* [[Vojaški muzej Slovenske vojske|Vojaški muzej]]

| group4 = [[Seznam vojašnic Slovenske vojske|Vojašnice]]
| list4 = 
* [[Vojašnica Boštjana Kekca|Boštjana Kekca (Bohinjska Bela)]]
* [[Vojašnica Kranj|Kranj]]
* [[107. letalska baza Slovenske vojske|Brnik]]
* [[EVOJO Pokljuka]]
* [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka|Janka Premrla - Vojka (Vipava)]]
* [[Vojašnica Baron Andrej Čehovin|Baron Andrej Čehovin (Postojna)]]
* [[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]]
* [[Vojašnica Slovenski pomorščaki|Slovenski pomorščaki (Ankaran)]]
* [[Vojašnica Stanislava Požarja|Stanislava Požarja (Pivka)]]
* [[Vojašnica Šentvid|Šentvid]]
* [[Vojašnica Edvarda Peperka|Edvarda Peperka (Ljubljana)]]
* [[Vojašnica 26. oktober|26. oktober (Vrhnika)]]
* [[Vojašnica Ivana Cankarja|Ivana Cankarja (Vrhnika)]]
* [[Vojašnica Murska Sobota|Murska Sobota]]
* [[Vojašnica generala Maistra|generala Maistra (Maribor)]]
* [[Vojašnica Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
* [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta|Franca Rozmana - Staneta (Celje)]]
* [[Vojašnica Jerneja Molana|Jerneja Molana (Cerklje ob Krki)]]
* [[Vojašnica Franca Uršiča|Franca Uršiča (Novo mesto)]]

| group5 = [[Kontingent Slovenske vojske|Kontingenti]]
| list5 = 
* [[SIKON EUFOR Čad/CAR 2]]
* [[SIKON NTM-I 6]]
* [[SIKON UNIFIL 5]]
* [[SIKON ISAF 11]]
* [[SIKON KFOR 19]]
* [[SIKON EUFOR]]
* [[SIKON UNTSO]]

| below = * [[Seznam enot Slovenske vojske|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Enote&lt;/span&gt;]]
* [[Seznam brigad Slovenske vojske|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Brigade&lt;/span&gt;]]

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Vojaška navigacijska polja]]
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>b558t4yqx6qbu3ckrze4um3zjjioa7h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Dolinar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>222514</id>
    <revision>
      <id>6771732</id>
      <parentid>4842178</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T01:12:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <origin>6771732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1735" sha1="i3f9h5h0ngvnj14pcqd59gv6s5yc3pz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}} 

'''Franc Dolinar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[cerkev (organizacija)|cerkveni]] [[zgodovinar]], * [[28. april]] [[1915]], [[Ljubljana]], † [[23. oktober]] [[1983]], [[Rim]]. 

== Življenjepis ==
Dolinar je leta 1939  končal študij [[teologija|teologije]] na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]] v Ljubljani. Bil je član [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], ki jo je vodil [[Ernest Tomec]]. Po [[Sveto mašniško posvečenje|posvečenju]] je postal [[prefekt]] v [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijskih zavodih v Šentvidu]], vmes pa je do 1943 študiral cerkveno zgodovino na [[Papeška univerza Gregoriana|papeški univerzi Gregoriana]] v Rimu. Leta 1945 je odšel v begunstvo, delal med drugim v Vatikanskem arhivu (od 1970) in bil od 1975 [[kanonik]] v [[bazilika|baziliki]] ''Marije'' v Cosmedinu.

== Delo ==
Dolinar je že kot dijak Škofijske gimnazije pisal v [[časopis|glasilo]] Zveze katoliških dijakov ''Mi mladi borci'', pozneje pa je postal oster in dosleden nasprotnik [[komunizem|komunizma]]. Veliko je objavljal v slovenskih revijah v [[Argentina|Argentini]]
([[Meddobje]], [[Glas Slovenske kulturne akcije]], [[Sij slovenske svobode]]), več njegovih študij pa hranijo v [[Papeški slovenski zavod v Rimu|zavodu Slovenik]] v [[Rim]]u. Izbor njegovih [[članek|člankov]], [[esej]]ev in razprav je izšel v knjigi ''Slovenska katoliška obzorja'' (Buenos Aires, 1990).

== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

{{historian-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dolinar, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Sloveniki]]</text>
      <sha1>i3f9h5h0ngvnj14pcqd59gv6s5yc3pz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771733</id>
      <parentid>6771732</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T01:13:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <origin>6771733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1743" sha1="abpr5kxrxhtn7x4o8g8q3akklil9oy3" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}} 

'''Franc Dolinar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[cerkev (organizacija)|cerkveni]] [[zgodovinar]], * [[28. april]] [[1915]], [[Ljubljana]], † [[23. oktober]] [[1983]], [[Rim]]. 

== Življenjepis ==
Dolinar je leta 1939  končal študij [[teologija|teologije]] na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]] v Ljubljani. Bil je član [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], ki jo je pri nas vodil [[Ernest Tomec]]. Po [[Sveto mašniško posvečenje|posvečenju]] je postal [[prefekt]] v [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijskih zavodih v Šentvidu]], vmes pa je do 1943 študiral cerkveno zgodovino na [[Papeška univerza Gregoriana|papeški univerzi Gregoriana]] v Rimu. Leta 1945 je odšel v begunstvo, delal med drugim v Vatikanskem arhivu (od 1970) in bil od 1975 [[kanonik]] v [[bazilika|baziliki]] ''Marije'' v Cosmedinu.

== Delo ==
Dolinar je že kot dijak Škofijske gimnazije pisal v [[časopis|glasilo]] Zveze katoliških dijakov ''Mi mladi borci'', pozneje pa je postal oster in dosleden nasprotnik [[komunizem|komunizma]]. Veliko je objavljal v slovenskih revijah v [[Argentina|Argentini]]
([[Meddobje]], [[Glas Slovenske kulturne akcije]], [[Sij slovenske svobode]]), več njegovih študij pa hranijo v [[Papeški slovenski zavod v Rimu|zavodu Slovenik]] v [[Rim]]u. Izbor njegovih [[članek|člankov]], [[esej]]ev in razprav je izšel v knjigi ''Slovenska katoliška obzorja'' (Buenos Aires, 1990).

== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

{{historian-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dolinar, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Sloveniki]]</text>
      <sha1>abpr5kxrxhtn7x4o8g8q3akklil9oy3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portal:V novicah</title>
    <ns>100</ns>
    <id>225722</id>
    <revision>
      <id>6771515</id>
      <parentid>6770246</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:18:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+28. oktober: trčenje potniških vlakov</comment>
      <origin>6771515</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10189" sha1="ornelqqxtufeli71hbmx1ig437gy40w" xml:space="preserve">&lt;templatestyles src=&quot;Portal:V novicah/styles.css&quot;/&gt;

&lt;div class=&quot;p-current-events&quot;&gt;{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}}
&lt;div class=&quot;p-current-events-headlines&quot; role=&quot;region&quot; aria-labelledby=&quot;Trenutno_v_novicah&quot;&gt;&lt;!--
 --&gt;&lt;h2&gt;Trenutno v novicah&lt;/h2&gt;&lt;!-- 
 --&gt;{{Portal:V novicah/Glavna stran}}
{{break}}
{{break}}

{{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}}
{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}}
{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}}

&lt;/div&gt;
== Splošno ==
&lt;div style=&quot;display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;&quot;&gt;
{{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}&lt;!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --&gt;&lt;!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --&gt;&lt;!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --&gt;&lt;!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --&gt;&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Gospodarstvo in kmetijstvo &lt;/h2&gt;
;17. januar
* Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)]
&lt;!--
&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Kultura in umetnost &lt;/h2&gt;


--&gt;


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Mednarodni odnosi &lt;/h2&gt;
;17. januar
* [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)]

;15. oktober
* V Ljubljani je potekalo srečanje predsednikov 11 evropskih držav v okviru [[Arraiolos (skupina)|skupine Arraiolos]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-v-ljubljani-gosti-predsednike-11-evropskih-drzav/796944 (RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Oboroženi konflikti in napadi &lt;/h2&gt;
;28. februar
* [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Politika in volitve &lt;/h2&gt;
;4. junij
* V [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče])

;11. oktober
* V Sloveniji so potekali en zakonodajni referendum ([[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]) ter trije posvetovalni referendumi ([[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za RTV]], [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]). [https://www.delo.si/novice/slovenija/referendumi-zakonodajni-posvetovalni (Delo.si)]

;25. oktober
* Na predčasnih volitvah v [[Srbija|Srbiji]] je največ glasov dobila Študentska lista, [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/vucic-priznal-poraz-po-drzavi-slavje-podpornikov-studentske-liste/798020 (MMC RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Pravo in črna kronika &lt;/h2&gt;
;13. marec
* Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)]

;28. oktober
* V trčenju hitrih potniških vlakov južno od [[Madrid]]a je umrlo najmanj 64 ljudi, več deset je bilo ranjenih. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/v-trcenju-hitrih-potniskih-vlakov-juzno-od-madrida-umrlo-najmanj-64-ljudi-vec-deset-ranjenih/798302 (MMC RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Šport &lt;/h2&gt;
;29. marec
* Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)]

;26. april
* [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)]

;11. junij
* Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)]

;26. julij
* [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)]

 
&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Zdravje in okolje &lt;/h2&gt;
;23. november
*Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)]

;17. maj
* Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)]

;24. junij
* [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Znanost in tehnika &lt;/h2&gt;
;6. april
* [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] 

;30. avgust
* Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)]

;18. september
* V [[Bolivija|bolivijskih]] gozdovih so odkrili doslej neznano vrsto divje mačke ''[[Tilcayo|Leopardus tilcayo]]''.[https://www.delo.si/novice/svet/v-bolivijskih-gozdovih-odkrili-doslej-neznano-vrsto-macke (Delo.si)]

;15. oktober
* [[Mednarodni urad za mere in uteži]] je glasoval za ukinitev [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] zaradi zaskrbljenosti glede motenj v delovanju računalniških sistemov. [https://portal24.si/svet-ukinja-prestopno-sekundo-ur-ne-bomo-vec-popravljali-po-eno-sekundo/ (Portal24.si)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Kultura &lt;/h2&gt;
; 21. marec
* V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)]

; 18. oktober
* Vesno za najboljši celovečerec so na 29. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] podelili [[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo|Idi, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]] režiserke [[Ester Ivakič]]. [https://www.dnevnik.si/kultura/film/vesna-za-prepricljiv-in-hkrati-nepredvidljiv-prvenec-2834597/ (Dnevnik.si)]

&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;&quot;&gt;
{{Portal:V novicah/Oktober 2026/Koledar}}
{{Portal:V novicah/Stranska letvica}}
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

{{commons category|October 2026}}
&lt;!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--&gt;
&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]]
[[Kategorija:Zgodovinski portali]]
[[Kategorija:Portal V novicah| ]]
[[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ornelqqxtufeli71hbmx1ig437gy40w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771603</id>
      <parentid>6771515</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>posodobitev novice</comment>
      <origin>6771603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10189" sha1="k04s8m2e5refzpzhcb4cyk7g686059b" xml:space="preserve">&lt;templatestyles src=&quot;Portal:V novicah/styles.css&quot;/&gt;

&lt;div class=&quot;p-current-events&quot;&gt;{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}}
&lt;div class=&quot;p-current-events-headlines&quot; role=&quot;region&quot; aria-labelledby=&quot;Trenutno_v_novicah&quot;&gt;&lt;!--
 --&gt;&lt;h2&gt;Trenutno v novicah&lt;/h2&gt;&lt;!-- 
 --&gt;{{Portal:V novicah/Glavna stran}}
{{break}}
{{break}}

{{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}}
{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}}
{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}}

&lt;/div&gt;
== Splošno ==
&lt;div style=&quot;display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;&quot;&gt;
{{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}&lt;!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --&gt;&lt;!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --&gt;&lt;!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --&gt;&lt;!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --&gt;&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Gospodarstvo in kmetijstvo &lt;/h2&gt;
;17. januar
* Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)]
&lt;!--
&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Kultura in umetnost &lt;/h2&gt;


--&gt;


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Mednarodni odnosi &lt;/h2&gt;
;17. januar
* [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)]

;15. oktober
* V Ljubljani je potekalo srečanje predsednikov 11 evropskih držav v okviru [[Arraiolos (skupina)|skupine Arraiolos]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-v-ljubljani-gosti-predsednike-11-evropskih-drzav/796944 (RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Oboroženi konflikti in napadi &lt;/h2&gt;
;28. februar
* [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Politika in volitve &lt;/h2&gt;
;4. junij
* V [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče])

;11. oktober
* V Sloveniji so potekali en zakonodajni referendum ([[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]) ter trije posvetovalni referendumi ([[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za RTV]], [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]). [https://www.delo.si/novice/slovenija/referendumi-zakonodajni-posvetovalni (Delo.si)]

;25. oktober
* Na predčasnih volitvah v [[Srbija|Srbiji]] je največ glasov dobila Študentska lista, [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/vucic-priznal-poraz-po-drzavi-slavje-podpornikov-studentske-liste/798020 (MMC RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Pravo in črna kronika &lt;/h2&gt;
;13. marec
* Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)]

;28. oktober
* V trčenju hitrih potniških vlakov južno od [[Madrid]]a je umrlo najmanj 68 ljudi, več deset je bilo ranjenih. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/v-trcenju-hitrih-potniskih-vlakov-juzno-od-madrida-umrlo-najmanj-68-ljudi-vec-deset-ranjenih/798302 (MMC RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Šport &lt;/h2&gt;
;29. marec
* Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)]

;26. april
* [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)]

;11. junij
* Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)]

;26. julij
* [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)]

 
&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Zdravje in okolje &lt;/h2&gt;
;23. november
*Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)]

;17. maj
* Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)]

;24. junij
* [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Znanost in tehnika &lt;/h2&gt;
;6. april
* [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] 

;30. avgust
* Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)]

;18. september
* V [[Bolivija|bolivijskih]] gozdovih so odkrili doslej neznano vrsto divje mačke ''[[Tilcayo|Leopardus tilcayo]]''.[https://www.delo.si/novice/svet/v-bolivijskih-gozdovih-odkrili-doslej-neznano-vrsto-macke (Delo.si)]

;15. oktober
* [[Mednarodni urad za mere in uteži]] je glasoval za ukinitev [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] zaradi zaskrbljenosti glede motenj v delovanju računalniških sistemov. [https://portal24.si/svet-ukinja-prestopno-sekundo-ur-ne-bomo-vec-popravljali-po-eno-sekundo/ (Portal24.si)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Kultura &lt;/h2&gt;
; 21. marec
* V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)]

; 18. oktober
* Vesno za najboljši celovečerec so na 29. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] podelili [[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo|Idi, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]] režiserke [[Ester Ivakič]]. [https://www.dnevnik.si/kultura/film/vesna-za-prepricljiv-in-hkrati-nepredvidljiv-prvenec-2834597/ (Dnevnik.si)]

&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;&quot;&gt;
{{Portal:V novicah/Oktober 2026/Koledar}}
{{Portal:V novicah/Stranska letvica}}
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

{{commons category|October 2026}}
&lt;!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--&gt;
&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]]
[[Kategorija:Zgodovinski portali]]
[[Kategorija:Portal V novicah| ]]
[[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>k04s8m2e5refzpzhcb4cyk7g686059b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Panethova celica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226068</id>
    <revision>
      <id>6771658</id>
      <parentid>6765057</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:27:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6771658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3548" sha1="hcoyra2kedryjk7bftoduft4oa54n3t" xml:space="preserve">{{Infobox cell|Name=Panethova celica|Latin=cellula panethensis|Image=Histology of paneth cells, annotated.jpg|Caption=Panethove celice v bazi kript sluznice tankega črevesa, z vidnimi svetlordečimi citoplazemskimi zrni. Barvanje HE.|Image2=|Caption2=|Precursor=|Location=[[epitelij]] [[tanko črevo|tankega črevesa]]}}
'''Panethove celice''' so [[žleza z zunanjim izločanjem|eksokrine]] [[celica|celice]], ki se nahajajo v [[sluznica|sluznici]] [[tanko črevo|tankega črevesa]], na dnu [[Lieberkühnova kripta|Lieberkühnovih kript]]. Pomembne so za uravnavanje [[črevesna flora|črevesne flore]] gostiteljskega organizma, ščitijo pa tudi pred [[patogen]]imi [[mikroorganizem|mikroorganizmi]]. Poimenovane so po [[Joseph Paneth|Josephu Panethu]], [[Avstrijci|avstrijskemu]] [[zdravnik]]u.

== Morfološke značilnosti ==
So piramidne oblike, [[celično jedro|jedro]] pa je okroglo z dobro vidnim [[jedrce]]m. V vrhnjem (apikalnem) delu so prisotna eozinofilno obarvana sekrecijska zrnca, s pomočjo [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]] pa je sta dobro vidna [[Golgijev aparat]] in [[endoplazemski retikulum]], kar je pravzaprav značilnost za celice, ki sintetizirajo mnogo beljakovin.

== Sekrecijska aktivnost ==
Panethove celice izločajo v glavne [[alfa defenzin|alfa defenzine]], majhne [[kation]]ske [[beljakovina|beljakovine]], ki delujejo v glavnem proti [[bakterije|bakterijam]]; znani so tudi pod imenom '''kriptidini'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1= Wilson C. |author2=Ouellette A. |author3=Satchell D. |author4=Ayabe T. |author5=López-Boado Y. |author6=Stratman J. |author7=Hultgren S. |author8=Matrisian L. |author9=Parks W. | title = Regulation of intestinal alpha-defensin activation by the metalloproteinase matrilysin in innate host defense. |url= https://archive.org/details/sim_science_1999-10-01_286_5437/page/112 | journal = [[Science]] | volume = 286 | issue = 5437 | pages = 113–117 | year = 1999 | pmid = 10506557 | doi = 10.1126/science.286.5437.113}}&lt;/ref&gt; Izločajo tudi [[lizocim]] in [[fosfolipaza A2|fosfolipazo A2]], ki imata tudi protimikrobni učinek, ter [[tumor-nekrotizirajoči faktor α]], ki ima vlogo pri odgovoru na [[okužba|okužbe]] in tkivne poškodbe. Tovrsten sekret omogoča protimikrobni učinek na široki spekter mikrobov, kot so bakterije, [[glive]] in [[virusi]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite journal | author = Ganz, T. | title = Defensins and host defense | url = https://archive.org/details/sim_science_1999-10-15_286_5439/page/n54 | journal = Science | volume = 286 | issue = 5439 | pages = 420–421 | year = 1999 | pmid = 10577203 | doi = 10.1126/science.286.5439.420}}
* {{cite journal | author = Ganz, T. | title = Paneth cells--guardians of the gut cell hatchery | journal = Nat. Immunol. | volume = 1 | issue = 2 | pages = 99–100 | year = 2000 | pmid = 11248797 | doi = 10.1038/77884}}
* {{navedi knjigo |author1=Junqueira L.C. |author2=Carneiro J. |author3=Kelley R.O. |year=2003 |title=Basic histology |edition=10. |location=New York, London, Toronto |publisher=Lange Medical Books McGraw-Hill}}

== Glej tudi ==
* [[defenzin]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.vivo.colostate.edu/hbooks/pathphys/digestion/smallgut/paneth.html Splošen opis in diagram Panethovih celic] {{ikona en}}
* [http://meded.ucsd.edu/hist-img-bank/chapter_6/Slide_94_crypts_duodenum/pages/b.6.94.1.5.htm Histološki preparat pri veliki povečavi] {{ikona en}}
{{-}}
{{Človeški tipi celic}}

[[Kategorija:Epitelijske celice]]
[[Kategorija:Gastroenterologija]]</text>
      <sha1>hcoyra2kedryjk7bftoduft4oa54n3t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marij Osana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>240353</id>
    <revision>
      <id>6771715</id>
      <parentid>6321980</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:23:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mivanci</username>
        <id>94454</id>
      </contributor>
      <comment>Dopolnitev vsebine</comment>
      <origin>6771715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4307" sha1="9ntchxop62lnfauq9d8j8kqt1wjzg12" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Marij Osana
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| known_for   = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Marij Osana''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]], * [[18. junij]] [[1880]], [[Trst]], † [[10. december]] [[1958]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
Osana je v Trstu obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Od 15. leta dalje je med šolskimi počitnicami prostovoljno delal v tržaških elektro podjetjih. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto v [[Gradec|Gradcu]]. Leta 1901 naredil izpit iz opisne geometrije in odšel na strojno-elektrotehniški oddelek tehniške visoke šole na [[Dunaj]]u. Leta 1903 je opravil prvi državni izpit, med letom 1904 in 1905 pa v Gradcu odslužil vojaško leto in v decembru 1906 na Dunaju naredil 2. državni izpit (diplomo).

Po diplomi je med letoma 1907 in 1914 služboval na Direkciji pošte in telegrafa v Trstu. V avgustu 1914 je šel kot gradbeni vodja telegrafskega oddelka na fronto v [[Galicija|Galicijo]] in bil od decembra 1914 do avgusta 1917 dodeljen poveljstvu 4. armade, kjer je imel priložnost uporabljati znanje elektrotehnike in specialno telegrafije, telefonije in radija. V avgustu 1917 je prišel kot telegrafski svetovalec (ravnatelj) na italijansko fronto in bil do februarja 1918 dodeljen nemški komandi, nato do konca 1. svetovne [[prva svetovna vojna|vojne]] v 6. armadi, kjer je bil odgovoren za ves telegrafski in telefonski promet, istočasno pa je tudi pomagal pri obnovi uničenega elektičnega omrežja v [[Videm, Italija|Vidmu]]. Po italijanski okupaciji Primorske se je ob italijanskem sovražnem odnosu do Slovencev umaknil v Jugoslavijo. V novembru 1918 je nastopil službo kot višji gradbeni komisar pri novi poštni in telegrafski direkciji v Ljubljani, postal 1923 inšpektor I. razreda, 1925 direktorjev pomočnik. Kot delegat ministrstva za pošto in telegraf iz [[Beograd]]a je sodeloval v komisiji za povračilo vojne škode v [[Pariz]]u (1922-1923). V šolskem letu 1926/1927 je predaval na šoli za telegrafijo in telefonijo pri ministrstvu za pošto v Beogradu. 

Leta 1923 je začel predavati na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti]] v Ljubljani, postal 1928 izredni in bil od 1932-1957 [[redni profesor]], v tem obdobju je bil večkrat izvoljen za [[Dekan (šolstvo)|dekana]].

Marij Osana je bil začetnik izobraževanja in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij v Sloveniji. Ukvarjal se je tudi s polaganjem in meritvami [[Podmorski komunikacijski kabel|podmorskih telekomunikacijskih kablov]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. V letih 1922−1932 je uvedel in organiziral radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za postaje Beograd, Ljubljano, [[Skopje]] in [[Zagreb]]. Prvi poskusni prenos radijskega programa pri nas je opravil Marij Osana v Ljubljani leta 1925, leto kasneje je prvo večjo poskusno postajo postavil v [[Beograd|Beogradu]]. 1. septembra 1928 je po njegovi zaslugi stekla eksperimentalna oddaja [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljana]], 28. oktobra pa redni program. Oddajal je na valu 578 m z močjo 2,5 [[kW]]. Inž. Marij Osana se je kasneje kot univerzitetni profesor elektrotehnike med prvimi v Evropi začel ukvarjati z UKV-tehniko.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Ivančič |first=Miloš |title=Lebič: Zgodbe pozabljenega eksodusa |date=2003 |publisher=Sophia |isbn=978-961-6768-61-0}}&lt;/ref&gt; V letih 1928−1930 je vodil ureditev visokofrekvenčnega laboratorija v elektrotehničnem inštitutu [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]]. 
* ''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga
* Miloš Ivančič, Lebič - zgodbe pozabljenega eksodusa (2013),  Sophia, Cobiss ID 270982144, ISBN 978-961-6768-61-0

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=397872|avtor=ur.|ime=Osana Marij|vir=SBL}}
*

{{normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Osana, Marij}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Dekani Tehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>9ntchxop62lnfauq9d8j8kqt1wjzg12</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771755</id>
      <parentid>6771715</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T05:57:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */ slog</comment>
      <origin>6771755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4348" sha1="kox9n5x458wy41kxl9kktr1n29cd5cs" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Marij Osana
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| known_for   = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Marij Osana''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]], * [[18. junij]] [[1880]], [[Trst]], † [[10. december]] [[1958]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
Osana je v Trstu obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Od 15. leta dalje je med šolskimi počitnicami prostovoljno delal v tržaških elektro podjetjih. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto v [[Gradec|Gradcu]]. Leta 1901 naredil izpit iz opisne geometrije in odšel na strojno-elektrotehniški oddelek tehniške visoke šole na [[Dunaj]]u. Leta 1903 je opravil prvi državni izpit, med letom 1904 in 1905 pa v Gradcu odslužil vojaško leto in v decembru 1906 na Dunaju naredil 2. državni izpit (diplomo).

Po diplomi je med letoma 1907 in 1914 služboval na Direkciji pošte in telegrafa v Trstu. V avgustu 1914 je šel kot gradbeni vodja telegrafskega oddelka na fronto v [[Galicija|Galicijo]] in bil od decembra 1914 do avgusta 1917 dodeljen poveljstvu 4. armade, kjer je imel priložnost uporabljati znanje elektrotehnike in specialno telegrafije, telefonije in radija. V avgustu 1917 je prišel kot telegrafski svetovalec (ravnatelj) na italijansko fronto in bil do februarja 1918 dodeljen nemški komandi, nato do konca 1. svetovne [[prva svetovna vojna|vojne]] v 6. armadi, kjer je bil odgovoren za ves telegrafski in telefonski promet, istočasno pa je tudi pomagal pri obnovi uničenega elektičnega omrežja v [[Videm, Italija|Vidmu]]. Po italijanski okupaciji Primorske se je ob italijanskem sovražnem odnosu do Slovencev umaknil v Jugoslavijo. V novembru 1918 je nastopil službo kot višji gradbeni komisar pri novi poštni in telegrafski direkciji v Ljubljani, postal 1923 inšpektor I. razreda, 1925 direktorjev pomočnik. Kot delegat ministrstva za pošto in telegraf iz [[Beograd]]a je sodeloval v komisiji za povračilo vojne škode v [[Pariz]]u (1922-1923). V šolskem letu 1926/1927 je predaval na šoli za telegrafijo in telefonijo pri ministrstvu za pošto v Beogradu. 

Leta 1923 je začel predavati na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti]] v Ljubljani, postal 1928 izredni in bil od 1932-1957 [[redni profesor]], v tem obdobju je bil večkrat izvoljen za [[Dekan (šolstvo)|dekana]].

Marij Osana je bil začetnik izobraževanja in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij v Sloveniji. Ukvarjal se je tudi s polaganjem in meritvami [[Podmorski komunikacijski kabel|podmorskih telekomunikacijskih kablov]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. V letih 1922−1932 je uvedel in organiziral radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za postaje Beograd, Ljubljano, [[Skopje]] in [[Zagreb]]. Prvi poskusni prenos radijskega programa na Slovenskem je opravil Marij Osana v Ljubljani leta 1925, leto kasneje je prvo večjo poskusno postajo postavil v [[Beograd|Beogradu]]. 1. septembra 1928 je po njegovi zaslugi stekla eksperimentalna oddaja [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljana]], 28. oktobra pa redni program. Oddajal je na valu 578 m z močjo 2,5 [[kW]]. Inž. Marij Osana se je kasneje kot univerzitetni profesor elektrotehnike med prvimi v Evropi začel ukvarjati z UKV-tehniko.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Ivančič |first=Miloš |title=Lebič: Zgodbe pozabljenega eksodusa |date=2003 |publisher=Sophia |isbn=978-961-6768-61-0}}&lt;/ref&gt; V letih 1928−1930 je vodil ureditev visokofrekvenčnega laboratorija v elektrotehničnem inštitutu [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]]. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga
* Miloš Ivančič, Lebič - zgodbe pozabljenega eksodusa (2013),  Sophia, Cobiss ID 270982144, ISBN 978-961-6768-61-0

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=397872|avtor=ur.|ime=Osana Marij|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Osana, Marij}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Dekani Tehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>kox9n5x458wy41kxl9kktr1n29cd5cs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Univerza Cornell</title>
    <ns>0</ns>
    <id>254669</id>
    <revision>
      <id>6771727</id>
      <parentid>6767127</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:26:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5330" sha1="lmgcrxypq7tuku65ml3fs5fnh10c1jy" xml:space="preserve">{{Infopolje Univerza
|name = Cornell University
|caption = [[Pečat]] Univerze Cornell
|image = [[Slika:Cornell Seal.svg|The Cornell University Seal]]
|motto = ''&quot;I would found an institution where any person can find instruction in any study.&quot;''&lt;br /&gt;-[[Ezra Cornell]], 1865&lt;ref name=&quot;motto&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.news.cornell.edu/stories/Nov07/2015investWalsh.lgk.html |title=Cornell University Facts: Motto |publisher=Cornell University |accessdate =22.5.2006}}&lt;/ref&gt;
|established = 1865
|type = [[zasebna univerza]] s 14 kolidži in oddelki, med njimi 4 državno financirani kolidži
|calendar = semester
|endowment = 3,97 milijarde [[ameriški dolar|USD]]&lt;ref&gt;Na dan 30.6.2009.  {{navedi splet | title = U.S. and Canadian Institutions Listed by Fiscal Year 2009 Endowment Market Value and Percentage Change in Endowment Market Value from FY 2008 to FY 2009 | work = 2009 NACUBO-Commonfund Study of Endowments | publisher = National Association of College and University Business Officers | url = http://www.nacubo.org/Documents/research/2009_NCSE_Public_Tables_Endowment_Market_Values.pdf | format = PDF | accessdate = 11.2.2010 | archive-date = 2017-12-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171214124106/http://www.nacubo.org/Documents/research/2009_NCSE_Public_Tables_Endowment_Market_Values.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;   
|president = [[David J. Skorton]]
|faculty = 1.594 (Ithaca)&lt;br /&gt;1.005 (New York City)&lt;br /&gt;34 (Katar)
|students = 20.633&lt;ref name=&quot;enrollstats&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://dpb.cornell.edu/documents/1000435.pdf |title=Common Data Set 2008-2009 |accessdate=26.12.2009 |date=15.10.2009 |format=PDF |work=University Registrar |publisher=Cornell University |archive-url=https://web.archive.org/web/20100620071213/http://dpb.cornell.edu/documents/1000435.pdf |archive-date=2010-06-20 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|undergrad = 13.931 (Ithaca)&lt;ref name=&quot;enrollstats&quot; /&gt;
|postgrad = 6.427 (Ithaca)&lt;br /&gt;865 (New York City)&lt;br /&gt;135 Katar&lt;ref name=&quot;enrollstats&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;factbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cornell.edu/about/facts/cornell_facts.pdf |title=2009–10 Factbook |publisher=Cornell University |format=PDF |accessdate=27.12.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204050046/http://www.cornell.edu/about/facts/cornell_facts.pdf |archive-date=2012-02-04 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|city = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Ithaca, New York|Ithaca]]
|state = [[New York (zvezna država)|NY]]
|country = [[Združene države Amerike|ZDA]]
|campus = [[mesto|manjše mesto]] (3.0&amp;nbsp;km²)
|colors = [[karneol (barva)|karneol]] in [[bela]] {{color box|#b31b1b}}{{color box|#ffffff}}
|nickname = [[Cornell Big Red|Big Red]]
|athletics =[[National Collegiate Athletic Association|NCAA]] Division I [[Ivy League]]
|mascot = neuradna maskota je [[medved]], včasih poimenovan »Touchdown«&lt;ref name=&quot;mascot&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://cornellbigred.cstv.com/history/corn-history.html |title=History of Athletics at Cornell University |publisher=Cornell University Athletics |accessdate=23.5.2006 |archive-date=2006-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060627180657/http://cornellbigred.cstv.com/history/corn-history.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|affiliations= [[Ivy League]], [[Association of American Universities|AAU]]
|website = [http://www.cornell.edu/ www.cornell.edu]
|logo = 
}}

'''Univerza Cornell''' ({{jezik-en|Cornell University}}) je [[Združene države Amerike|ameriška]] [[zasebna univerza|zasebna]] [[univerza]] s sedežem v kraju [[Ithaca, New York|Ithaca]] v zvezni državi [[New York (zvezna država)|New York]]. Sestavlja jo sedem dodiplomskih in sedem podiplomskih [[kolidž]]ev, od tega štirje, ki jih financira zvezna država (vendar kljub temu niso javni). Pod univerzo spadata tudi dve ločeni šoli medicine, ena v mestu [[New York]] in druga v [[Katar]]ju, ter več raziskovalnih objektov, med njimi astronomski [[Observatorij Arecibo]] v [[Portoriko|Portoriku]].

Univerzo sta leta 1865 ustanovila [[Ezra Cornell]], po katerem je dobila ime, in [[Andrew Dickson White]] kot nediskriminatorno izobraževalno ustanovo za oba spola (oboje je bilo za tisti čas kontroverzno), ki bi poučevala vsa področja [[družboslovje|družboslovja]] in [[naravoslovje|naravoslovja]].

Danes sodi Cornell v skupino najelitnejših ameriških univerz in je članica [[Ivy League]]. Skupno ima približno 20.000 študentov. Tu je študiralo ali poučevalo 41 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrajencev]], med njimi [[Richard Phillips Feynman]], [[Herbert Spencer Gasser]] in [[Amartya Sen]].&lt;ref name=&quot;nobel&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.news.cornell.edu/campus/Nobel_Laureates_at_CUk1.shtml |title=Cornell Nobel laureates |publisher=Cornell News Service |accessdate=6.6.2006}}&lt;/ref&gt;

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Cornell University}}
* {{official|http://www.cornell.edu}}
* [http://www.cornellbigred.com/ Cornell Big Red]—spletna stran atletskega moštva
* [http://www.youtube.com/user/CornellUniversity Uradni YouTube kanal]

{{school-stub}}

[[Kategorija:Univerza Cornell| ]]
[[Kategorija:Univerze in kolidži v zvezni državi New York|Cornell]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1865]]
[[Kategorija:Ivy League|Cornell]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lmgcrxypq7tuku65ml3fs5fnh10c1jy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Jakomin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257235</id>
    <revision>
      <id>6771489</id>
      <parentid>6686958</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:30:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57446-91</username>
        <id>268043</id>
      </contributor>
      <comment>datum smrti</comment>
      <origin>6771489</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1741" sha1="q66k3z7w94fu9xfgoinxjd87l2hx45w" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jože Jakomin
|nickname=»Crni«
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]]
|serviceyears=
|rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]&lt;br&gt;[[Red partizanske zvezde]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jože Jakomin''', [[Slovenci|slovenski]] [[generalpodpolkovnik]] [[JLA]], * [[4. februar]] [[1918]], [[Vnanje Gorice]], † [[6. december]] [[1985]], [[Zagreb]].

== Življenjepis ==
Leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in naslednje leto v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot.
Po vojni je nadaljeval s političnim delom znotraj JLA. Mdr. je bil član [[CK KPJ|CK ZKJ]] iz organizacije JLA.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 4, str. 1.

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]]

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jakomin, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski generali]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politični komisarji]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]</text>
      <sha1>q66k3z7w94fu9xfgoinxjd87l2hx45w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vanja Lokar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>258448</id>
    <revision>
      <id>6771737</id>
      <parentid>6668608</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T02:29:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9614" sha1="g79zpd8t2lrq7ugjb4oojga76jf68iv" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}}

'''Vanja''' (tudi '''Giovanni''') '''Lokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]], [[mecen]], * [[15. april]] [[1939]], [[Ajdovščina]].

== Življenje in delo ==
'''Vanja''' (ime so mu takratne italijanske fašistične oblasti spremenile v Giovanni) '''Lokar''' se je rodil v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], oče je bil Filip, lesni trgovec, mati Helena (rojena Klodič), gospodinja. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v [[Gorica|Gorico]], tam živela leto dni, nekaj mesecev pa tudi v [[Trbiž]]u, kjer je imel njegov oče svojo žago. Tam je Vanja star štiri leta dočakal kapitulacijo kraljevnine [[Italija|Italije]]. Trbiž so leta 1943 zaradi vdora [[Nemci|Nemcev]] zapustili, in se odpravili v [[Trst]]. Tam je začel obiskovati drugi razred slovenske šole, saj je prvega že dokončal v [[Gorica|Gorici]].
Po osnovni šoli ga je oče vpisal na italijansko tehnično šolo, v kateri je dokončal prvi letnik višje šole, v drugem pa so ga vrgli iz nje. Leto dni je delal v lesnem skladišču v Trstu, nato pa so se starši odločili, da bo šolanje nadaljeval. Vpisal se je na trgovsko akademijo v bližino [[Treviso|Trevisa]], katero je po treh letih zaključil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Najboljše ideje za posel je dobil med operno predstavo|url=https://primorske.svet24.si/plus/7--val/najboljse-ideje-za-posel-je-dobil-med-operno-preds|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12|archive-date=2025-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250122224129/https://primorske.svet24.si/plus/7--val/najboljse-ideje-za-posel-je-dobil-med-operno-preds|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Po očetovi smrti je leta 1958 prevzel vodenje njegovega lesnega podjetja. V tem času je spoznal Sonjo Polojaz, hčerko trgovca s kavo. Leta 1963 se je z njo poročil, njegov tast Libero Polojaz ga je zvabil v svoje podjetje Transcoloniale. Sprva je dopoldne delal z lesom, popoldne pa s kavo. Kasneje se je odločil za trgovanje samo s kavo, saj je bilo trgovanje z lesom veliko težavnejše. Svoj delež je v lesnem podjetju leta 1966 prodal poslovnemu partnerju in se popolnoma posvetil trgovini s kavo. Leta 1976 se je podjetje preimenovalo v Cogeco (Commerce generale coffe), in takrat je Lokar postal polovični lastnik tega podjetja. Leta 1979 je iz političnih ved diplomiral na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]].

V Trstu je leta 1989 kupil pražarno Cremcaffe, ki je zelo dobro delovala, kasneje pa jo je pred upokojitvijo prodal [[dunaj]]skemu podjetniku.

Lokar je vnet zbiralec ročno izdelanega porcelana, katerega ima v svoji zbirki že preko 500 kosov. Svojo zbirko je že razstavljal v [[Trst|Trstu]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Porcellane europee di una collezione triestina = European porcelain from a collection in Trieste|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3574624#full|publisher=Cogeco|date=2002|location=Trieste|first=Valeria|last=Tiepolo|first2=Gianni|last2=Pistrini|first3=Maria|last3=Pinzani}}&lt;/ref&gt; [[Berlin|Berlinu]] in [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Saksida|first=Aleksandra|date=6. maj 2003|title=Veličastna zbirka porcelana: lastnik zbirke evropskega porcelana Vanja Lokar, po rodu doma iz Ajdovščine, je svojo krhko zbirko dopolnjeval četrt stoletja|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9896498#full|magazine=Primorske novice|volume=57|issue=36|pages=ǂ ǂ15|issn=1580-4739}}&lt;/ref&gt; Ob razstavah so nastali tudi bogati knjižni katalogi.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Zemlja, ogenj --- &amp; kava: evropski porcelan iz tržaške zbirke: = European porcelain from a collection in Trieste: = porcellane europee di una collezione triestina: = europäisches Porzellan aus einer triester Sammlung|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3808352#full|publisher=Narodni muzej Slovenije|date=2003|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Zbira tudi druge starine in slike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=“Če nimaš dolgov, bo šlo”|url=https://primorske.svet24.si/plus/gospodarstvenik-primorske/ce-nimas-dolgov-bo-slo|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Vanja Lokar je tudi radodarni mecen, saj je leta 1993 podaril celotni originalni izvod Valvasorjeve [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] (Nürnberg, 1689) muzeju na gradu [[Bogenšperk]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dvajsetletno življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk|url=https://www.bogensperk.si/seznam-valvasorjevih-mecenov.html|website=www.bogensperk.si|accessdate=2025-02-12}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je prejel [[Valvasorjevo častno priznanje]] za razstavo svoje zbirke porcelana (Zemlja, ogenj &amp; kava) in sponzoriranje postavitve v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240711045844/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf |date=2024-07-11 }}. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;

Leta 2006 je bil med ustanovitelji [[Sklad Libero in Zora Polojaz|Sklada Libero in Zora Polojaz]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo smo – Fondazione Polojaz|url=https://fondazione-polojaz.org/sl/o-skladu/|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 je prispeval k odprtju [[Tržaško knjižno središče|Tržaškega knjižnega središča]], saj je poskrbel, da bi podjetje dobilo pravo lokacijo v centru mesta Trst.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trst je lep. S Tržaškim knjižnim središčem je še lepši|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trst-je-lep-s-trzaskim-knjiznim-srediscem-je-se-lepsi.html|website=old.delo.si|date=2015-07-07|accessdate=2025-02-12|language=sl-si|first=Dragica Jaksetič, Ilirska|last=Bistrica}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Foto: Zgodovinski trenutek v Trstu. Tržaško knjižno središče je odprto.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/foto-zgodovinski-trenutek-v-trstu-trzasko-knjizno-sredisce-je-odprto/368184|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-12|language=sl|first=P. G. , K.|last=Št}}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 je prejel nagrado ''gospodarstvenik Primorske'', ki jo podeljujejo Radio Koper, Televizija Koper-Capodistria in Primorske novice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V NOVI GORICI PODELILI PRIZNANJA GOSPODARSTVENIKOM|url=http://www.primorskival.si/novica.php?oid=7249|website=www.primorskival.si|accessdate=2025-02-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=GOSPODARSTVENIK PRIMORSKE: In nagrajenci so ...|url=https://www.regionalgoriska.si/novica/gospodarstvenik-primorske-kdo-so-nagrajenci-|website=regionalobala.si|accessdate=2025-02-12|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je unikatno porcelanasto skodelico, poslikano z veduto tržaškega Velikega trga iz leta 1827, najprej razstavljal v ''Mestnem muzeju orientalske umetnosti'' v Trstu, nato pa jo daroval muzeju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Unikatna skodelica s pomočjo mecena z Dunaja v Trst|url=https://primorske.svet24.si/primorska/pri-sosedih/unikatna-skodelica-s-pomocjo-mecena-z-dunaja-v-trs|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12}}&lt;/ref&gt;

Leta 2025 se je odločil, da bo svojo bogato in dragoceno zbirko porcelana daroval mestu Trst, kjer je v muzeju [[Santorio Santorio|Sartorio]] stalno razstavljena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vanja Lokar bo daroval muzeju Sartorio dragoceni porcelan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/vanja-lokar-bo-daroval-muzeju-sartorio-dragoceni-porcelan-JK1804649|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-12|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Il dono dei coniugi Lokar a Trieste: al museo Sartorio 550 porcellane|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/dono-coniugi-lokar-trieste-museo-sartorio-550-porcellane-u330sk1g|website=Il Piccolo|date=2025-02-11|accessdate=2025-02-12|language=it}}&lt;/ref&gt; Meseca decembra so razstavo odprli tudi publiki, tako ima [[Trst]] eno izmed najprestižnejših zbirk porcelana na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Donacija porcelana, vredna skoraj dva milijona evrov, bogati Muzej Sartorio|url=https://www.primorski.eu/trzaska/donacija-porcelana-vredna-skoraj-dva-milijona-evrov-bogati-muzej-sartorio-AE2060323|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-12|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}&lt;/ref&gt;

Leta 2026 mu je Občina Trst podelila eno izmed najvišjih priznanj občine, Srednjeveški pečat mesta Trst.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Srednjeveški pečat Občine Trst Vanji Lokar in soprogi Sonji Polojaz|url=https://www.primorski.eu/trzaska/srednjeveski-pecat-obcine-trst-vanji-lokar-in-soprogi-sonji-polojaz-BD2151571|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
* [https://web.archive.org/web/20110829103824/http://www.mladina.si/tednik/201022/vanja_lokar__trzaski_podjetnik__ki_je_obogatel_s_kavo Vanja Lokar, tržaški podjetnik, ki je obogatel s kavo]. 2010/22. ''Mladina''. (web.archive.org)

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{DEFAULTSORT:Lokar, Vanja}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]
[[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]]</text>
      <sha1>g79zpd8t2lrq7ugjb4oojga76jf68iv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Plemiške rodbine na Slovenskem</title>
    <ns>10</ns>
    <id>258633</id>
    <revision>
      <id>6771461</id>
      <parentid>6219069</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:26:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771461</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3938" sha1="szh9cpzvcuganx8qoaimpd6grkso03d" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name= Plemiške rodbine na Slovenskem
| state = {{{state&lt;includeonly&gt;|autocollapse&lt;/includeonly&gt;}}}
| titlestyle=background:#8DA5ED; color:black;
| title=Plemiške rodbine na Slovenskem
| listclass = hlist
| image = [[Slika:Elementy herbu mod.jpg|100px]]
| liststyle = padding:0.25em 0; line-height:1.4em; &lt;!--otherwise lists can appear to form continuous whole--&gt;
| style = 
| group1style = background:#8DA5ED; color:black;
| group1 = Vladarji &lt;br /&gt;
(cesarji in kralji)
| list1 = * [[Habsburžani]]
* [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinški]]
* [[Karolingi]]
* [[Karadžordževiči]]
| group2style = background:#96ACEE; color:black;
| group2 = Vojvode
| list2 = * [[Babenberžani]]
* [[Eppensteini]]
* [[Spanheimi]]
* [[Traungauci]]
| group3style = background:#A0B4F0; color:black;
| group3 = Knezi
| list3 = * [[Auerspergi]]
* [[Borutovci]]
* [[Celjski grofje|Celjski]]
* [[Eggenbergi]]
* [[Esterházyji]]
* [[Fürstenbergi]]
* [[Khevenhüllerji]]
* [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]]
* [[Liechtensteini]]
* [[Windischgrätzi]]
| group4style = background:#AABCF2; color:black;
| group4 = Grofje
| list4 = * [[Andeški]]
* [[Askvinci]]
* [[Attemsi]]
* [[Banffy]]
* [[Barbo Waxensteini]]
* [[Batthyány]]
* [[Breški]]
* [[Brandisi]]
* [[Coroniniji]]
* [[Dyhrn]]i
* [[Egkhi]]
* [[Frankopani]]
* [[Goriški grofje|Goriški]]
* [[Herbersteini]]
* [[Hohenwarti]]
* [[Gallenbergi]]
* [[Kacijanarji]]
* [[Lambergi]]
* [[Lanthieriji]]
* [[Ortenburžani]]
* [[Ostrovrharji]]
* [[Rodbina Petač|Petač/Petazzi]]
* [[Pfanberški grofje|Pfanberški]]
* [[Grofje Strmški|Strmški]]
* [[Sauer (rodbina)|Sauer]]
* [[Szápáry]]
* [[Széchy (rodbina)|Széchy]]
* [[Ivan Erazem Tattenbach|Tattenbachi]]
* [[Višnjegorski]]
* [[Vovbržani|Vovbrški]]
| group5style = background:#B3C3F3; color:black;
| group5 = Baroni
| list5 = * [[Apfaltrerji]]
* [[Codelliji]]
* [[Črnomaljski]]
* [[Erbergi]]
* [[Galli]]
* [[Gallenfelsi]]
* [[Hallersteini]]
* [[Lazarini]]ji
* [[Lenković]]i
* [[Maasburgi]]
* [[Moscon]]i
* [[Ravbarji]]
* [[Valvasorji]]
* [[Wagen-Wagenspergi]]
* [[Oblak von Wolkensperg|Wolkenspergi]]
* [[Zois]]i
| group6style = background:#BCCAF4; color:black;
| group6 = Vitezi
| list6 = * [[Bleiweisi]]
* [[Bosio|Bosii]]
* [[Rodbina Konjiških|Konjiški]]
* [[Kozjaški]]
* [[Miklošiči]]
* [[Predjamski]]
| group7style = background:#C6D2F6; color:black;
| group7 = Gospodje
| list7 = *  [[Devinski gospodje|Devinski]]
* [[Gospodje Mariborski|Mariborski]] 
* [[Puštalski]] 
* [[Gospodje Ptujski|Ptujski]]
* [[Viltuški gospodje|Viltuški]]  
| group8style = background:#D0DAF8; color:black;
| group8 = ''Nedefinirano''
| list8 = * [[Rodbina Agustich|Augustich]]
* [[Rodbina Babos|Babos]]
* [[Rodbina Bachich|Bachich]]
* [[Rodbina Balogh|Balogh]]
* [[Rodbina Bátsmegyey|Bátsmegyey]]
* [[Rodbina Berke|Berke]]
* [[Rodbina Csányi|Csányi]]
* [[Rodbina Czigany|Czigany]]
* [[Rodbina Darabos|Darabos]]
* [[Rodbina Dervarits|Dervarits]]
* [[Rodbina Farkas|Farkas]]
* [[Rodbina Gombossy|Gombossy]]
* [[Herren von Graben]]
* [[Rodbina Guytman|Guytman]]
* [[Rodbina Hemeczperger|Hemeczperger]]
* [[Rodbina Hosszutothy|Hosszutothy]]
* [[Rodbina Keresztury|Keresztury]]
* [[Rodbina Kregar|Kregar]]
* [[Rodbina Lippich|Lippich]]
* [[Rodbina Luthar|Luthar]]
* [[Rodbina Pechich|Pechich]]
* [[Rodbina Petkovich|Petkovich]]
* [[Raffay]]
* [[Rodbina Rogan|Rogan]]
* [[Rodbina Rapossa|Rapossa]]
* [[Rodbina Sohar|Sohar]]
* [[Rodbina Szmodis|Szmodis]]
* [[Rodbina Temlin|Temlin]]
* [[Rodbina Terbocz|Terbocz]]
* [[Rodbina Vesdenyey|Vasdenyey]]
* [[Rodbina Zelko|Zelko]]
| belowstyle=background:#D0DAF8; color:black;
| below  = &lt;b&gt;[[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Seznam plemiških rodbin na Slovenskem&lt;/span&gt;]]&lt;/b&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za plemstvo]]
[[Kategorija:Predloge za Slovenijo]]
[[Kategorija:Navigacijska polja za zgodovino in dogodke|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>szh9cpzvcuganx8qoaimpd6grkso03d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771464</id>
      <parentid>6771461</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:28:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771464</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3967" sha1="qlyorb7ylv86vfjolfph009gn3dellz" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name= Plemiške rodbine na Slovenskem
| state = {{{state&lt;includeonly&gt;|autocollapse&lt;/includeonly&gt;}}}
| titlestyle=background:#8DA5ED; color:black;
| title=Plemiške rodbine na Slovenskem
| listclass = hlist
| image = [[Slika:Elementy herbu mod.jpg|100px]]
| liststyle = padding:0.25em 0; line-height:1.4em; &lt;!--otherwise lists can appear to form continuous whole--&gt;
| style = 
| group1style = background:#8DA5ED; color:black;
| group1 = Vladarji &lt;br /&gt;
(cesarji in kralji)
| list1 = * [[Habsburžani]]
* [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinški]]
* [[Karolingi]]
* [[Karadžordževiči]]
| group2style = background:#96ACEE; color:black;
| group2 = Vojvode
| list2 = * [[Babenberžani]]
* [[Eppensteini]]
* [[Spanheimi]]
* [[Traungauci]]
| group3style = background:#A0B4F0; color:black;
| group3 = Knezi
| list3 = * [[Auerspergi]]
* [[Borutovci]]
* [[Celjski grofje|Celjski]]
* [[Eggenbergi]]
* [[Esterházyji]]
* [[Fürstenbergi]]
* [[Khevenhüllerji]]
* [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]]
* [[Liechtensteini]]
* [[Windischgrätzi]]
| group4style = background:#AABCF2; color:black;
| group4 = Grofje
| list4 = * [[Andeški]]
* [[Askvinci]]
* [[Attemsi]]
* [[Banffy]]
* [[Barbo Waxensteini]]
* [[Batthyány]]
* [[Breški]]
* [[Brandisi]]
* [[Coroniniji]]
* [[Dyhrn]]i
* [[Egkhi]]
* [[Frankopani]]
* [[Goriški grofje|Goriški]]
* [[Herbersteini]]
* [[Hohenwarti]]
* [[Gallenbergi]]
* [[Kacijanarji]]
* [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]]
* [[Lanthieriji]]
* [[Ortenburžani]]
* [[Ostrovrharji]]
* [[Rodbina Petač|Petač/Petazzi]]
* [[Pfanberški grofje|Pfanberški]]
* [[Grofje Strmški|Strmški]]
* [[Sauer (rodbina)|Sauer]]
* [[Szápáry]]
* [[Széchy (rodbina)|Széchy]]
* [[Ivan Erazem Tattenbach|Tattenbachi]]
* [[Višnjegorski]]
* [[Vovbržani|Vovbrški]]
| group5style = background:#B3C3F3; color:black;
| group5 = Baroni
| list5 = * [[Apfaltrerji]]
* [[Codelliji]]
* [[Črnomaljski]]
* [[Erbergi]]
* [[Galli]]
* [[Gallenfelsi]]
* [[Hallersteini]]
* [[Lazarini]]ji
* [[Lenković]]i
* [[Maasburgi]]
* [[Moscon]]i
* [[Ravbarji]]
* [[Valvasorji]]
* [[Wagen-Wagenspergi]]
* [[Oblak von Wolkensperg|Wolkenspergi]]
* [[Zois]]i
| group6style = background:#BCCAF4; color:black;
| group6 = Vitezi
| list6 = * [[Bleiweisi]]
* [[Bosio|Bosii]]
* [[Rodbina Konjiških|Konjiški]]
* [[Kozjaški]]
* [[Miklošiči]]
* [[Predjamski]]
| group7style = background:#C6D2F6; color:black;
| group7 = Gospodje
| list7 = *  [[Devinski gospodje|Devinski]]
* [[Gospodje Mariborski|Mariborski]] 
* [[Puštalski]] 
* [[Gospodje Ptujski|Ptujski]]
* [[Viltuški gospodje|Viltuški]]  
| group8style = background:#D0DAF8; color:black;
| group8 = ''Nedefinirano''
| list8 = * [[Rodbina Agustich|Augustich]]
* [[Rodbina Babos|Babos]]
* [[Rodbina Bachich|Bachich]]
* [[Rodbina Balogh|Balogh]]
* [[Rodbina Bátsmegyey|Bátsmegyey]]
* [[Rodbina Berke|Berke]]
* [[Rodbina Csányi|Csányi]]
* [[Rodbina Czigany|Czigany]]
* [[Rodbina Darabos|Darabos]]
* [[Rodbina Dervarits|Dervarits]]
* [[Rodbina Farkas|Farkas]]
* [[Rodbina Gombossy|Gombossy]]
* [[Herren von Graben]]
* [[Rodbina Guytman|Guytman]]
* [[Rodbina Hemeczperger|Hemeczperger]]
* [[Rodbina Hosszutothy|Hosszutothy]]
* [[Rodbina Keresztury|Keresztury]]
* [[Rodbina Kregar|Kregar]]
* [[Rodbina Lippich|Lippich]]
* [[Rodbina Luthar|Luthar]]
* [[Rodbina Pechich|Pechich]]
* [[Rodbina Petkovich|Petkovich]]
* [[Raffay]]
* [[Rodbina Rogan|Rogan]]
* [[Rodbina Rapossa|Rapossa]]
* [[Rodbina Sohar|Sohar]]
* [[Rodbina Szmodis|Szmodis]]
* [[Rodbina Temlin|Temlin]]
* [[Rodbina Terbocz|Terbocz]]
* [[Rodbina Vesdenyey|Vasdenyey]]
* [[Rodbina Zelko|Zelko]]
| belowstyle=background:#D0DAF8; color:black;
| below  = &lt;b&gt;[[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Seznam plemiških rodbin na Slovenskem&lt;/span&gt;]]&lt;/b&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za plemstvo]]
[[Kategorija:Predloge za Slovenijo]]
[[Kategorija:Navigacijska polja za zgodovino in dogodke|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>qlyorb7ylv86vfjolfph009gn3dellz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Učinki pesticidov na okolje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>266926</id>
    <revision>
      <id>6771735</id>
      <parentid>6756711</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T01:43:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29783" sha1="m6iyk88nmb9odpp9d0howc2i3f9m21r" xml:space="preserve">'''Učinki pesticidov na okolje''' zajemajo poleg ciljnih [[organizem|organizmov]] - [[škodljivec|škodljivcev]] - tudi druge organizme na območju, kamor so aplicirani in okolici, vključno s [[človek]]om.

Več kot 98% škropljenih [[insekticid]]ov in 95% [[herbicid]]ov ne doseže ciljne vrste, ampak druge vrste [[zrak]], [[voda|vodo]], [[usedline]] in [[hrana|hrano]].&lt;ref name=&quot;sustaining&quot;&gt;Miller GT (2004), ''Sustaining the Earth'', 6th edition. Thompson Learning, Inc. Pacific Grove, California. Chapter 9, Pages 211-216.&lt;/ref&gt; [[Pesticid]]i onesnažijo kopno in vodo kadar uidejo z lokacij proizvodnje, z [[rezervoar]]jev, s polj, ko so odvrženi, ko so škropljeni iz zraka, in kadar so škropljeni v vodo z namenom ubiti [[alge]]. Na količino pesticidov, ki potuje s predvidenih območij uporabe, vplivajo določene kemijske značilnosti: nagnjenje k vezavi z zemljo, njihov [[parni tlak]], topnost in odpornost na razpadanje.&lt;ref name=&quot;Kelloggrl&quot;&gt;Kellogg RL, Nehring R, Grube A, Goss DW, and Plotkin S (February 2000), [http://www.nrcs.usda.gov/Technical/land/pubs/eip_pap.html Environmental indicators of pesticide leaching and runoff from farm fields] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020618151910/http://www.nrcs.usda.gov/technical/land/pubs/eip_pap.html |date=2002-06-18 }}. United States Department of Agriculture Natural Resources Conservation Service. Retrieved on 2007-10-03.&lt;/ref&gt; Vplivajo tudi dejavniki v zemlji, kot so njena tekstura, zmožnost zadrževanja vode in količina organskih snovi, ki jih vsebuje, tudi vplivajo na količino pesticidov, ki zapustijo območje. Nekateri pesticidi prispevajo h [[globalno segrevanje|globalnemu segrevanju]] in tanjšanju [[ozonski plašč|ozonskega plašča]].&lt;ref name =&quot;reynoldsjd&quot;&gt;Reynolds, JD (1997), [http://www.law.fsu.edu/journals/landuse/Vol131/REYN.HTMl International pesticide trade: Is there any hope for the effective regulation of controlled substances?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120527062748/http://www.law.fsu.edu/journals/landuse/vol131/reyn.html |date=2012-05-27 }} ''Florida State University Journal of Land Use &amp; Environmental Law'', Volume 131. Retrieved on 2007-10-16.&lt;/ref&gt;

== Zrak ==
Pesticidi lahko prispevajo k onesnaževanju zraka. Pesticidni raznos nastane, ko pesticide odložene v zrak kot delce, prenese veter na druga območja in jih morebitno onesnaži.&lt;ref name=&quot;pmep&quot;&gt;Cornell University.  [http://pmep.cce.cornell.edu/facts-slides-self/core-tutorial/module06/index.html Pesticides in the environment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090605073023/http://pmep.cce.cornell.edu/facts-slides-self/core-tutorial/module06/index.html |date=2009-06-05 }}. Pesticide fact sheets and tutorial, module 6. Pesticide Safety Education Program. Retrieved on 2007-10-11.&lt;/ref&gt; Pesticidi, ki so uporabljeni na pridelkih, lahko izpuhtijo, lahko jih odpihne veter v bližnja območja in potencialno ogrožajo divjino.&lt;ref&gt;National Park Service. US Department of the Interior. (August 1, 2006), [http://www.nps.gov/seki/naturescience/air_synthchem.htm Sequoia &amp; Kings Canyon National Park: Air quality -- Airborne synthetic chemicals] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150213172944/http://www.nps.gov/seki/naturescience/air_synthchem.htm |date=2015-02-13 }}. Nps.gov. Retrieved on September 19, 2007.&lt;/ref&gt; Tudi kapljice škropljenih pesticidov ali delci pesticidov v obliki prahu lahko potujejo z vetrom na druga območja,&lt;ref&gt;US Environmental Protection Agency (September 11th, 2007), [http://www.epa.gov/PR_Notices/prdraft-spraydrift801.htm Pesticide registration (PR) notice 2001-X Draft: Spray and dust drift label statements for pesticide products] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140417185820/http://www.epa.gov/PR_Notices/prdraft-spraydrift801.htm |date=2014-04-17 }}. Epa.gov. Retrieved on September 19, 2007.&lt;/ref&gt; ali pa se prilepijo na delce, ki jih razpiha veter, kot na primer prašni delci.&lt;ref&gt;Environment Canada (September–October 2001), [http://www.ec.gc.ca/science/sandesept01/article3_e.html Agricultural pesticides and the atmosphere]. Retrieved on 2007-10-12.&lt;/ref&gt; Škropljenje tal proizvede manj pesticidnega drifta kot zračno škropljenje.&lt;ref name=&quot;palmerw&quot;/&gt; Kmetje lahko namestijo ločitveno območje okoli pridelkov, ki je sestavljen iz neuporabljene zemlje ali ne-poljščin kot so zimzelena drevesa, da služi kot vetrobran in absorbira pesticide in tako prepreči raznos na drugih območjih.&lt;ref name=&quot;evergreens&quot;&gt;''Science Daily'' (November 19, 1999), [http://www.sciencedaily.com/releases/1999/11/991119075237.htm Evergreens help block spread of pesticide from crop fields]. Sciencedaily.com. Retrieved on September 19, 2007.&lt;/ref&gt; Taki vetrobrani so zakonsko predpisani na Nizozemskem.&lt;ref name=&quot;evergreens&quot;/&gt;

Pesticidi, ki so škropljeni na polja in so uporabljeni za [[fumigacija|fumigacijo]] zemlje, lahko oddajajo kemikalije, imenovane hlapljive organske spojine, ki lahko reagirajo z ostalimi kemikalijami in tvorijo onesnaževalec, imenovan [[troposfera|troposperniozon]]. Pesticidi uporabijo približno 6 procentov celotnih troposperičnih ozonskih stopenj.&lt;ref&gt;UC IPM Online. (August 11, 2006), [http://www.ipm.ucdavis.edu/NEWS/carrot-news.html What’s up, Doc? Maybe less air pollution] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305013619/http://www.ipm.ucdavis.edu/NEWS/carrot-news.html |date=2016-03-05 }}. Statewide IPM Program, Agriculture and Natural Resources, University of California. Ipm.ucdavis.edu. Retrieved on 2007-10-15.&lt;/ref&gt;

== Voda ==
V [[Združene države Amerike|Združenih državah]] so odkrili, da je s pesticidi onesnažen vsak [[potok]] in več kot 90% [[vodnjak]]ov v vzorcu raziskave, ki jo je opravil geološki zavod ZD.&lt;ref&gt;Gilliom, RJ, Barbash, JE, Crawford, GG, Hamilton, PA, Martin, JD, Nakagaki, N, Nowell, LH, Scott, JC, Stackelberg, PE, Thelin, GP, and Wolock, DM (February 15, 2007), [http://pubs.usgs.gov/circ/2005/1291/ The Quality of our nation’s waters: Pesticides in the nation’s streams and ground water, 1992–2001]. Chapter 1, Page 4. US Geological Survey. Retrieved on September 13, 2007.&lt;/ref&gt; Ostanki pesticidov so bili prav tako najdeni v dežju in podtalnici.&lt;ref name=&quot;Kelloggrl&quot;/&gt; Raziskave vlade [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] so pokazale, da so koncentracije pesticidov v nekaterih vzorcih rečne vode in [[podtalnica|podtalnice]] presegle koncentracije, dopustne za pitno vodo.&lt;ref&gt;Bingham, S (2007), [http://www.environment-agency.gov.uk/yourenv/eff/1190084/business_industry/agri/pests/915588/?version=1&amp;lang=_e Pesticides in rivers and groundwater] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302160349/http://www.environment-agency.gov.uk/yourenv/eff/1190084/business_industry/agri/pests/915588/?version=1&amp;lang=_e |date=2009-03-02 }}. Environment Agency, UK. Retrieved on 2007-10-12.&lt;/ref&gt;

Učinki pesticidov na vodne sisteme so pogosto raziskani s hidrološkim modelom prenosa, da bi proučili gibanje in usodo kemikalij v rekah in potokih. Že zgodaj, v 70. letih prejšnjega stoletja, se je izvedla količinska analiza odtekanja pesticidov, da bi predvidela količino pesticidov, ki bo dosegla površinske vode.&lt;ref&gt;Hogan,, CM, Patmore L, Latshaw, G, Seidman, H, et al. (1973), ''[[Computer model|Computer modeling]] of pesticide transport in soil for five instrumented watersheds'', [[United States Environmental Protection Agency|U.S. Environmental Protection Agency]] Southeast Water laboratory, Athens, Ga. by [[ESL Inc.]], Sunnyvale, California.&lt;/ref&gt;

Obstajajo štiri večje poti, kako pesticidi dosežejo vodo: lahko naplavijo izven namenskega območja, kjer so bili škropljeni, lahko pronicajo ali se precejajo skozi zemljo, lahko so pripeljani do vode kot odtok ali pa politi, na primer ponesreči ali zaradi zanemarjanja.&lt;ref&gt;States of Jersey (2007), [http://www.gov.je/PlanningEnvironment/Environment/Environmental+Protection/Environmental+Protection+and+Pesticide+use.htm Environmental protection and pesticide use] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060825010557/http://www.gov.je/PlanningEnvironment/Environment/Environmental+Protection/Environmental+Protection+and+Pesticide+use.htm |date=2006-08-25 }}. Retrieved on 2007-10-10.&lt;/ref&gt; Vodo lahko dosežejo tudi zaradi erodirane zemlje.&lt;ref&gt;Papendick RI, Elliott LF, and Dahlgren RB (1986), [http://eap.mcgill.ca/MagRack/AJAA/AJAA_1.htm Environmental consequences of modern production agriculture: How can alternative agriculture address these issues and concerns?] ''American Journal of Alternative Agriculture'', Volume 1, Issue 1, Pages 3-10. Retrieved on 2007-10-10.&lt;/ref&gt; Faktorji, ki vplivajo na zmožnost pesticidov, da [[Kontaminacija|kontaminirajo]] vodo, vključujejo njeno [[topnost]], razdaljo med mestom aplikacije in vodnim telesom, [[vreme]], tip zemlje, prisotnost rastočega pridelka in metodo za apliciranje kemikalij.&lt;ref name=&quot;Pedersen&quot;&gt;Pedersen, TL (June 1997), [http://extoxnet.orst.edu/faqs/safedrink/pest.htm Pesticide residues in drinking water]. extoxnet.orst.edu. Retrieved on September 15, 2007.&lt;/ref&gt;

Maksimalne stopnje dovoljenih koncentracij za posamezne pesticide v javnih vodnih telesih določa agencija za varstvo okolja v ZDA.&lt;ref name=&quot;Kelloggrl&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Pedersen&quot;/&gt; Podobno je vlada Združenega kraljestva postavila okoljske standarde kvalitete (EQS) oziroma maksimalno dovoljene koncentracije nekaterih pesticidov v vodnih telesih, ko postanejo toksični.&lt;ref name=&quot;eqs&quot;&gt;Bingham, S (2007), [http://www.environment-agency.gov.uk/yourenv/eff/1190084/business_industry/agri/pests/917555/?version=1&amp;lang=_e Pesticides exceeding environmental quality standards (EQS)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080617110556/http://www.environment-agency.gov.uk/yourenv/eff/1190084/business_industry/agri/pests/917555/?version=1&amp;lang=_e |date=2008-06-17 }}. The Environment Agency, UK. Retrieved on 2007-10-12.&lt;/ref&gt; Evropska unija prav tako nadzoruje maksimalne koncentracije pesticidov v vodi.&lt;ref name=&quot;eqs&quot;/&gt;

== Zemlja ==
Večina kemikalij, uporabljenih v pesticidih, je dolgotrajnih onesnaževalcev zemlje. Njihovi učinki lahko se lahko prenašajo še desetletja in slabo vplivajo na ohranitev zemlje.&lt;ref&gt;[[United States Environmental Protection Agency|U.S. Environmental Protection Agency‎]] (2007), [http://www.epa.gov/superfund/programs/er/hazsubs/sources.htm Sources of common contaminants and their health effects] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081220205732/http://www.epa.gov/superfund/programs/er/hazsubs/sources.htm |date=2008-12-20 }}.  Epa.gov. Retrieved on 2007-10-10.&lt;/ref&gt;
 
Uporaba pesticidov zmanjšuje splošno biološko raznolikost v zemlji. Neuporaba kemikalij vodi v višjo kvaliteto zemlje &lt;ref&gt;{{cite journal | author=Johnston, AE | title=Soil organic-matter, effects on soils and crops | journal=Soil Use Management | year=1986 | volume=2 | pages=97–105 | doi=10.1111/j.1475-2743.1986.tb00690.x}}&lt;/ref&gt; in dodatno prispeva s tem, da je več organskih snovi v zemlji, kar omogoča večje zadrževanje vode.&lt;ref name=&quot;Kelloggrl&quot;/&gt; To pomaga povečati pridelke za kmetije v sušnih obdobjih, saj imajo organske kmetije 20-40% več pridelkov kot njihovi običajni kolegi.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Lotter DW |author2=Seidel R |author3=Liebhardt W | title=The performance of organic and conventional cropping systems in an extreme climate year | journal=American Journal of Alternative Agriculture | year=2003 | volume=18 | pages=146–154 | doi=10.1079/AJAA200345}}&lt;/ref&gt; Manjša vsebnost organskih snovi v zemlji poveča količino pesticidov, ki zapustijo mesto aplikacije, saj se organske snovi vežejo in pomagajo zlomiti pesticide.&lt;ref name=&quot;Kelloggrl&quot;/&gt;

== Učinki na žive organizme ==
=== Rastline ===
Fiksacija dušika, ki je potrebna za rast visokih rastlin, je otežena s strani pesticidov v zemlji.&lt;ref name=&quot;gogo&quot;&gt;Rockets, Rusty (June 8, 2007),[http://www.scienceagogo.com/news/farming.shtml Down On The Farm? Yields, Nutrients And Soil Quality]. Scienceagogo.com. Retrieved on September 15, 2007.&lt;/ref&gt; Insekticidi, DDT, metil paration in še posebej pentaklorofenol se dokazano vmešajo v legume-rhizobium kemično signalizacijo.&lt;ref name=&quot;gogo&quot;/&gt; Zmanjšanje te simbiotične kemične signalizacije se kaže v zmanjšani fiksaciji dušika in posledično zmanjšani količini pridelkov.&lt;ref name=&quot;gogo&quot;/&gt; Koreninski mešički v teh rastlinah vsako leto rešujejo svetovno ekonomijo za deset miljard dolarjev v sintetičnih dušikovih gnojilih.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Fox, JE |author2=Gulledge, J |author3=Engelhaupt, E |author4=Burrow, ME |author5=McLachlan, JA | title=Pesticides reduce symbiotic efficiency of nitrogen-fixing rhizobia and host plants |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2007-06-12_104_24/page/10282 | journal=[[PNAS|Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA]] | year=2007 | volume=104 | pages=10282–10287 | doi=10.1073/pnas.0611710104 | pmid=17548832 | issue=24 | pmc=1885820}}&lt;/ref&gt;
 
Pesticidi lahko ubijejo čebele in so strogo vključeni v upadanje opraševalcev, izgubo vrst, ki oprašujejo rastline, vključno z mehanizmom motnje propadanja kolonij,&lt;ref name = Hackenberg&gt;{{navedi splet
 |author=Hackenberg D
 |url=http://www.imkerinnen.at/Hauptseite/Menues/News/Brief%20David%20Hackenberg%20307%20engl.doc
 |title=Letter from David Hackenberg to American growers from March 14, 2007
 |publisher=Plattform Imkerinnen — Austria
 |accessdate=2007-03-27
 |date=2007-03-14
 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070604214622/http://www.imkerinnen.at/Hauptseite/Menues/News/Brief+David+Hackenberg+307+engl.doc
 |archivedate=2007-06-04
 |url-status=live
 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice
 | author = Wells, M
 | title = Vanishing bees threaten US  | work = www.bbc.co.uk
 | publisher = [[BBC News]]
 | date = March 11, 2007
 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/6438373.stm
 | accessdate = 2007-09-19
 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |last=Haefeker
 |first=Walter
 |url=http://www.beekeeping.com/articles/us/german_bee_monitoring.htm
 |title=Betrayed and sold out – German bee monitoring
 |accessdate=2007-10-10
 |date=2000-08-12
 |archive-date=2010-12-27
 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227153656/http://beekeeping.com/articles/us/german_bee_monitoring.htm
 |url-status=dead
 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |last=Zeissloff
 |first=Eric
 |url=http://www.beekeeping.com/artikel/imidacloprid_1.htm
 |title=Schadet imidacloprid den bienen
 |accessdate=2007-10-10
 |year=2001
 |language=de
 |archive-date=2011-03-20
 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110320075244/http://www.beekeeping.com/artikel/imidacloprid_1.htm
 |url-status=dead
 }}&lt;/ref&gt; kjer čebele delavke iz panja ali kolonije Western čebel nenadno izginejo. Apliciranje pesticidov pridelkom v cvetu lahko ubije čebele, ki delujejo kot opraševalke.&lt;ref name=&quot;pmep&quot;/&gt; USDA in USFWS trdita, da kmetje Združenih držav izgubijo najmanj 200 milijonov dolarjev na leto zaradi zmanjšanega opraševanja pridelkov, saj pesticidi, aplicirani na polja, uničijo približno petino čebeljih kolonij v ZD in oškodujejo dodatnih 15 %.&lt;ref name=&quot;sustaining&quot;/&gt;
 
Po drugi strani imajo lahko pesticidi direkten škodljiv učinek na rastline, vključno s šibkim razvojem koreninskih laskov in zmanjšano rastjo rastlin.&lt;ref&gt;Walley F, Taylor A and Lupwayi (2006) Herbicide effects on pulse crop nodulation and nitrogen fixation. FarmTech 2006 Proceedings 121-123.&lt;/ref&gt;.

=== Živali ===
Pesticidi prizadenejo ogromno škodo živalskim organizmom. Veliko držav želi preprečiti uporabo pesticidov z njihovimi akcijskimi načrti za biotsko raznovrstnost.{{Citation needed|date=September 2007}}

Živali se lahko zastrupijo z ostanki pesticidov, ki ostanejo v hrani po škropljenju, na primer, divje živali vstopijo na škropljena polja ali bližnja območja kmalu po škropljenju.&lt;ref name=&quot;palmerw&quot;/&gt;

Razširjena aplikacija pesticidov lahko odstrani vire hrane, ki jih določene vrste živali potrebujejo, in tako povzročijo preseljevanje živali, spremembo njihove prehrane ali stradanje.&lt;ref name=&quot;pmep&quot;/&gt; Zastrupitev s pesticidi lahko potuje navzgor po prehranjevalni verigi; na primer pticam škoduje, ko pojedo insekte in črve, ki so zaužili pesticide.&lt;ref name=&quot;pmep&quot;/&gt; Nekateri pesticidi se lahko kopičijo v organizmih ali narastejo do toksičnih stopenj v telesih organizmov, ki jih zaužijejo. Fenomen, ki še posebej močno učinkuje na vrste, ki so visoko na prehranjevalni verigi.&lt;ref name=&quot;pmep&quot;/&gt;

==== Ptiči ====
[[Beloglavi orel]] je primer ptičje vrste, ki je indirektno ogrožena zaradi uporabe [[pesticid]]ov. V knjigi ''[[Nema pomlad]]'' avtorica [[Rachel Carson]] opisuje izumrtje ptičjih vrst zaradi bioakomulacije pesticidov v njihovem tkivu. Tako obstaja možnost izumrtja teh ptic zaradi uporabe pesticidov. V Britanskem kmetijstvu je populacija pri desetih različnih vrstah ptic upadlo za deset milijonov od leta 1979 do 1999. Razlog za to je zmanjšanje rastlinskih in živalskih vrst s katerimi se ptice prehranjujejo.&lt;ref name=&quot;kerbs&quot;&gt;Kerbs JR, Wilson JD, Bradbury RB, and Siriwardena GM (August 12, 1999), [https://web.archive.org/web/20030409135050/http://www.pmac.net/silent_spring.pdf The second silent spring]. Commentary in ''Nature'', Volume 400, Pages 611-612.&lt;/ref&gt; Po vsej Evropi je ogroženih 116 ptičjih vrst.&lt;ref name=&quot;kerbs&quot;/&gt; Za zmanjšanje populacije ptic je bilo ugotovljeno, da je povezano s časom in območjem, na katerim so se uporabljali pesticidi.&lt;ref name=&quot;kerbs&quot;/&gt; V drugem primeru je le nekaj vrst [[fungicid]]ov, ki se uporabljajo v pridelovanju arašidov, je delno toksičnih za ptice in sesalce, vendar lahko iztrebi deževnike, kar je lahko posledica za zmanjša populacije ptic in sesalcev, ki se hranijo z njimi.&lt;ref name=&quot;palmerw&quot;/&gt;

Določene vrste pesticidov izdelujejo v obliki zrnc,&lt;ref name=&quot;palmerw&quot;/&gt; katere ptice pogosto zamenjajo za zrnja hrane kar je lahko usodno.&lt;ref name=&quot;palmerw&quot;&gt;Palmer, WE, Bromley, PT, and Brandenburg, RL. [http://ipm.ncsu.edu/wildlife/peanuts_wildlife.html Wildlife &amp; pesticides - Peanuts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110815004302/http://ipm.ncsu.edu/wildlife/peanuts_wildlife.html |date=2011-08-15 }}. North Carolina Cooperative Extension Service. Retrieved on 2007-10-11.&lt;/ref&gt;

Če se [[herbicid]] parakvat razprši po ptičjih jajcih, lahko povzroča nepravilno rast zarodkov in tako zmanjšuje število piščancev, ki se uspešno izvalijo. Večina herbicidov ne povzroča direktne škode pticam.&lt;ref name=&quot;palmerw&quot;/&gt; Herbicidi ogrožajo populacije ptic z zmanjšanjem njihovega življenjskega prostora.&lt;ref name=&quot;palmerw&quot;/&gt;

==== Vodno življenje ====
Ribe ter ostala vodna bitja so ogrožena zaradi onesnaženja s pesticidi.&lt;ref name=&quot;VCE&quot;&gt;Helfrich, LA, Weigmann, DL, Hipkins, P, and Stinson, ER (June 1996), [http://www.ext.vt.edu/pubs/waterquality/420-013/420-013.html#L4 Pesticides and aquatic animals: A guide to reducing impacts on aquatic systems] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305060503/http://www.ext.vt.edu/pubs/waterquality/420-013/420-013.html#L4 |date=2009-03-05 }}. Virginia Cooperative Extension. Retrieved on 2007-10-14.&lt;/ref&gt; Z izlivom pesticidov v reke in potoke je zelo ogroženo vodno življenje. Včasih povzroči celo poboj vseh rib v določenem delu.&lt;ref name=&quot;Toughill&quot;&gt;Toughill K (1999), [http://www.pmac.net/summer-rivers.html The summer the rivers died: Toxic runoff from potato farms is poisoning P.E.I.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080118035744/http://www.pmac.net/summer-rivers.html |date=2008-01-18 }} Originally published in ''Toronto Star Atlantic Canada Bureau''. Retrieved on September 17, 2007.&lt;/ref&gt;

Herbicidi v vodi povzročijo pogin rib . Zaradi izumrtja vodnih rastlin pride do pomanjkanja kisika v vodi.&lt;ref name=&quot;VCE&quot;/&gt; Določeni herbicidi, kot so bakrovsulfit, ki uničujejo rastline &lt;ref name=&quot;VCE&quot;/&gt; v vodi, so v enakih koncentracijah strupene za ribe in ostale vodne organizme v isti koncentraciji. Ponavljajoči izlivi pesticidov v vodo lahko povzročijo fizične ter vedenjske spremembe pri ribah, kot npr. zmanšanje populacije zaradi opustitve gnezd, zmanjšanje odpornosti na bolezni ali pomanjkanje zmožnosti izogiba plenilcem.&lt;ref name=&quot;VCE&quot;/&gt;

Uporaba herbicidov lahko ubije rastline,ki so pomembne za življenjski prostor rib.&lt;ref name=&quot;VCE&quot;/&gt;

Pesticidi lahko vplivajo na mikroorganizme kot je [[zooplankton]] v vodi, ki je pomemben za prehranjevanje mladih rib.&lt;ref&gt;Pesticide Action Network North America (June 4, 1999), [http://www.pmac.net/bird_fish_CA.html Pesticides threaten birds and fish in California] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120218122216/http://www.pmac.net/bird_fish_CA.html |date=2012-02-18 }}. PANUPS. Retrieved on 2007-09-17.&lt;/ref&gt; Pesticidi lahko pobijejo [[žuželke]], ki so pomembne za prehranjevanje rib. Te, zaradi pomanjkanja hrane, potujejo dlje, kar povzroči večjo možnost za napade plenilcev.&lt;ref name=&quot;VCE&quot;/&gt;

Pesticidi se hitro razgrajujejo v vodi zato manj ogrožajo vodno življenje.&lt;ref name=&quot;VCE&quot;/&gt; Za vodno življenje so najbolj nevarni insekticidi, bolj kot herbicidi ali fungicidi.&lt;ref name=&quot;VCE&quot;/&gt;

==== Dvoživke ====
V zadnjih desetih letih je po celem svetu zabeleženo upadanje populacije dvoživk iz nepojasnjenih razlogov. Del tega bi lahko pripisali pesticidom.&lt;ref name=&quot;cone&quot;&gt;Cone M (December 6, 2000), [http://www.pmac.net/wind_borne.html A wind-borne threat to Sierra frogs: A study finds that pesticides used on farms in the San Joaquin Valley damage the nervous systems of amphibians in Yosemite and elsewhere] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151102235632/http://www.pmac.net/wind_borne.html |date=2015-11-02 }}. ''L.A. Times'' Retrieved on September 17, 2007.&lt;/ref&gt;

Mešanice različnih vrst pesticidov imajo kumulativen toksični učinek na [[žabe]].&lt;ref name=&quot;imperil&quot;/&gt; Paglavci v ribnikih, v katerih je prisotno več pesticidov, imajo daljšo [[metamorfoza|metamorfozo]] v žabe, slabše lovijo in so bolj izpostavljeni plenilcem.&lt;ref name=&quot;imperil&quot;&gt;''Science Daily'' (February 3, 2006), [http://www.sciencedaily.com/releases/2006/02/060202180830.htm Pesticide combinations imperil frogs, probably contribute to amphibian decline]. Sciencedaily.com. Retrieved on 2007-10-16.&lt;/ref&gt;

Kanadska študija je pokazala, da paglavci ki so izpostavljeni endosulfanu na ravni organokloridnih pesticidov, ki jih je mogoče najti v [[habitat]]ih v bližini polj škropljenih s kemikalijami, le te ubija paglavce in vpliva na njihovo rast ter vedenje.&lt;ref&gt;Raloff, J (September 5, 1998) [http://www.sciencenews.org/pages/sn_arc98/9_5_98/fob5.htm Common pesticide clobbers amphibians]. Science News, Volume 154, Number 10, Page 150. Retrieved on 2007-10-15.&lt;/ref&gt;

Dokazano je, da herbicid [[atrazin]] spremeni moške žabe v [[hermafrodit]]e in tako zmanjša možnost za njihovo razmnoževanje.&lt;ref name=&quot;imperil&quot;/&gt;

==== Ljudje ====
Pesticidi lahko vstopijo v človeško telo preko vdihavanja prahu in hlapov, ki vsebujejo pesticide. V človeško telo lahko tudi pridejo z zauživanjem hrane ter vode ali pa z direktnim kontaktom s kožo.&lt;ref name=&quot;Pesticide Regulation 2008 Pages 27-29&quot;&gt;Department of Pesticide Regulation (2008), “What are the Potential Health Effects of Pesticides?” Community Guide to Recognizing and Reporting Pesticide Problems. Sacramento, CA. Pages 27-29.&lt;/ref&gt; Tudi pesticidi, s katerimi škropijo sadje in zelenjavo, lahko pronicajo v podtalnico, katero zaužijemo s pitjem.

Učinek pesticidov na človeško telo je odvisen od strupenosti kemikalije, trajanj ter pogostost izpostavljenosti.&lt;ref name=&quot;Lorenz, Eric S. 2009 Pages 1-8&quot;&gt;Lorenz, Eric S. “Potential Health Effects of Pesticides.” Ag Communications and Marketing (2009). Pages 1-8.&lt;/ref&gt; Zato so kmetje in njihove družine najbolj izpostavljeni kmetijskim pesticidom. Pri vsakem človeku lahko najdemo sledove pesticidov v vzorcih maščobe v telesu. Otroci so bolj dovzetni za pesticide zaradi majhnosti in neodpornosti.&lt;ref name=&quot;Pesticide Regulation 2008 Pages 27-29&quot;/&gt; Kemikalije se s časom kopičijo v telesu.

Učinki izpostavljenosti pesticidom imajo širok spekter pokazateljev: od blagega draženja kože do okvare ploda, [[tumor]]jev, genetskih sprememb, krvnih in živčnih motenj, motnje [[endokrini sistem|endokrinega sistema]], in celo komo ali smrt. Nekateri [[insekticid]]i, vključno z [[aldrin]], [[klordan]], [[DDT]], [[dieldrin]], [[endrin]], [[heptaklor]] , [[heksaklorobenzen]], [[mireks]], in [[toksafen]], spadajo pod POP (iz [[Angleškega Jezika|ang.]] ''persistent organic pollutants''). POP ima sposobnost, da izpari in prepotuje velike razdalje po zraku in se tako odlaga v oddaljenih regijah. Kemikalije imajo prav tako sposobnost bioakumulacije. Njihova koncentracija se lahko poveča na 70000 kratno originalno koncentracijo. POP lahko še naprej zastrupljajo ne ciljne organizme v okolju in povečujejo tveganje tudi za ljudi. Povzročajo motnje v [[endokrini sistem|endokrinem sistemu]], [[imunski sistem|imunskem sistemu]]. Posledice so rak, neplodnost in mutageni učinki, sicer pa je trenutno zelo malo znanega o teh kroničnih učinkih. Nekateri POP so prepovedani, medtem ko druge še naprej uporabljamo.

==== Odpornost škodljivcev ====
Nekateri škodljivci so dovzetni za pesticide drugi pa so lahko, zaradi svoje genetske strukture, zelo odporni. Škodljivci lahko postanejo imuni na pesticide. Zato, da škodljivci nebi postali imuni, se izvaja rotacija pesticidov. To pomeni izmenične uporabe različnih vrst pesticidov, ki se razlikujejo po načinu delovanja.&lt;ref name=&quot;murphy&quot;&gt;Graeme Murphy (December 1, 2005), [http://www.omafra.gov.on.ca/english/crops/hort/news/grower/2005/12gn05a2.htm Resistance Management - Pesticide Rotation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071013135858/http://omafra.gov.on.ca/english/crops/hort/news/grower/2005/12gn05a2.htm |date=2007-10-13 }}. Ontario Ministry of Agriculture, Food and Rural Affairs. Retrieved on September 15, 2007.&lt;/ref&gt;

Mešanje pesticidov je kombinacija dveh ali več vrst pesticidov z različnimi načini delovanja z namenom izboljšanja posamezne vrste pesticidov in tako tudi deloma preprečiti odpornost škodljivcev na pesticide.{{Citation needed|date=September 2007}}

== Delovanje pesticidov proti neciljnim organizmom ==
Organizme, katere nimamo namena uničiti s pesticidi, lahko ubijemo neposredno zaradi uporabe kemikalij. V primerih, ko igra škodljivec zelo pomembno vlogo v prehrambeni verigi določenih živalskih vrst, se zgodi, da zaradi zauživanja zastrupljenih škodljivcev ali pomanjkanja hrane ubijemo škodljivce in koristne populacije organizmov. Študija, ki je primerjala biološko zatiranje škodljivcev z uporabo [[insekticid]]ov (''piretroidi'') proti moljem Diamondback, ki je pogost škodljivec [[zelje|zelju]], je pokazala, da je uporaba insekticidov povečala populacije škodljivcev zaradi izgube insektov plenilcev, 
kjer pa [[biološki nadzor škodljivcev|biološki nadzor]] ni pokazal enakega učinka.&lt;ref&gt;Muckenfuss AE, Shepard BM, Ferrer ER, [https://web.archive.org/web/20041016052505/http://www.avrdc.org/pdf/90dbm/90DBM02.pdf Natural mortality of diamondback moth in coastal South Carolina] [[Clemson University]], Coastal Research and Education Center.&lt;/ref&gt; Prav tako so pesticidi, ki so jih razpršili v prizadevanju za nadzor odraslih [[komarji|komarjev]], lahko začasno vplivali proti naraščanju populacije komarjev, vendar pa lahko na dolgi rok povzročijo povečanje populacije, saj škodujejo dejavnikom naravnega nadzora.&lt;ref name=&quot;pmep&quot;/&gt; Ta pojav, v katerem se je prebivalstvo škodljive vrste obnovilo ali celo skokovito povečalo, glede na obdobje pred uporabo pesticidov, se imenuje preporod. Ta je lahko povezano z uničenjem plenilcev in drugih naravnih sovražnikov škodljivcev.&lt;ref name=&quot;Daly&quot;&gt;Daly H, Doyen JT, and Purcell AH III (1998), ''Introduction to insect biology and diversity'', 2nd edition. Oxford University Press. New York, New York. Chapter 14, Pages 279-300.&lt;/ref&gt;

Izguba plenilskih vrst lahko povzroči povezan pojav, imenovan sekundarni škodljivčev izbruh in povečuje težave, ki izvirajo iz vrst, katere niso bile prvotno zelo škodljive in so to postale zaradi izgube njihovih plenilcev ali parazitov.&lt;ref name=&quot;Daly&quot;/&gt; Ocenjeno je, da je tretjina od 300 najnevarnejših škodljivcev v ZDA bilo prvotno sekundarnih škodljivcev in so postali velik problem šele po uporabi pesticidov.&lt;ref name=&quot;sustaining&quot;/&gt; Za škodljivčev preporod kot sekundarni škodljivčev izbruh so ugotovili, da so naravni sovražniki bolj občutljivi na pesticide kot škodljivci sami, v nekaterih primerih to povzroča večanje populacije škodljivcev, glede na obdobje pred uporabo pesticidov.&lt;ref name=&quot;Daly&quot;/&gt;

== Odprava pesticidov ==
Na voljo imamo kar nekaj alternativ za zmanjšanje učinkov pesticidov na okolje. Obstajajo različne alternative , kot so ročno odstranjevanje plevela in škodljivcev iz rastlin, uporaba toplote, pokrivanje plevela s plastiko, polaganje pasti in vab za odstranitev škodljivcev. Škodljivcem se je mogoče izogniti z odpravo škodljivčevih razmnoževalnih območij, ohranjanje zdravih tal, ki vplivajo na gojenje zdravih rastlin, ki so odporne na škodljivce, sajenje avtohtonih vrst, ki so naravno bolj odporne na škodljivce, in uporabe [[biološki nadzor škodljivcev|biološkega nadzora]].&lt;ref&gt;“Take Action! How to Eliminate Pesticide Use.” (2003) National Audubon Society. Pages 1-3.&lt;/ref&gt;

== Opombe in sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[pesticidi]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Okoljevarstvo]]
[[Kategorija:Kmetijstvo in okolje]]</text>
      <sha1>m6iyk88nmb9odpp9d0howc2i3f9m21r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Louis-Joseph-Francis-René Hary</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282216</id>
    <revision>
      <id>6771449</id>
      <parentid>5932351</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:01:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6771449</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="860" sha1="r3yjhcpn4n3ua44bajgc3irk7xk696u" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Louis-Joseph-Francis-René Hary
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1952
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Louis-Joseph-Francis-René Hary''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. september]] [[1894]], † [[3. maj]] [[1982]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hary/Louis-Joseoh-Francis-Ren%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hary, Louis-Joseoh-Francis-René}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>r3yjhcpn4n3ua44bajgc3irk7xk696u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joseph-Louis-François Hassler</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282217</id>
    <revision>
      <id>6771453</id>
      <parentid>5931374</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:05:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6771453</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="946" sha1="knlzpm5ucon0o3jb2f9cm333f41r2rj" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Joseph-Louis-François Hassler
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Joseph-Louis-François Hassler''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. april]] [[1881]], † [[4. november]] [[1966]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hassler/Joseph-Louis-Fran%C3%A7ois/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hassler, Joseph-Louis-François}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>knlzpm5ucon0o3jb2f9cm333f41r2rj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frédéric-François-Marie Heckenroth</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282218</id>
    <revision>
      <id>6771456</id>
      <parentid>5928567</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:10:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6771456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="935" sha1="e8igw3yh18ivpai8j5jm180gvgggrz0" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frédéric-François-Marie Heckenroth
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Frédéric-François-Marie Heckenroth''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. maj]] [[1880]], † [[20. oktober]] [[1959]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Heckenroth/Fr%C3%A9d%C3%A9ric-Fran%C3%A7ois-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Heckenroth, Frédéric-François-Marie}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>e8igw3yh18ivpai8j5jm180gvgggrz0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pierre-Joseph Herbillon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282219</id>
    <revision>
      <id>6771466</id>
      <parentid>5934543</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:30:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6771466</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="921" sha1="c6k5pw67ixeawzh1y99wqc2qcbl2m6h" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre-Joseph Herbillon
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1940]]
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre-Joseph Herbillon''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. junij]] [[1879]], † [[25. april]] [[1956]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Herbillon/Pierre-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Herbillon, Pierre-Joseph}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>c6k5pw67ixeawzh1y99wqc2qcbl2m6h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pierre Héring</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282220</id>
    <revision>
      <id>6771504</id>
      <parentid>6215465</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:04:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6771504</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1328" sha1="oi3vihb81qkislh2l3yqz4twj73uoti" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre Héring
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1894–1940
|rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre Héring''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. marec]] [[1874]], † [[14. januar]] [[1963]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/H%C3%A9ring/Pierre/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hering, Pierre}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Strasbourga]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]]</text>
      <sha1>oi3vihb81qkislh2l3yqz4twj73uoti</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771506</id>
      <parentid>6771504</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:08:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771506</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1377" sha1="stk2dho65jr74vpw338i5imqflygv70" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre Héring
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1894–1940
|rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre Héring''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. marec]] [[1874]], † [[14. januar]] [[1963]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/H%C3%A9ring/Pierre/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hering, Pierre}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Strasbourga]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]]
[[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]]</text>
      <sha1>stk2dho65jr74vpw338i5imqflygv70</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henri-Joseph-Léon Herscher</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282221</id>
    <revision>
      <id>6771775</id>
      <parentid>5930057</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:35:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6771775</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="968" sha1="rc5xp9p868660obt1g3j5e7wv1l3p62" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henri-Joseph-Léon Herscher
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1939]]
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Henri-Joseph-Léon Herscher''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. avgust]] [[1878]], † [[21. september]] [[1939]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Herscher/Henri-Joseph-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Herscher, Henri-Joseph-Léon}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>rc5xp9p868660obt1g3j5e7wv1l3p62</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>René de Hesdin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282222</id>
    <revision>
      <id>6771776</id>
      <parentid>5934986</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:44:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, nk</comment>
      <origin>6771776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="882" sha1="7x7cz03qys3uq8qbm0ffksfm6ufxglt" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=René de Hesdin
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1949
|rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''René de Hesdin''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[30. september]] [[1890]], † [[7. julij]] [[1966]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hesdin/Ren%C3%A9_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hesdin, René de}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Lyona]]</text>
      <sha1>7x7cz03qys3uq8qbm0ffksfm6ufxglt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>André-Pierre Hillairet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282223</id>
    <revision>
      <id>6771778</id>
      <parentid>5926185</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:49:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, nk</comment>
      <origin>6771778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="847" sha1="7xccn9tvwaqtv7d57f3mxkz5l3t1f6x" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=André-Pierre Hillairet
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''André-Pierre Hillairet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. februar]] [[1881]], † [[18. oktober]] [[1950]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hillairet/Andr%C3%A9-Pierre/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hillairet, André-Pierre}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>7xccn9tvwaqtv7d57f3mxkz5l3t1f6x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lenardič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>296618</id>
    <revision>
      <id>6771543</id>
      <parentid>6410166</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:07:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6771543</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="986" sha1="5uxg1l2shdcp3st4mnwyhcm6g4g383l" xml:space="preserve">'''Lenardič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
== Znani nosilci priimka ==
* Borut Lenardič
* Ivan Lenardič
* [[Jakob Lenardič]], jezikoslovec; ukvarja se s tvorbeno-pretvorbeno slovnico in formalnim pomenoslovjem
* [[Jakob Lenardič (geograf)|Jakob Lenardič]], geograf
* [[Mart Lenardič]] (*1963), pisatelj
* [[Mavricij Karl Lenardič|Mavricij Karl (Marek) Lenardič]] (*1947), politolog, publicist in politik
* [[Mira Lenardič]] (1902—1943), aktivistka OF
* [[Mojca Lenardič]] (*1976), likovna pedagoginja, slikarka
* [[Peter Lenardič]] - Skala (1897—1986), učitelj, politični delavec
* [[Stane Lenardič]] - Žan (1918—2008), pravnik, novinar, diplomat
* Vlado Lenardič
* Zala Zia Lenardič
* [[Zmago Lenardič]] (*1959), slikar in večmedijski umetnik

== Glej tudi ==

* priimek [[Lenarčič]] 

* priimek [[Lenard]]
*priimek [[Lenič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Lenardič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>5uxg1l2shdcp3st4mnwyhcm6g4g383l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žgank</title>
    <ns>0</ns>
    <id>305844</id>
    <revision>
      <id>6771704</id>
      <parentid>5836691</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:31:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="432" sha1="ax6mm7hobv8gzuaarpncp4ud85bkist" xml:space="preserve">'''Žgank''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Mihael Žgank]] (*1994), judoist
* [[Nada Žgank]], fotografinja
* [[Nestl Žgank]] (1909—2004), gospodarstvenik in politik
* [[Saša Žgank]], baletna plesalka

== Glej tudi ==

* priimke [[Žganec]], [[Žgavec]], [[Žgajnar]], [[Žgajner]], [[Požgan]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žgank}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>ax6mm7hobv8gzuaarpncp4ud85bkist</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771705</id>
      <parentid>6771704</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:35:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="523" sha1="9kreozle1jn843ct9gbg5k929wtbshw" xml:space="preserve">'''Žgank''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Žgank]], univ. prof. FRI UM
* [[Andrej Žgank, rogist]]-solist, glasb. pedagog
* [[Mihael Žgank]] (*1994), judoist
* [[Nada Žgank]], fotografinja
* [[Nestl Žgank]] (1909—2004), gospodarstvenik in politik
* [[Saša Žgank]], baletna plesalka

== Glej tudi ==

* priimke [[Žganec]], [[Žgavec]], [[Žgajnar]], [[Žgajner]], [[Požgan]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žgank}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>9kreozle1jn843ct9gbg5k929wtbshw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771709</id>
      <parentid>6771705</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:07:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="550" sha1="k4jvsptxgi1j13z8w0duphxwfselthl" xml:space="preserve">'''Žgank''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Žgank]], univ. prof. FRI UM
* [[Andrej Žgank, rogist]]-solist, glasb. pedagog
* [[Mihael Žgank]] (*1994), judoist
* [[Nada Žgank]], fotografinja
* [[Nestl Žgank]] (1909—2004), gospodarstvenik in politik
* [[Saša Žgank]], baletna plesalka
* Žiga Žgank, vetrerinar

== Glej tudi ==

* priimke [[Žganec]], [[Žgavec]], [[Žgajnar]], [[Žgajner]], [[Požgan]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žgank}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>k4jvsptxgi1j13z8w0duphxwfselthl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771721</id>
      <parentid>6771709</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:01:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="591" sha1="csvpci3vud0arn2ik8pcamjfrl24ly4" xml:space="preserve">'''Žgank''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Žgank]], elektrotehnik, univ. prof. (FRI UM)
* [[Andrej Žgank, rogist]]-solist, glasb. pedagog
* [[Mihael Žgank]] (*1994), judoist
* [[Nada Žgank]], fotografinja
* [[Nestl Žgank]] (1909—2004), gospodarstvenik in politik
* [[Saša Žgank]], baletna plesalka
* [[Žiga Žgank]], vetrerinar-kirurg

== Glej tudi ==

* priimke [[Žganec]], [[Žgavec]], [[Žgajnar]], [[Žgajner]], [[Žgalin]], [[Požgan]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žgank}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>csvpci3vud0arn2ik8pcamjfrl24ly4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771723</id>
      <parentid>6771721</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:18:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dolgi pomišljaj -&gt; pomišljaj</comment>
      <origin>6771723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="591" sha1="jtttfbucfpm8ve7w4461tfzlx31f4fb" xml:space="preserve">'''Žgank''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Žgank]], elektrotehnik, univ. prof. (FRI UM)
* [[Andrej Žgank, rogist]]-solist, glasb. pedagog
* [[Mihael Žgank]] (*1994), judoist
* [[Nada Žgank]], fotografinja
* [[Nestl Žgank]] (1909–2004), gospodarstvenik in politik
* [[Saša Žgank]], baletna plesalka
* [[Žiga Žgank]], vetrerinar-kirurg

== Glej tudi ==

* priimke [[Žganec]], [[Žgavec]], [[Žgajnar]], [[Žgajner]], [[Žgalin]], [[Požgan]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žgank}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>jtttfbucfpm8ve7w4461tfzlx31f4fb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Mestna občina Ljubljana</title>
    <ns>10</ns>
    <id>307754</id>
    <revision>
      <id>6771620</id>
      <parentid>5358182</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:05:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1407" sha1="qut44cb4biu7uwaz27xtp5lnaj4s4xn" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name  = Mestna občina Ljubljana
| title = [[Slika:Flag of Ljubljana.svg|38px]] [[Mestna občina Ljubljana|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Naselja mestne občine Ljubljana&lt;/span&gt;]]
| listclass = hlist

| bodystyle = border:2px solid #C8102E;
| titlestyle = background:#59AA2E; color:#FFFFFF;
| groupstyle = background:#C8E3B5;
| liststyle = background:#F1F8EC;
| list1 = * [[Besnica, Ljubljana|Besnica]]
* [[Brezje pri Lipoglavu]]
* [[Češnjica, Ljubljana|Češnjica]]
* [[Črna vas]]
* [[Dolgo Brdo, Ljubljana|Dolgo Brdo]]
* [[Dvor, Ljubljana|Dvor]]
* [[Gabrje pri Jančah]]
* [[Janče]]
* [[Javor, Ljubljana|Javor]]
* [[Lipe]]
* '''[[Ljubljana]]'''
* [[Mali Lipoglav]]
* [[Mali Vrh pri Prežganju]]
* [[Malo Trebeljevo]]
* [[Medno]]
* [[Pance]]
* [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]]
* [[Podlipoglav]]
* [[Podmolnik]]
* [[Prežganje]] 
* [[Ravno Brdo]]
* [[Rašica, Ljubljana|Rašica]]
* [[Repče, Ljubljana|Repče]]
* [[Sadinja vas, Ljubljana|Sadinja vas]]
* [[Selo pri Pancah]]
* [[Spodnje Gameljne]]
* [[Srednje Gameljne]]
* [[Stanežiče]]
* [[Šentpavel, Ljubljana|Šentpavel]]
* [[Toško Čelo]]
* [[Tuji Grm]]
* [[Veliki Lipoglav]]
* [[Veliko Trebeljevo]]
* [[Vnajnarje]]
* [[Volavlje]]
* [[Zagradišče]]
* [[Zgornja Besnica, Ljubljana|Zgornja Besnica]]
* [[Zgornje Gameljne]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za Ljubljano]]
[[Kategorija:Predloge slovenskih občin|Ljubljana]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>qut44cb4biu7uwaz27xtp5lnaj4s4xn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina Španije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>325396</id>
    <revision>
      <id>6771825</id>
      <parentid>6754571</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:01:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="159161" sha1="7lyqbqzt6ulvplmph1gm1svjmcj28kw" xml:space="preserve">{{slog|razlog=preveč pogovoren (subjektiven) slog, napačni nivoji podpoglavij}}

[[File:Ethnographic Iberia 200 BCE.PNG|thumb|250px|Etnologija Iberskega polotoka c. 200 pr. n. št]]

[[Španija]] se lahko pohvali z izjemno zgodovino. Sprva so jo poseljevali kmetovalci in razna ljudstva. Kasneje so s severa Afrike prišli še Arabci, ki so se ustalili na Iberskem polotoku ter naselili skoraj celoten polotok. Pričeli s širjenjem svoje kulture, vere, jezika in običajev, nakar so jih Španci pregnali oz. spreobrnili v krščanstvo. Po poroki [[Izabela I. Kastiljska|Izabele I. Kastiljske]] in [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II. Aragonskega]] se je Španija združila. Sledile so razne vojne, nova odkritja s [[Krištof Kolumb|Krištofom Kolumbom]], [[inkvizicija]]. Tedanjo dinastijo so sprva zamenjali Habsburžani, pod katerimi se je ekonomija Španije močno oslabila. Za [[Habsburžani]] so prišli [[Bourboni|Burboni]], ki so uvedli vrsto reform ter okrepili špansko ekonomijo. Nadaljnji dogodki so peljali do raznih kriz in vojn, med katerimi so najbolj znane [[Španska nasledstvena vojna]] ter [[Španska državljanska vojna]]. Slednja je celo služila kot nekakšna generalka [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Danes je Španija demokratična država in ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij.

== Prazgodovina ==
Najzgodnejši zapis o predstavnikih rodu ''Homo'', ki so živeli v zahodni Evropi, je bil najden v španski [[Arheološko najdišče Atapuerca|jami Atapuerca]]; tam najdeno orodje iz [[kremen]]a izvira izpred 1,4 milijona let, zgodnji človeški [[fosil]]i pa izpred približno 1,2 milijona let.&lt;ref name=&quot;BBC2007&quot;&gt;{{navedi novice |title='First west Europe tooth' found |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6256356.stm |agency=BBC News |publisher=British Broadcasting Corporation |date=30 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180316120128/http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6256356.stm |archive-date=March 16, 2018}}&lt;/ref&gt; Sodobni ljudje v obliki [[kromanjonci|kromanjoncev]] so začeli prihajati na [[Iberski polotok]] s severa Pirenejev pred približno 35.000 leti. Najbolj očiten znak prazgodovinskih človeških naselbin so poslikave v severnošpanski [[Altamira|jami Altamira]], ki so bile narejene ok. 15.000 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;britannica prehistory&quot;&gt;{{cite encyclopedia|title=Spain – History – Pre-Roman Spain – Prehistory|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/557573/Spain/214578/History#toc=toc70344|encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia|year=2008}}&lt;/ref&gt;

Arheološki dokazi v krajih, kot sta [[Los Millares]] in [[El Argar]], kažejo, da so na vzhodnem delu Iberskega polotoka v poznem [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]] obstajale razvite kulture.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Chapman|first=Robert|url=http://worldcat.org/oclc/495987647 |title=Emerging complexity. Texte imprimé : the later prehistory of south-east Spain, Iberia and the west Mediterranean |date=1990 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-23207-4 |oclc=495987647}}&lt;/ref&gt; Okoli leta 2500 pr. n. št. so nomadski pastirji, znani kot [[kultura linearne trakaste keramike]], osvojili polotok z uporabo novih tehnologij in konjev, medtem ko so glede na študije DNK pobili vse lokalne moške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The invasion that wiped out every man from Spain 4,500 years ago|url=https://english.elpais.com/elpais/2018/10/03/inenglish/1538568010_930565.html|last=Ansede|first=Manuel|date=2018-10-04|website=EL PAÍS|language=en|access-date=2020-05-11}}&lt;/ref&gt; Španska prazgodovina sega do kultur predrimske [[železna doba|železne dobe]], ki so nadzorovale večino Iberije: kulture Ibercev, Keltibercev, Tartesijanov, Luzitancev in Vaskonov ter trgovske naselbine Feničanov, Kartažanov in Grkov na sredozemski obali.

== Zgodnja zgodovina Iberskega polotoka ==
Pred rimskim osvajanjem so bile glavne kulture ob sredozemski obali [[Iberci]], [[Kelti]] v notranjosti in na severozahodu, [[Luzitanci]] na zahodu in [[Tartezijci]] na jugozahodu. Pomorščaki [[Feničani]], [[Kartagina (mesto)|Kartažani]] in [[Stari Grki]] so zaporedoma ustanavljali trgovske naselbine vzdolž vzhodne in južne obale. Razvoj pisave na polotoku se je zgodil po prihodu zgodnjih feničanskih naseljencev in trgovcev (pogojno iz 9. stoletja pr. n. št. ali kasneje).&lt;ref&gt;{{cite journal|page=117|title=Origin and development of the Paleohispanic scripts: the orthography and phonology of the Southwestern alphabet|first=Miguel|last=Valério|journal=Revista portuguesa de arqueologia|issn=0874-2782|volume=11|issue=2|year=2008&lt;!--|107–138--&gt;|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/3339686.pdf}}&lt;/ref&gt;
[[File:Bronce luzaga.jpg|thumb|Ilustracija prikazuje (zdaj izgubljeno) ''Luzagov bron'', primer keltiberske pisave]]

Južni del polotoka je bil bogat z arhaičnimi feničanskimi kolonijami, neprimerljive z nobeno drugo regijo v srednjem in zahodnem Sredozemlju.{{Sfn|Aubet|2006|p=36}} Bila so majhna in gosto poseljena naselja. Kolonija Gadir (sodobni [[Cádiz]]), ki je vzdrževala močne povezave s svojo metropolo Tir, je izstopala iz preostalega omrežja kolonij in je imela tudi bolj zapleteno družbenopolitično organizacijo. Stari Grki so prispeli na polotok v poznem 7. stoletju pred našim štetjem. Ustanovili so grške kolonije, kot je Emporion (570 pr. n. št.).{{Sfn|Blázquez|1988|p=11}}

Za ime ''Iberia'' so odgovorni Grki, očitno po reki ''Iber'' ([[Ebro]]). Do 6. stoletja pr. n. št. je velik del ozemlja južne Iberije prešel pod vsesplošni vpliv Kartagine (z dvema središčema punskega vpliva v Gadirju in Mastiji); slednji se je okrepil od 4. stoletja pr. n. št. dalje.{{Sfn|Prados Martínez|2007|p=87}} Barcidi so po izkrcanju v Gadirju leta 237 pr. n. št. osvojili ozemlja, ki so spadala v vplivno območje Kartagine. Do leta 219 pr. n. št. je bila njihova prisotnost na polotoku podprta z njihovim nadzorom nad kraji, kot sta Carthago Nova (sodobna [[Cartagena, Španija|Cartagena]]) in Akra Leuké (sodobni [[Alicante]]), (oba so ustanovili [[Puni]]), pa tudi z mrežo starih feničanskih naselbin.{{Sfn|Prados Martínez|2007|p=85}}
[[File:Iberia 300BC-en.svg|thumb|left|350px|Iberski polotok v 3. stoletju pr. n. št.]]

Polotok je bil vojaško prizorišče [[druga punska vojna|druge punske vojne]] (218–201 pr. n. št.), ki se je vodila med Kartagino in [[Rimska republika|Rimsko republiko]], silama, ki sta tekmovali za prevlado v zahodnem Sredozemlju. Rimljani so leta 206 pr. n. št. izgnali Kartažane s polotoka.{{sfn|Wagner|1999|p=264}}

Ljudstva, ki so jih Rimljani srečali v času svojega vdora, so bili Iberi, naseljeni na območju, ki se je raztezalo od severovzhodnega dela Iberskega polotoka do jugovzhoda. Kelti so večinoma poseljevali notranji in severozahodni del polotoka. Vzhodno od [[Osrednja Mezeta|Osrednje Mesete]] so območje [[Ibersko gorovje|Sistema Ibérico]] naselili Keltiberci, domnevno bogati z žlahtnimi kovinami (ki so jih Rimljani pridobivali v obliki davkov). Keltiberci so razvili prefinjeno tehniko kovanja železa, ki se je pokazala v njihovem kakovostnem orožju.{{Sfn|Lorrio|1997|p=40}}

Keltiberske vojne so potekale med napredujočimi legijami Rimske republike in keltiberskimi plemeni Hispania Citerior od 181 do 133 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |last=Grout |first=James |title=The Celtiberian War |url=http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/hispania/celtiberianwar.html |encyclopedia=Encyclopaedia Romana|publisher=University of Chicago |year=2007 |access-date=2008-06-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Major Phases in Roman History |url=http://www.utsc.utoronto.ca/~corbett/clab42/RomChron.htm|work=Rome in the Mediterranean World |publisher=University of Toronto |access-date=2008-06-08}}&lt;/ref&gt; Rimsko osvajanje polotoka je bilo končano leta 19 pr. n. št.

== Rimska Hispanija (2. stoletje pr. n. št. – 5. stoletje n. št.) ==
[[File:Prima tetrarchia Diocletianus.PNG|thumb|right|[[Rimsko cesarstvo]], 3. stoletje]]
{{glavni|Hispanija}}
[[Hispanija]] je bilo ime, ki se je uporabljalo za Iberski polotok pod rimsko oblastjo od 2. stoletja pr. Prebivalstvo je bilo postopoma kulturno romanizirano,&lt;ref&gt;Velika posestva, [[latifundij]] (''latifundium''), ki jih je nadzirala zemljiška aristokracija, so bila nadgrajena obstoječemu iberskemu zemljiškemu sistemu.&lt;/ref&gt; lokalni voditelji pa so bili sprejeti v rimski plemiški razred.

Rimljani so izboljšali obstoječa mesta, kot je Tarragona, in ustanovili druga, kot so [[Zaragoza]], [[Mérida, Španija|Mérida]], [[Valencija]], [[León, Španija|León]], [[Badajoz]] in [[Palencia]].&lt;ref&gt;Rimske province Hispanije so vključevale »Provincia Hispania Ulterior Baetica ([[Betika|Hispania Baetica]])«, katere glavno mesto je bila Corduba, zdaj [[Kordova]], »Provincia Hispania Ulterior Lusitania« ([[Luzitanija]]), katere glavno mesto je bilo Emerita Augusta (zdaj Mérida), »Provincia Hispania Citerior«, katerega glavno mesto je bilo [[Tarraco]] (Tarragona), »Provincia Hispania Nova'', katere glavno mesto je bil Tingis ([[Tanger]] v sedanjem Maroku), ''Provincia Hispania Nova Citerior'' in ''Asturiae-Calleciae'' (zadnji dve provinci sta bili ustanovljeni in nato razpuščeni v 3. . stoletju našega štetja).&lt;/ref&gt; Gospodarstvo polotoka se je razširilo pod Rimom. Hispanija je oskrbovala Rim s hrano, oljčnim oljem, vinom in kovino. V Hispaniji so bili rojeni cesarji [[Trajan]], [[Hadrijan]] in [[Teodozij I.]], filozof [[Seneka]] ter pesniki [[Marcial]], [[Kvintilijan]] in [[Mark Anej Lukan]]. Hispanski škofje so okrog leta 306 imeli koncil v Elviri.

Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] v 5. stoletju so deli Hispanije prišli pod nadzor germanskih plemen Vandalov, Svebov in Vizigotov.

Propad Zahodnega rimskega cesarstva ni povzročil enakega obsežnega uničenja klasične družbe, kot se je to zgodilo na območjih, kot so [[Rimska Britanija]], [[Galija]] in [[Spodnja Germanija]] v zgodnjem srednjem veku, čeprav so institucije in infrastruktura nazadovale. Španski jeziki, njena vera in osnova njenih zakonov izvirajo iz tega obdobja.

== Gotska Hispanija (5.–8. stoletje) ==
[[File:Visigothic Kingdom.png|thumb|right|Največji obseg Vizigotskega kraljestva Toulouse, ok. leta 500, ki prikazuje izgubljeno ozemlje po Vouilléju v svetlo oranžni barvi]]
{{glavni|Vizigotsko kraljestvo| Svebsko kraljestvo Galicija}}
Prva germanska plemena, ki so vdrla v Hispanijo, so prispela v 5. stoletju, ko je Rimsko cesarstvo propadlo.{{sfn|Payne|1973a|loc=[http://libro.uca.edu/payne1/spainport1.htm  Chapter 1 Ancient Hispania ] }} [[Vizigoti]], [[Svebi]], [[Vandali]] in [[Alani]] so prispeli v Hispanijo s prečkanjem gorovja [[Pireneji]], kar je vodilo do ustanovitve Svebskega kraljestva v Galiciji, na severozahodu, Vandalskega kraljestva Vandaluzija (Andaluzija) in Vizigotskega kraljestva v Toledu. Romanizirani Vizigoti so vstopili v Hispanijo leta 415. Po spreobrnitvi njihove monarhije v rimskokatoliško vero in po osvojitvi neurejenih svebskih ozemelj na severozahodu in bizantinskih ozemelj na jugovzhodu je [[Vizigotsko kraljestvo]] sčasoma zajelo velik del polotoka.

Ko je Rim propadal, so germanska plemena vdrla v nekdanje cesarstvo. Nekateri so bili foederati, plemena, ki so bila vpoklicana za služenje v rimski vojski in so za plačilo prejela zemljo, medtem ko so drugi, kot so Vandali, izkoristili oslabljeno obrambo cesarstva za ropanje. Tista plemena, ki so preživela, so prevzela obstoječe rimske institucije in ustvarila kraljestva naslednike Rimljanov v različnih delih Evrope. Hispanijo so po letu 410 prevzeli Vizigoti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Carr |first= Karen Eva |url=http://worldcat.org/oclc/1110482019 |title=Vandals to Visigoths : rural settlement patterns in early Medieval Spain |date=2002 |publisher=University of Michigan Press |isbn=0-472-10891-3 |oclc=1110482019}}&lt;/ref&gt;

Istočasno je potekal proces 'romanizacije' germanskih in hunskih plemen. Vizigoti so bili na primer spreobrnjeni v arijansko krščanstvo okoli leta 360, še preden jih je razširitev [[Huni|Hunov]] potisnila na imperialno ozemlje.{{sfn|Smith|1965|pp=[https://archive.org/details/spainmodernhisto00smit/page/13 13]–15}}

Vizigoti, ki so dve leti prej oplenili Rim, so leta 412 prispeli v Galijo, ustanovili Vizigotsko kraljestvo Toulouse (na jugu današnje Francije) in po bitki pri Vouilléju (507) postopoma širili svoj vpliv v Hispanijo na račun Vandalov in Alanov, ki so se preselili v severno Afriko, ne da bi zapustili trajni pečat v hispanski kulturi. Vizigotsko kraljestvo je svojo prestolnico preselilo v [[Toledo]] in doseglo vrhunec med vladavino [[Leovigild]]a.

=== Vizigotska vladavina ===
[[File:El rey Don Rodrigo arengando a sus tropas en la batalla de Guadalete (Museo del Prado).jpg|thumb|250px|''Vizigotski kralj [[Roderic]] pripoveduje svojim četam pred [[Bitka pri Guadaleti|bitko pri Guadaleti]]'']]
Vizigotsko kraljestvo je osvojilo celotno Hispanijo in ji vladalo do zgodnjega 8. stoletja, ko je polotok padel pod muslimanskim osvajanjem.

Hispanija nikoli ni doživela upada zanimanja za klasično kulturo do stopnje, ki je bila opazna v Britaniji, Galiji in Nemčiji. Vizigoti, ki so asimilirali rimsko kulturo in jezik med svojim mandatom kot ''foederati'', so ohranili več starih rimskih ustanov. Imeli so edinstveno spoštovanje do pravnih kodeksov, kar je povzročilo neprekinjene okvire in zgodovinske zapise za večino obdobja med letom 415, ko se je začela vizigotska vladavina v Hispaniji, in letom 711, ko naj bi se tradicionalno končala. ''[[Vizigotski zakonik|Liber Iudiciorum]]'' ali ''Lex Visigothorum'' (654), znan tudi kot ''knjiga sodnikov'', ki jo je [[Rekesvint]] razglasil na podlagi rimskega prava in germanskega običajnega prava, je prinesla pravno poenotenje. Po mnenju zgodovinarja Josepha O'Callaghana so se tedaj že imeli za eno ljudstvo in so se skupaj s hispanogotskim plemstvom imenovali ''gens Gothorum''.&lt;ref name=&quot;O'Callaghan2013&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Joseph F. |last=O'Callaghan|title=A History of Medieval Spain|url={{google books |plainurl=y |id=cq2dDgAAQBAJ|page=176}}|date= 2013|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-6872-8|page=176}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem srednjem veku je bil ''Liber Iudiciorum'' znan kot [[Vizigotski zakonik]] in tudi kot ''Fuero Juzgo''. Njegov vpliv na pravo sega do sedanjosti.

Vizigoti so v Hispaniji od pozne antike podedovali predfevdalni sistem, ki je na jugu temeljil na sistemu rimskih vil, na severu pa je svoje vazale oskrboval z vojaki v zameno za zaščito. Glavnino vizigotske vojske so sestavljali sužnji. Ohlapni svet plemičev, ki je svetoval hispanskim vizigotskim kraljem in legitimiral njihovo vladavino, je bil odgovoren za dvig vojske in samo z njegovim soglasjem je lahko kralj poklical vojake.

Gospodarstvo Vizigotskega kraljestva je bilo odvisno predvsem od poljedelstva in živinoreje; malo je dokazov o vizigotski trgovini in industriji.&lt;ref name=&quot;Brittannica2020&quot;&gt;{{cite encyclopedia |title=Spain – The Visigothic kingdom |url=https://www.britannica.com/place/Spain/The-Visigothic-kingdom |website=Encyclopedia Britannica |access-date=28 August 2020 |language=en}}&lt;/ref&gt; Domači Hispani so vzdrževali kulturno in gospodarsko življenje Hispanije in bili odgovorni za relativno blaginjo v 6. in 7. stoletju. Uprava je še vedno temeljila na [[rimsko pravo|rimskem pravu]] in šele postopoma so se združili vizigotski običaji in rimsko običajno pravo.

Vizigoti se do obdobja muslimanske vladavine niso poročali s španskim prebivalstvom in vizigotski jezik je imel omejen vpliv na sodobne jezike Iberije. Zgodovinar Joseph F. O'Callaghan pravi, da je ob koncu vizigotske dobe asimilacija Hispano-Rimljanov in Vizigotov potekala hitro, voditelji družbe pa so se začeli dojemati kot eno ljudstvo. Iz obdobja vizigotske vladavine je ostalo malo literature v gotskem jeziku - ohranjeni so le prevodi delov grške Biblije in nekaj fragmentov drugih dokumentov.&lt;ref name=&quot;Murdoch2004&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Brian |last=Murdoch|title=Early Germanic Literature and Culture|chapter-url={{google books |plainurl=y |id=YWFIw6LZhq0C|page=149}}|editor1=William Whobrey|editor2=Brian Murdoch|editor3=James N. Hardin|editor4=Malcolm Kevin Read|year=2004|publisher=Boydell &amp; Brewer|isbn=978-1-57113-199-7|page=149|chapter=Gothic}}&lt;/ref&gt;

Eden izmed najpomembnejših vizigotskih vladarjev je gotovo [[Ataulf]], ki je Vizigotsko kraljestvo spremenil iz plemenskega kraljestva v glavno politično silo pozne [[Antika|antike]]. Njegovo vladanje se je nenadno zaključilo, ko ga je, medtem ko se je umival v banji v palači v Barceloni, ubil eden od sužnjev Sarusa, sam pripadnik [[Goti|Gotov]]. Znana je bila tudi njegova žena, [[Galla Placidia|Gala Placidija]], potomka [[Teodozij I.|Teodozija I]]., ki je skupaj s svojim možem, ki je bil poveljnik in kralj Vizigotov vse do svoje smrti, uspešno vodila in poveljevala kraljestvu. 

Po Ataulfovi smrti se je Gala Placidija znova poročila. Drugi zakonec je postal [[Konstancij III.|Konstancij III]]., ki je bil sedem mesecev zahodni rimski cesar, vladanje pa si je delil s [[Honorij (rimski cesar)|Honorijem]]. V njegovem času so v velikih količinah gojili ribe, vino ter olive. 

Naslednji kralji so se menjavali kot po tekočem traku. Nasledil ga je Sigeric, ki je vladal le 7 dni. Le-tega je nasledil Valia (''špansko Walia''), ki se je na prestolu obdržal od 415 do 419. Znan je bil kot izjemen bojevnik in previden vladar, kar je glede na dotedanje razmere bilo povsem upravičeno. Sklenil je več mirovnih pogodb, med drugim tudi sporazum z Rimskim cesarstvom, ter mir z vladarjem Honorijem. Za središče svojega dvora si je izbral [[Toulouse]], ki je do 5. stoletja ostal središče Vizigotskega kraljestva. Leta 418 je z Rimom podpisal ''foedus'', s čimer je vizigotsko ljudstvo padlo pod oblast Rimskega cesarstva. 

Nasledil ga je [[Teodorik I.]], ki je vladal do leta 451. Tri leta kasneje, l. 454, pa se Rim z generalom Aetiusom znajde v krizi. Rodi se ideja za ponovno romanizacijo. Leta 672 kralja Recceswinta nasledi kralja Wamba, ki bi naj bil zadnji vizigotski cesar. Kralj je postal po naključju, in sicer ko je na pogrebu Recceswinta točil iskrene solze, je ljudstvo v njem prepoznalo dobro osebo ter se na podlagi tega, da ni bilo drugih naslednikov, odločilo, da ga okrona za kralja Vizigotov. Kljub temu da je tej funkciji glede na stara leta želel ugovarjati, glede kraljevanja ni imel izbire, saj bi ga v nasprotnem primeru ubili. Vladal je osem let, do leta 680. 

Leta 475 se z ''Euricovim zakonikom'', zbirko zakonov, ki so vodili vizigotsko družbo in ki so nastali pod vodstvom Vizigotskega kralja Eurica, pojavi ideja o ponovni mirovni razporeditvi ozemlja. 

Z leti se je imperij vedno bolj fragmentiral. Leta 549 so se [[Romeji|Bizantinci]] začeli zanimati za zahodni del cesarstva, med leti 574–581 pa, zahvaljujoč sporazumu med Bizantinci in Španci iz leta 580, pride do združitve Iberskega polotoka.
[[Slika:Museo Arqueológico Nacional - Conjunto 594 - Tesoro de Guarrazar (Conjunto).jpg|sličica|250px|Guarrazarski zaklad]]

=== Zlatarstvo v vizigotski Hispaniji ===
{{glavni|Zaklad iz Guarrazarja}}
V 19. stoletju so arheologi v Guadamurju našli pomembno zbirko vizigotskih kovin, znano kot Zaklad iz Guarrazarja. Ta arheološka najdba obsega šestindvajset votivnih kron in zlatih križev iz kraljeve delavnice v Toledu z znaki bizantinskega vpliva, ki so jih v 7. stoletju v Španiji vizigotski kralji podarili rimskokatoliški cerkvi kot pričanje njihove vere ter podrejenosti cerkveni hierarhiji. Danes je ogled možen v narodnem arheološkem muzeju v Španiji v Madridu in v Muzeju Cluny v Parizu.

* Dve pomembni [[votivni dar|votivni]] kroni sta Rekesvintova in Suintila, razstavljeni v Narodnem arheološkem muzeju v Madridu; obe sta narejeni iz zlata, okrašeni s [[safir]]ji, [[biser]]i in drugimi dragimi kamni. Suintilina krona je bila ukradena leta 1921 in je niso nikoli več našli. V zakladu je še več manjših kron in veliko votivnih križev.
* Akviliformne (v obliki orla) [[fibula|fibule]], ki so bile odkrite v nekropolah, kot so Duraton, Madrona ali Castiltierra (mesta v Segovii). Te fibule so uporabljali posamezno ali v paru, kot sponke ali zatiče iz zlata, brona in stekla za spajanje oblačil.
* Vizigotske pasne zaponke, simbol ranga in statusa, značilen za vizigotska ženska oblačila, so opazne tudi kot dela zlatarstva. Nekateri kosi vsebujejo izjemne vložke iz [[lazurni kamen|lapis lazulija]] v bizantinskem slogu in so na splošno pravokotne oblike z bakrovo zlitino, granati in steklom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|work=National Archaeological Museum-Museo Arqueológico Nacional of Spain|url=http://www.man.es/man/dam/jcr:eb7fea42-15c8-4b6b-b18c-4d940b2656a5/2018-castiltierra-ii.pdf|title=La necrópolis de época visigoda de Castiltierra (Segovia) Excavaciones dirigidas por E. Camps y J. M.a de Navascués, 1932–1935 Materiales conservados en el Museo Arqueológico Nacional|access-date=2024-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200614011014/http://www.man.es/man/dam/jcr:eb7fea42-15c8-4b6b-b18c-4d940b2656a5/2018-castiltierra-ii.pdf|archive-date=2020-06-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura vizigotske Hispanije ===
{{glavni|Vizigotska umetnost in arhitektura}}
Med vladanjem Hispaniji so Vizigoti zgradili več cerkva v obliki [[bazilika (zgradba)|bazilike]] ali tlorisu [[grški križ|grškega križa]], ki so ohranjene, vključno s cerkvami San Pedro de la Nave v El Campillu, Santa María de Melque v San Martín de Montalbán, Santa Lucía del Trampal v Alcuéscarju, Santa Comba v Bandeju in Santa María de Lara v Quintanilla de las Viñas. Vizigotska [[kripta]] (kripta San Antolín) v stolnici v Palenciji je vizigotska kapela iz sredine 7. stoletja, zgrajena v času vladavine Vamba, hrani posmrtne ostanke mučenika svetega Antonina iz Pamiersa. To so edini ostanki vizigotske stolnice.

Reccopolis v bližini majhne sodobne vasice Zorita de los Canes, je arheološko najdišče enega od najmanj štirih mest, ki so jih v Hispaniji ustanovili Vizigoti. Je edino mesto v zahodni Evropi, ki je bilo ustanovljeno med 5. in 8. stoletjem. Gradnjo mesta je ukazal vizigotski kralj Liuvigild v čast svojemu sinu Reccaredu II. in je služil kot Reccaredov sedež kot sokralj v vizigotski vizigotski provinci Celtiberia.{{sfn|Collins|2004|pp=55–56}}

== Islamski Al Andaluz in krščanska rekonkvista (8.–15. stoletje) ==
{{glavni|Al Andaluz|Rekonkvista}}
[[Omajadski kalifat]] je do leta 710 prevladoval nad večino Severne Afrike. Leta 711 je bila islamska berberska osvajalska skupina, ki jo je vodil [[Tarik ibn Zijad]], poslana v Hispanijo, da bi posredovala v državljanski vojni v Vizigotskem kraljestvu.&lt;ref&gt;''Akhbār majmūa'', p. 21 of Spanish translation, p. 6 of Arabic text.&lt;/ref&gt; Ko so prečkali [[Gibraltarski preliv]], so dosegli odločilno zmago poleti 711, ko je bil vizigotski kralj Roderik poražen in ubit 19. julija v bitki pri Guadaleteju. Tarikov poveljnik Musa je hitro prestopil z arabskimi okrepitvami in do leta 718 so muslimani nadzorovali skoraj celoten Iberski polotok. Napredovanje v Zahodno Evropo so v današnji severno-osrednji Franciji zaustavili šele zahodnogermanski [[Franki]] pod vodstvom [[Karel Martel|Karla Martela]] v bitki pri Toursu leta 732. Vse od takrat so se muslimani zadrževali za mejo Pirenejev ter se s [[Franki]] bojevali za gorske prelaze.

Muslimanski osvajalci (znani tudi kot 'Mavri') so bili Arabci in [[Berberi]]; po osvajanju je prišlo do spreobrnitve in arabizacije hispano-rimskega prebivalstva (''muwalladum'' ali ''Muwallad'').{{Sfn|Marín-Guzmán|1991|p=43}}&lt;ref name=&quot;Fernández-Morera2016&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Darío |last=Fernández-Morera|title=The Myth of the Andalusian Paradise|url={{google books |plainurl=y |id=PJNgCwAAQBAJ|page=286}}|date=2016|publisher=Intercollegiate Studies Institute|isbn=978-1-5040-3469-2|page=286}}&lt;/ref&gt; Po dolgem procesu, spodbujenem v 9. in 10. stoletju, se je večina prebivalstva v Al-Andaluzu spreobrnila v [[islam]]. Muslimansko prebivalstvo je bilo razdeljeno glede na etnično pripadnost (Arabci, Berberi, Muwallad), premoč Arabcev nad preostalo skupino pa je bila ponavljajoč se vzrok za spore, rivalstvo in sovraštvo, zlasti med Arabci in Berberi. Arabske elite bi lahko nadalje razdelili na Jemence (prvi val) in Sirce (drugi val).{{Sfn|Marín-Guzmán|1991|p=45}} Moški muslimanski vladarji so bili pogosto potomci krščanskih suženj. Kristjanom in Judom je bilo dovoljeno živeti kot podrejene skupine razslojene družbe pod sistemom ''dhimmah'',{{Sfn|Marín-Guzmán|1991|p=46}} čeprav so Judje na nekaterih področjih postali zelo pomembni. Nekateri kristjani so se preselili v severna krščanska kraljestva, medtem ko so tisti, ki so ostali v Al Andaluzu, postopoma postali znani kot ''musta'arab'' (mozarabi). Poleg sužnjev iberskega izvora so suženjsko prebivalstvo sestavljali tudi ''Ṣaqāliba'' (dobesedno pomeni 'Slovani', čeprav so bili sužnji generično evropskega izvora) in sudanski sužnji. Pogosti vpadi v krščanske dežele so Al Andaluzu zagotovili stalen stalež sužnjev, vključno z ženskami, ki so pogosto postale del haremov muslimanske elite. Sužnje so pošiljali tudi iz Španije drugam v kalifatu.

Al Andaluz je sovpadela z ''La Convivencio'', obdobjem relativne verske strpnosti, in z zlato dobo judovske kulture na Iberskem polotoku.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Granada – JewishEncyclopedia.com |url=https://jewishencyclopedia.com/articles/6855-granada |access-date=2022-08-17 |website=jewishencyclopedia.com|first1=Richard |last1=Gottheil |first2=Meyer |last2=Kayserling|date=1906}}&lt;/ref&gt;

Med najbolj znanimi karizmatičnimi in napadalnimi vojaškimi diktatorji je [[Al-Mansur]] (šp. Almanzor), ki se je boril proti krščanskemu severu. Ta je leta 985 oplenil Barcelono in leta 988 in 989 napadel Zamoro, Toro, Leon in Astorgo, ter nadzoroval dostop do Galicije.&lt;ref&gt;Sánchez Candeira 1999 P. 24&lt;/ref&gt; Under his son, other Christian cities were subjected to numerous raids.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://libro.uca.edu/rc/rc1.htm|title=Ransoming Captives, Chapter One|first=James William|last=Brodman|website=libro.uca.edu}}&lt;/ref&gt; Kot narod so bili zelo učeni, blesteli so namreč v matematiki, geometriji, astronomiji, znanosti, dekorativni umetnosti ter poeziji. V času Mavrov je na Iberskem polotoku cvetela ekonomija, rokodelska opravila, pa tudi agrikultura, ki je zagotavljala proizvodnjo sadja skozi celo leto. Gojili so predvsem riž, žafran in palmin sladkor.

Blestela pa je tudi njihova arhitektura, za katero je značilna pretanjena izdelava, blesteča barva, podkvasti loki, notranja dvorišča, parna okna in zapleteni [[muqarnas]] stropi. Eden izmed največjih kulturnih in najbolj dodelanih mavrskih spomenikov je [[Velika mošeja, Córdoba]] (špansko ''La mezquita-catedral de Córdoba''), ki so jo po [[Rekonkvista|rekonkvisti]] preuredili v stolnico. Španski muslimani že od začetka 21. stoletja prosijo Rimskokatoliško cerkev, da bi jim dovolila moliti v njej, vendar so bile njihove prošnje s strani cerkve in Vatikana že večkrat zavrnjene. V tej mošeji je moč opaziti tudi kulturo Andaluzije za čas 10. in 11. stoletja. 
[[Slika:Al-Andalus-de-910.jpg|sličica|Al Andaluz - območje srednjeveške islamske države]]

=== Arabski kalifat ===
Arabci so v času vladanja po smrti preroka [[Mohamed|Mohameda]] ustanovili štiri [[kalifat]]e. Eden izmed najpomembnejših je [[Omajadski kalifat]], kateremu je vladala [[Omajadi|rodbina Omajadov]], in ki je bil prisoten tudi na Iberskem polotoku. Po poreklu so bili Omajadi iz [[Meka|Meke]], njihova prestolnica pa je bila [[Damask]]. Kalifat se je raztezal na več kot 13. milijonih kvadratnih kilometrov ter se tako uvrstil na peto mesto največjih imperijev v človeški zgodovini. Omajade so nato leta 750 z oblasti vrgli [[Abasidi]], zaradi česar so se bili Omajadi prisiljeni umakniti preko severne Afrike v Al Andaluz, kjer so ustanovil [[Kordovski kalifat]] (''El Califato de Córdoba''), ki je trajal vse tja do leta 1031, ko so nastala prva neodvisna mavrska kraljestva, imenovana ''[[taifa]]''. Kralji Taife so tekmovali v vojni in v zaščiti umetnosti, kultura pa je doživela kratko renesanso.  

Po smrti zadnjega omajadskega kalifa [[Marvan II.|Marvana II.]] leta 750 je od omajadske vladarske družine preživel le Abd Al Rahman I. (''špansko Abderramán I.''), ki je bil prvi emir [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]] v Omajadskem kalifatu. Na jugu Iberskega polotoka je ustanovil kraljestvo s prestolnico v Kordovi ter sebe in svojo družino proglasil za naslednike novega Omajadskega kalifata. Pod njegovim vladanjem je Iberski polotok postal politično neodvisen.

[[Almohadi]], ki so do leta 1147 prevzeli nadzor nad ozemlji Almoravidov Maghribi in Al Andaluz, so presegli Almoravide v fundamentalističnem islamskem pogledu in so ostro obravnavali neverujoče ''dhimmije''. Mnogi Judje in kristjani so odšli pred izbiro smrti, spreobrnitve ali izselitve.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.myjewishlearning.com/history_community/Medieval/IntergroupTO/JewishMuslim/Almohads.htm |title=The Almohads|archive-url=https://web.archive.org/web/20090213223723/http://www.myjewishlearning.com/history_community/Medieval/IntergroupTO/JewishMuslim/Almohads.htm |archive-date=2009-02-13 }}&lt;/ref&gt;

Do sredine 13. stoletja je bil [[Granadski emirat]] edino neodvisno muslimansko kraljestvo v Španiji, ki je preživelo do leta 1492 tako, da je postalo vazalna država Kastiliji, ki ji je plačevalo davek.

=== Legenda o spopadu na prelazu Roncevaux ===
Na enem izmed teh spopadov pa je na prelazu Roncevaux leta 778 nastala legenda, ki je še danes najbolj slavna kot [[ep]] ''[[chansons de geste]]'' z naslovom ''[[Pesem o Rolandu]]''. Po legendi bi naj dva frankovska viteza, Roland in Oliver (ali Orlando in Rinaldo) skušala svojo vojsko popeljati na sever, saj so nanju močno pritiskale muslimanske sile. Oliver je Rolanda pozval, naj pokliče okrepitve ter potrobi v rog, vendar ga le-ta ni slišal ter je nadaljeval z bitko. Šele ko je izgubil in ko je bilo vse izgubljeno, je potrobil v rog, da so mu popokale vse žile v glavi ter da ga je slišala cela Francija. Rolando je na svojem konju omedlel, z mečem pa ga je v metežu udaril še slepi Oliver in ga ubil.

== Konflikti religij ==
Glede na samo razširjenost muslimanske države ter samega islama je sama Evropa postala glavna baza krščanstva, saj se zaradi velikega muslimanskega ozemlja krščanska vera ni mogla širiti čez Iberski polotok ali islamske meje. S tem je muslimanom uspelo onemogočiti stik med ozemljem kristjanov in drugimi civilizacijami. Pregrada na Iberskem polotoku je tako zaprla vse stike, trgovinske, intelektualne in politične komunikacije. Glede na slabo situacijo krščanstva, se je le-to znašlo pred dvema pomembnima nalogama: bodisi bojevati se proti islamu, bodisi spreobrniti pogane. S pomanjkanjem nadzora [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na zahodu so se države morale znajti same, morale pa so sprejeti tudi razne ukrepe glede avtonomije ter samozadostnosti. Zahodni svet je tako postal odličen teren za razvoj [[Fevdalizacija|fevdalizma]]. Moč se je s Sredozemlja in bivšega rimskega cesarstva z islamsko silo tako pomikalo proti severu, predvsem proti [[Frankovsko cesarstvo|frankovskemu kraljestvu]]. 

Tedanja srednjeveška Španija je bila tako nekaj izjemnega. Obstajalo je pet kraljestev, v katerih so častili tri verstva: krščanstvo, islam in judovstvo, govorili pa so kar šest glavnih jezikov: kastiljskega, galicijskega, katalonskega, portugalskega, arabskega ter baskovskega. Med verami je pogosto prihajalo do raznih konfliktov, sploh med muslimani in krščani, saj so slednji veljali za dokaj neotesane, medtem ko so njihovi nasprotniki na jugu bili veliko bolj urbanizirani in civilizirani. Njihova strpnost pa se je kazala tudi v odnosu do judovske vere, ki se je pod muslimansko oblastjo razširila po večini njihovega ozemlja na Iberskem polotoku. Judje so tako skozi zgodovino srednjeveške Španije igrali pomembno vlogo v upravi, medicini, učenosti, trgovini in bančništvu. 

Kljub moči [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], je islam vseeno močno vplival na vzhod. Z Mohamedom in krščansko-muslimanskim rivalstvom se je začrtala evropska identiteta. Rivalstvo med eno in drugo religijo pa se je še posebej videlo v tem, da so vernike tako ene kot druge vere učili, da v nasprotni religiji vidijo nevernike. Nesporazumi in negativni stereotipi so se tako začeli kopičiti in razvila se je močna dihotomija med Zahodnim (krščanskim) in Vzhodnim (islamskim) svetom. Sčasoma pa se je na Zahodu pričela razvijati miselnost nadvlade in prezira nad Vzhodom, ki je izvirala predvsem iz vrst zahodnjakov, ki so mislili, da so nosilci najvišje civilizacije.

== Srednji vek ==
Srednji vek na splošno delimo na '''zgodnji''', '''visoki''' in '''pozni''' srednji vek. Letnice prehoda iz enega v drugega je razmeroma težko začrtati, saj dogodki ponekod trajajo dlje, drugod pa manj časa. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se okoliščine v različnih delih Španije ter ostale Evrope zelo razlikujejo. 

Kljub temu lahko časovni okvir okvirno določimo nekako takole: 

'''Zgodnji srednji vek''' (''špansko Alta Edad Media'') naj se bi pričel s padcem Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 v 5. stoletju ter trajal do 10.-11. stoletja. Zajema torej čas od Rimljanov, vladanje Vizigotov, prihod Mavrov, njihov propad, prihod tujih ljudstev ter nastanek prvih samostanov. Leta 722 poteka tudi bitka v Cavadongi, s katero se prične [[rekonkvista]], ki je še posebej intenzivna leta 929 v času kralja [[Abd Al Rahman III.|Abd Al Rahmana III.]], duhovnega in političnega voditelja, ki se bori za razvoj muslimanske vere proti severu. Deset let kasneje [[Karel Martel]] muslimane zaustavi pri prodoru v južno Francijo v [[Bitka pri Poitiersu|bitki pri Poitiersu]]. Reka Ebro je taka predstavljala mejo med muslimanskim in krščanskim svetom. Miselnost okrog leta 1000 se je razvijala z miselnostjo o koncu sveta (padcem meteorita). 

S koncem zgodnjega srednjega veka se prične '''visoki srednji vek''' (''špansko Plena Edad Media''), ki bi se naj pričel na okoli leta 1000 oz. po mnenju nekaterih tudi sto let kasneje. Trajal naj bi do 12. oz. 13 stoletja. V tem obdobju nastajajo po Evropi številna mesta in pomembna trgovska središča. Nastale so razne javne šole, kasneje univerze. Rasel je intelektualni sloj, po drugi strani pa je to čas križarskih vojn, vpadov Madžarov in Vikingov ter večanja prebivalstva. Krščanstvo se je razširilo v večino evropskih dežel.

'''Pozni srednji vek''' (''špansko Baja Edad Media'') pa bi se naj pričel v 14. oz. 15. stoletju, ki velja za bolj mračno obdobje, sploh zaradi posledic kuge. Je tudi obdobje inkvizicije, [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] med Anglijo in Francijo ter mnogokaterih vojn, ki so prebivalstvo zdesetkale. Leta 1453 je z obleganjem [[Konstantinopel|Konstantinopla]] padla še druga, vzhodna polovica Rimskega imperija. Leta 1455 je Gutenberg iznašel [[tisk]], mračnost obdobja pa je vabila na tuja, neevropska tla. S tem se razvijejo želje po novih odkritij, med drugim Amerike, širjenja ozemelj ter razvoja znanosti, anatomije, sveta, vesolja ter humanizma, kar je vodilo v rojstvo [[Renesansa|renesanse]] v Italiji. 

== Berberske muslimanske dinastije ==
V času od 1056 pa vse tja do njihovega poraza leta 1147, so na Iberskem polotoku na povabilo španskih muslimanov v Španijo prišli [[Almoravidi]]. Leta 1062 so ustanovili mesto Marakeš ter ozemlje razširili vse tja do Alžirije. Ob prihodu so premagali kristjane ter jih potisnili proti severu in s tem zavladali skoraj celotni muslimanski Španiji. 

Leta 1147 so iz Severne Afrike pa tudi iz Španije prišli [[Almohadi]], ki so Almoravide izrinile s prestola ter razširili svojo oblast nad vsem Maghrebom in zatem še nad Al Andaluzom. Njihova oblast je trajala vse tja do leta 1212, ko je vojska Kastilije, Aragonije, Navare in Portugalske v bitki Las Navas de Tolosa porazila Mohameda III. Po tem porazu so Almohadi kmalu izgubili skoraj vsa ozemlja na polotoku, vključno s Kordovo in [[Sevilja|Seviljo]], ki je predstavljala novo glavno mesto. 

Oblast v Afriki se je kljub vsemu nadaljevala, vendar se je ozemlje kmalu razdrobilo zaradi raznih uporov plemen, kar je njihovim največjim nasprotnikom [[Marinidi|Marinidom]] omogočilo, da so leta 1215 prevzeli oblast. 

== Konec muslimanskega obdobja in rekonkvista ==
Kalifat se je sčasoma začel fragmentirati ter l. 1013 dokončno razpadel na manjša, neodvisna mavrska kraljestva, ki jim v španščini pravimo ''taifas''. 
[[Slika:La Rendición de Granada (Francisco Pradilla).jpg|sličica|314x314_pik|Francisco Pradilla - ''Predaja Granade zakoncema Izabeli in Fernandu leta 1492'' (naslikana leta 1882)]]

Mir na Iberskem polotoku ni trajal dolgo. Že v 11. stoletju je krščanski sever pričel z napadom na jug ter z rekonkvisto Al Andaluza. Mlada krščanska kraljestva so v imenu krščanstva s severa vedno bolj prodirala proti jugu in sicer z namenom, da premagajo Mavre ter muslimansko vero, saj je bila bolj kot koncept jezika pomembna krščanska identifikacija. Vendar je boj proti muslimanov bil vedno bolj podoben sveti vojni. Kljub temu, da je Al Andaluz prejela pomoč severno-afriških muslimanov in se z njihovo pomočjo za nekaj časa pobrala, Mavrom proti koncu 12. st. ni od nje ostalo nič drugega kot Granada, ki predstavlja zadnjo mavrsko kraljestvo. Zadnja muslimanska dinastija, ki je vladala na Iberskem polotoku v Granadi je bila rodbina Nazarí. Vladala je vse tja od leta 1238 pa do padca Granade leta 1492, ko se je Mohamed XII. predal Izabeli in Fernandu. Njen padec je hkrati pomenil padec za Al Andaluz. 

Število arabskih priseljencev je močno upadlo, predstavljalo je namreč le okoli 5% prebivalstva. Omeniti pa moramo tudi vdor raznih berberskih ljudstev s severa in Atlasa, ki poligamije prav tako kot kristjani in muslimani niso poznali. 

Kraljevina Kastilija in Leon se je po novem raztezala od severne do južne obale ter tako obkrožala Granado na jugu, ki se je znašla v notranjem razsulu. Počasi se je pričela razvijati tudi prva generacija konkvistadorjev, ki se je obogatila na račun plenjenja juga ter ustanavljanjem velikih latifundij. V tem času pa je Kastilija postala tudi glavna evropska izvoznica merino volne, zahvaljujoč krepkim afriškim ovcam merino, ki so se pasle po planoti [[Osrednja Mezeta|Meseti]]. Z [[Rekonkvista|rekonkvisto]] je l. 1143 Portugalska postala ločeno kraljestvo.

== Čas Kastilije ==
Kastilija se je v tistem času lahko pohvalila z izjemnim obsegom; bila je namreč največja španska provinca v tistem času. Pokristjanjevanje je bilo v polnem zagonu in se širilo proti jugu, dokler niso ali spreobrnili ali nagnali vseh muslimanov. 

Z zakonodajnega vidika veljajo Zakoni / Privilegiji iz Navarre (špansko ''Fueros de Navarra''); izraz je uporabljen za opis celotnega zakonodajnega sistema. Ta čas pravnih pravic in rimljanskega sistema delimo na dve periodi: prva traja od 9. stol. do leta 1839, druga pa od leta 1841 in je v veljavi še danes. Prva polovica je bila čas nacionalne suverenosti in popolne zakonodajne moči. V tedanjem španskem parlamentu (''špansko Los Cortes'') (prvi je nastal leta 1188) so potekala razna združenja plemičev in klerikov, z njim pa so se pričeli tudi zametki demokracije. Med drugim pa so se na srečanjih pogovarjali tudi o razdelitvi ozemelj. 

=== Umetnost srednjeveške Kastilije ===
Z umetniškega področja je vredno omeniti ''Pesem o Fernánu Gonzálezu'' sicer neznanega avtorja. Pesem govori o raznih dejanjih nekdanjega kastiljskega grofa Fernána. Med leti 1250 in 1266 bi jo naj napisal menih iz samostana San Pedro de Arlanza. Pesem govori o njegovih spopadih proti Mavrom, proti kraljestvu Navarre, o debatah s kralji iz Leóna ter o njegovem zavzetju za ohranitev samostana San Pedro de Arlanza, kjer je Fernán tudi pokopan. Pesem je napisana v prid kralja Fernána, ki ga označuje za legitimnega kralja, kar opravičuje kastiljsko prevlado na Iberskem polotoku v tistem času. Glede na to, da se je večina zgodb o kralju predajala ustno, so le-te postale bolj legende, kot pa resnične zgodbe. 

Znana je tudi zgodovinska knjiga Zgodovina Španije (špansko ''Estoria de España)'', ki velja za prvo podaljšano verzijo o zgodovini Španije, napisano v stari španščini, in sicer na pobudo tedanjega kastiljskega kralja, Alfonza X. Kastiljskega, poznanega tudi pod imenom Alfonz El Sabio (A. Modri). Slednji je na prestol prišel leta 1257 po nasledstveni krizi po smrti Guillerma Nizozemskega leta 1256. Alfonz je tako postal naslednik z nazivom Rimski kralj Svetega rimskega cesarstva. Vsebina knjige se osredotoča na zgodovino od biblijskih časov dalje. Razdeljena je na štiri velika poglavja. Prvi govori o zgodovini Starega Rima in srednjeveških evropskih monarhih, ki so se imeli za dediče Rimskega cesarstva. Druga pripoveduje zgodovino gotskih kraljev in barbarov, tretja govori o Asturskem kraljestvu, pod katerimi se je pričela [[rekonkvista]], zadnja pa priča o zgodovino kraljestva Leóna in Kastilije. Leta 1284 se problemi z nasledstvom zopet pojavijo. 

== 14. stoletje ==
Za 14. stoletje so bile značilne bolezni in spori. Podnebne spremembe so v Evropi povzročile propad pridelkov in veliko revežev je trpelo lakoto. Eden izmed prvih ukrepov, da bi ublažili pomanjkanje hrane, je bil prost pretok živil po vsej Kraljevini Kastiliji in Leonu, pa čeprav se je agrarna kriza nadaljevala vse do leta 1425. Ker so zaradi razmer oslabeli, je lažje izbruhnila in se širila strašna kuga, imenovana tudi črna smrt, zaradi katere je umrla skoraj tretjina prebivalstva. Ostri padec števila prebivalcev je povzročil pomanjkanje delovne sile, kar je vodilo do družbenih nemirov.

Cerkvena situacija v španskih kraljestvih med 14. In 15. stoletjem je predstavljala nadaljevanje krize, zaradi nemirov cerkve, poslabšal pa se je tudi položaj menihov in duhovnikov. Glavni krivec je bilo kopičenje bogastva.

Od druge polovice 14. stoletja do poznega 15. je prišlo do več spopadov med različnimi kraljestvi, ki so se borili za nadvlado polotoka. Vojni konflikti in poroke so pripeljale do združitve Kastilije in Leona z Aragonskim kraljestvom v času socialnih kriz, ki so se širila po Sredozemlju. 
[[Slika:Bubonic plague-es.svg|sličica|Razširjenost črne kuge v Evropi v XIV. stoletju|337x337_pik]]

=== Črna smrt ===
[[Črna smrt]] oziroma [[kuga]] je v Evropo leta 1347 prišla iz srednje Azije. Razširila se je zelo hitro in v treh letih povzročila smrt več milijonov ljudi. Bolezen so na ljudi posredno prenašale bolhe, ki so pikale podgane, prenašalke smrtonosne bakterije. Ker pa ljudje v srednjem veku niso dobro vedeli kako se bolezen širi, je to povzročilo strah in paniko. 

Spomladi 1348 pa je črna smrt dosegla tudi špansko ozemlje, kamor je bila prinesena z ladjo, ki je prišla iz Genove. Prvi prizadeti kraji so bili [[Balearski otoki]] in od tam se je poleti kuga razširila po vsem polotoku. Kuga je najbolj prizadela mesta zaradi gostote prebivalstva in higienskega primanjkljaja. Večina žrtev je pripadala nižjemu sloju in ne višjemu, čeprav je kuga prizadela tudi prebivalce višjega sloja. Prebivalstvo je tako ostalo nemočno pred kugo in slepo verjelo v srečo in vero. Dodatne ekonomske težave fevdalnih gospodarjev so še samo pripomogle k pretiranemu izkoriščanju svojih podložnikov.

V ozadju kuge pa je bilo tudi iskanje krivca. Obtoženi so bili Judje, ki naj bi zastrupljali vodnjake. Tako je prišlo tudi do dokončnega preloma med kristjani in Judi in sicer leta 1391. Takrat je Fernán Martinez, duhovnik iz Sevilje, izkoristil svojo moč in pozicijo ter nagovarjal vse privržence proti Judom. Nasilje se je tako razširilo po vsem polotoku, Judom pa so dali na izbiro ali smrt ali krščansko vero, torej krst kot edini način preživetja. S tem se je ustvaril [[antisemitizem]], prisoten tudi v [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Francija|Franciji]].

== Čas Aragonije ==
V tem času smo priča širjenju ozemlja tudi v Aragonskem kraljestvu. Na umetniškem področju je znan Ramon Llull, filozof, teoretik in pisatelj. Rodil se je leta 1232, umrl pa leta 1315/1316. Mnogi ga smatrajo za pionirja algoritmične teorije. Med drugim je poznan tudi Bernat Metge, katalonski humanist in avtor knjige Lo Somni (1399). 

Aragonska monarhija je imela dva cilja v boju, in sicer vključiti Kraljevino Murcija v Aragonsko kraljestvo (težnja, ki je segala že v čas Jaime I. V 13.stol.) in nadvlada zahodnega Sredozemlja proti Kastiliji in Genovi.

Na polotoku so se relativno prijateljska razmerja med Kastilijo in Aragonskim kraljestvom v času Alfonsa XI (1313-50) precej poslabšala z njegovim naslednikom in sinom Pedro el Cruel (kruti Pedro) oz. [[Pedro I. Kastiljski]], ko se je povezal z Genovo. Na polovici 14. stoletja je Kastilija prestala globoko socialno soočenje na čelu Pedra I. Kastiljskega in njegovega brata [[Henrik II. Kastiljski|Henrika II. Kastiljskega]], pretendenta za prestol. 

Tenzije med Pedrom in njegovimi polbrati so naraščale, saj je Marija, mati Pedra, dala Leonor, ki je bila mati polbratov, aretirati in usmrtiti. Pedro je tako svoje nasprotnike pod vodstvom Henrika II. premagal pri Najeri leta 1360 in dal svoja polbrata Juana in Fernanda usmrtiti.

Bitka pri Najeri je veljala za vzrok za nadaljevanje vojen. Angleži so se strinjali z bojevanjem v Španiji, če bi za to bili plačani, vendar denarja ni bilo. Tudi Pedro ni dobil učinkovitega nadzora nad svojim kraljestvo, ko je Henrik II. uprizoril politično vrnitev za podporo Aragonije in Francije. Tako sta se l. 1369 vojski obeh mož srečali pri Montielu, kjer je bil Pedro poražen in ubit.

=== Almogavares ===
Iz Aragonije so med drugim prihajali tudi Almogávares. Slednji so bili razred vojakov iz mnogih kraljestev z Iberskega polotoka. Združevati so se pričeli v času [[Rekonkvista|rekonkviste]], v 13. in 14. stoletju. Gre za lahko oborožene vojake, ki so bili zelo okretni in hitri ter niso imeli konjev. Sprva so jih sestavljali kmetje in pastirji. Kasneje pa so jih najeli kot plačance oz. najemniške vojake v Italiji in Latinski Grčiji. Včasih so jim pravili tudi gozdne pošasti, ki bi naj kradle otroke.

Nastali so zaradi mnogih muslimanskih invazij na Iberski polotok, vojn za rekonkvisto in vojaških kampanj Al Andaluza. Ljudstvo je bilo tako pogosto okupirano in nemočno. Pričela so se razna združevanja, sprva kmetov in pastirjev, da bi se ubranili prišlekom in vojnam na njihovih ozemljih. Njihovi upori so največkrat trajali po par dni, odvijali pa so se na deželi, kjer 'vojaki' niso imeli strehe nad glavo. Morali so biti prilagodljivi in zmožni preživeti v težkih razmerah. Ti upori so 'vojakom' prinesli več dobrin, kot pa celoletno delo na kmetiji, zato ni čudno, da je njihovo število bilo v porastu. 

Bili so lažje oboroženi, največkrat so pri sebi imeli le dolg nož, sulico in ščit za obrambo. Imeli so dolgo brado, revno obleko in sandale. Po navadi so s seboj nosili kremen, s katerim so pred bitko udarili po svojem orožju, da so se naredile iskre in s čimer so ustrahovali nasprotnike. 

Njihov najvišji vodja se je imenoval Adalid (naziv, ne ime). Moral je biti moder, pogumen, inteligenten in zvest, saj je moral svoje vojake voditi skozi bitke ter se ogibati nevarnostim. Moral pa je imeti tudi znanje, da je lahko zavaroval in ustvaril razna zatočišča, zagotovil pitno vodo in kurjavo. Sprva so bili vodje doživljenjsko, od 14. stoletja dalje pa se je naziv dedoval. Voditelji vojn so se imenovali Almocadeni. Morali so biti podučeni o vojskovanju in vodenju svoje skupine. Znati je moral motivirati svoje vojake, biti hiter, okreten ter se hitro skriti. Almogavari so bili nižjega rodu. To so bili tisti ljudje, ki so formirali vojsko. 

=== Rodbina Trastámara ===
Rodbina Trastámara je bila španska dinastija, ki je pričela z vladanjem v 14. stoletju, natančneje leta 1369. Sprva se je njihova moč raztezala le nad Kastilijo, kasneje pa so svojo oblast razširili tudi na območje Aragonije, Navarre ter Neaplja. 

Prvi kralj te rodbine je bil Henrik II., njeno vladanje pa se je zaključilo leta 1469, z združitvijo Kastilije in Aragonije. 

Pod vladanjem Henrika II. se je uveljavil nov družbeni sloj, ki je dobil veliko raznih privilegijev in zemlje, kar je vodilo v nestabilnost Kastilije. Za njim oblast prevzame sin [[Ivan I. Kastiljski|Ivan I. Kastiljski,]] ki se je želel polastiti portugalske krone ter unificirati celoten Iberski polotok. Žal mu je spodletelo. Po njegovi smrti je prestol zasedel najstarejši sin Henrik III., ki je imel v tem času le 12 let. Med njegove dosežke štejemo prevzem nadzora nad Kanarskimi otoki. Umrl je pri rosnih 27-tih letih, med invazijo Granade na Murcio. Ker je bil njegov sin Juan II. (Janez II.) premlad za prestol (imel je dve leti), sta na mesto njega vladala njegov stric Ferdinand in njegova mati Catherine Lancaster. Po Juanovi smrti oblast prevzame njegov sin Henrik, ki postane kralj Henrik IV. Kastiljski. Slednji je veljal za zelo nepriljubljenega kralja. Z drugo ženo je imel hči Ivana Beltranejo (princeso Ivano), za katero so ljudje začeli sumiti, da je nezakonska. Vplivneži so tako od Henrika zahtevali, da za naslednika imenuje brata Alfonsa, ki pa je še preden je zavladal umrl zaradi zastrupitve. Leta 1468 je tako s sporazumom Toros de Guisando na oblast prišla njegova polsestra, [[Izabela I. Kastiljska|Izabela I. Kastiljska]]. Henrik je njeni poroki s [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinandom]] močno nasprotoval, saj je bil mnenja, da bi se z njuno poroko kršil sporazum, s katerim je Izabela prišla na oblast. Napetosti so vodile v špansko državljansko vojno. 

Zadnja vladarica te dinastije je bila hči Ferdinanda in Izabele, Juana Kastiljska. Po njeni smrti je prestol preko njenega sina prešel v roke Habsburžanov, saj je bila poročena s Filipom, sinom svetega nemškega cesarja Maksimilijana. 
[[Slika:Isabel la Católica-2.jpg|sličica|Izabela I. Kastiljska ]]
[[Slika:FerdinandCatholic.jpg|sličica|Ferdinand II. Aragonski ]]

== Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski ==
[[Izabela I. Kastiljska]] je hči Janeza II. Kastiljskega ter Izabele Portugalske. Rodila se je l. 1451. Njen prihod na prestol ni bil ravno brez ovir, saj ni bila edina možna naslednica za prestol. Mesto si je delila z bratom Alfonsijem. Njun polbrat, Henri IV., ju je večkrat zbadal ter poniževal, da nista pravšnja za vladanje, vendar je Izabela svojo moč in sposobnost za prestol odkrila s pomočjo branja evangelijev. Leta 1468 Alfonso umre, po vsej verjetnosti zaradi zastrupitve, in tako Izabela ostane edina dedinja kraljestva, saj je njen brat Henri IV., kralj Kastilije in Leona bil brez legitimnega nasledstva – njegova hči je namreč bila nezakonska. 19. septembra 1468 Izabelo imenujejo za princeso; z vladanjem prične leta 1474, s [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinandom II. Aragonskim]] pa se poroči leta 1469, pri rosnih 18-tih letih. Po njeni smrti jo je nasledila hči, ki je vladala zelo malo časa, saj se je izkazala za nedosledno in nesposobno. Zamenjala sta jo njen mož Filip Lepi, nato pa še sin Karel Peti. 

Pred smrtjo je Izabela napisala tudi oporoko, v kateri je svoje naslednike pozvala najprej k osvojitvi, nato pa k pokristjanjevanju območij severne Afrike. Odkritje Amerike je zadevo nekoliko upočasnilo, saj je osvajalce odkrivanje nove celine zamotilo bolj kot pa osvajanje Afrike. Venomer je zagovarjala in branila enakost med ameriškimi domorodci in Evropejci, s čimer si je s strani mnogih zgodovinarjev priborila naslov za Začetnico človekovih pravic – kljub temu, da je iz Španije izgnala ali pa zahtevala spreobrnitev v krščanstvo za Jude in Arabce. 

Ferdinand II. Aragonski je tako kot njegova žena Izabela katoliški vladar ter eden izmed najbolj pomembnih kraljev v španski zgodovini. Po smrti polbrata Karla Aragonskega je postal dedič aragonske krone. Sprva ima skupaj z Izabelo sina, Janeza I., ki pa zaradi tuberkuloze umre pri rosnih 19-tih letih.

=== Poroka Izabele Kastiljske in Ferdinanda Aragonskega ===
Poročila sta se zelo mlada, ona pri 18-tih, on pa pri 17-tih letih. Poroki je močno nasprotoval kralj Kastilije in Izabelin polbrat, Henri IV., ki bi svojo polsestro raje videl s Karlom Aragonskim, ki pa je na žalost predčasno umrl. Med drugim pa Fedinand ni bil edini kandidat za Izabelo. Tudi ni bil najbolj vpliven ali bogat. Bil je sin slepega kralja, Janeza II., ki si je lastil bore malo posestev, med drugim tudi Sicilijo. Aragonija je bilo za razliko od Kastilije dokaj malo kraljestvo, sploh pa ni bilo tako poseljeno, močno in bogato. Še več, Ferdinand je pri svojih 17-tih letih imel ljubico in nezakonskega otroka. Kljub temu se je Izabela odločila, da ga izbere za moža. Razlog verjetno tiči v tem, da je Aragonija bila edino kraljestvo, ki je podpiralo njene pravice, ko je bila še princesa. 

Za poroko je tedanji papež Pij II. ustvaril lažno bulo, saj se je njun zakon s političnega vidika izkazal za zelo nepopularnega. Na listini je tako papež pustil prazno mesto pri vpisu imena žene, da bi si jo Ferdinand lahko izbral sam. [[Papež Pij II.|Papeža Pija II]]. je nasledil Pavel II., ki pa poroke med Izabelo in Ferdinandom ni odobraval, med drugim tudi zato, ker sta zakonca bila bratranca. Zakonca tako nista nikoli dobila blagoslova Kastiljskega kralja. Poroka bi bila tako označena kot popolna izdaja svoji domovini. Edino, kar jima je ostalo, je bila poroka na skrivaj, za katero je vedelo le malo ljudi.

Njun zakon ima sprva le politične razloge. Cilj obeh je namreč združitev Kastilije in Aragonije, v močno kraljestvo, ki bo muslimane za vselej odgnalo z Iberskega polotoka. Sčasoma pa se partnerja medsebojno zelo povežeta, veliko časa sta tudi preživela skupaj. Kljub ujemanju pa ji Ferdinand ni bil zvest, imel je namreč nekaj nezakonskih otrok izven njune zveze. Kljub temu je Izabela tolerirala njegove afere.

== Združitev Španije in čas španske inkvizicije ==
V 14. stoletju so močno opazna rivalstva med raznimi kraljestvi, posebej med Kastilijo in Aragonijo. Tekmovalnost sta dolgo umirjali z raznimi zavezništvi ter porokami, dokler ni v 15. st., natančneje l. 1469, prišlo do poroke med Ferdinandom Aragonskim in Izabelo I. Kastiljsko. Njuna poroka je položila temelje španske nacionalne države, hkrati pa je pomenila združitev obeh kraljestev na vojaškem, diplomatskem in verskem področju. Glede na prehodne spore njunih družin ter razne spletke med predhodniki, ki so izzvale mnoge vojne ter upore, ni nič čudnega, da sta si Ferdinand in Izabela želela močne, predvsem pa urejene kraljevine. 

Združitev obeh kraljestev se je sprva v praksi komaj kaj opazila. Obe sta namreč obdržali ločene zakone in vlado. Skupna identiteta se počasi uveljavi s skupno valuto, odpravo trgovskih pregrad ter uveljavitvijo ultrakatoliške ideologije. 

Počasi se ju je prijelo ime 'katoliška monarha', kar je povsem razumljivo, glede na to, da sta l. 1480 vpeljala špansko inkvizicijo z namenom, da bi poenotila katoliško ideologijo in zagotovila versko enotnost. Izabela je celo uvedla zloveščo, a učinkovito službo z imenom Sveta bratovščina (''špansko Santa hermandad''), katere glavna naloga je bila zagotavljanje spoštovanja zakonov, med drugim pa tudi krotitev razuzdanih plemičev iz Kastilije. Z inkvizicijo se je pričel pregon nekristjanov - pripadnike judovske in muslimanske vere so postavljali pred sodišča, kjer obtoženci niso imeli pravice do zastopnika, sploh pa niso vedeli, česa so bili obtoženi. Pogosto so se posluževali tehnik mučenja (bičanje), jih zapirali v zapore ali ubili (sežiganje, obglavljenje, obešanje). [[Inkvizicija]] je bila torej španski sistem nadzora nad veroizpovedjo, ki je močno prispeval k razvoju [[Črna legenda|Črne legende]] (špansko ''Leyenda Negra''), ki je skupaj z inkvizicijo trajala vse tja do 18. st. Črna legenda med drugim opisuje tenzije, ki so se dogajale v 16. stoletju med Evropskimi kolonijami. Špansko zgodovino predstavlja kot čutno negativno, obenem pa govori o njenem odnosu do ostalih ljudstev; bili so namreč mnenja, da črnci, ki so jih kolonije vozile čez morje kot sužnje v Ameriko, niso imeli duše, se pravi, da na nek način sploh niso bili ljudje. Španska monarha pa sta med drugim izvajala tudi nadzor nad plemstvom ter mu prepovedala gradnjo novih gradov. 

Zaradi njune neusmiljenosti in boja proti muslimanski veri je bil obstoj emirata v Granadi tako rekoč obsojen na propad. Po desetletnem obleganju v vojni za [[Granada|Granado]], je končno padla 2. januarja 1492. Ta vojna je pomembna predvsem zato, ker je z njo z Iberskega polotoka izgnan islam. Istega leta pa je [[Krištof Kolumb]] odkril Ameriko. Po padcu Granade je sledilo veliko prelomljenih obljub; obljube o verski strpnosti niso bile spoštovane. Tako so Judje bili prisiljeni ali oditi v pregnanstvo ali pa se spreobrniti v krščansko vero. Mnogi so se odločili za odhod z Iberskega polotoka, vendar pa je tudi število spreobrnjencev (špansko ''conversos'') začelo strmo naraščati. Kljub temu, da se je veliko Judov odločilo spreobrniti v krščansko vero, so mnogi na skrivaj ostajali zvesti judovski veri. L. 1502 pa so se pred enako izbiro znašli tudi muslimani. Mnogi so se tako preselili v severno Afriko, nekateri pa so se, kljub svoji volji, spreobrnili (pravimo jim ''moriscos''). Tako je veljalo po celem Iberskem polotoku, razen v Aragoniji, kjer je španski parlament (špansko ''Cortes'') vladarju preprečil, da bi muslimane spreobrnil v drugo vero. V takem sovražnem in napetem ozračju so inkvizitorji komaj zmogli opravljati svoje delo, Špance pa je vse bolj oblivala želja po »čistosti krvi«. Do l. 1609 so tako iz Španije pregnali še zadnje Mavre, ne glede na to, ali so se spreobrnili v krščanstvo ali ne. Le-teh je bilo do tedaj okoli 30 000. Razlog za njihovo izgnanstvo med drugim tiči v prepričanju Filipia II., da bodo s pomočjo Arabcev na Iberskem polotoku v Španijo prišli tudi Turki. Med drugim je bil Filip II. obseden tudi z obvladovanjem moči v Združenih provincah (Nizozemska) ter izgonom nekristjanov (protestantov), kar ni bilo nič čudnega, saj je v tistem času religija vselej zasedala najpomembnejše mesto. 

=== Slab ekonomski položaj ===
Z izganjanjem muslimanov pa so si Španci pljunili v lastno skledo. Arabci so namreč bili zelo dinamični in razgledani, zelo podučeni pa so bili tudi v ekonomskih zadevah. S tem, ko so jih nagnali, so izgubili dobro ekonomsko podlago za razvoj. Glede na ogromen španski imperij v času kraljevanja Filipa II. ter izgona Arabcev, ki bi lahko pripomogel k razvoju kraljestva, je Španija pristala v slabi ekonomski situaciji. Tako velikega teritorija je bilo nemogoče dobro nadzorovati, sploh če upoštevamo dejstvo, da takrat niso poznali telefonov, televizij ali radia. Situacija je tako na nek način bila podobna rimljanski, ko je slaba komunikacija in nemoč obvladovanja (pre)velikega ozemlja postala neobvladljiva. Ekonomski krizi v Španiji pa so pripomogle tudi konstante vojne in spori s Francijo in Otomanskim cesarstvom, sploh pa z Nizozemsko.

== Vojna za Granado ==
Vojna za Granado se je pričela z Izabelo Kastiljsko in Ferdinandom II. Aragonskim leta 1482 ter se končalo po desetletnem obleganju, leta 1492. Katoliška monarha sta z Iberskega polotoka enkrat za vselej želela izgnati [[islam]]. 

Notranji konflikti med Arabci v Granadi so pripomogli k njenemu fragmentiranju, med tem ko so se kristjani izkazali za dokaj povezane. Vojna se je pričela leta 1481 z nepričakovanim napadom Arabcev na Zaharo. Mesto je padlo, prebivalce pa so zasužnjili. Napad se je izkazal za veliko provokacijo, kar je hitro vodilo v protinapad kristjanov in kar je naposled privedlo do vojne za Granado. Sprva sta monarha napadla in zavzela Alhamo. Takratni vladar, [[Abu Hasam]], jo je želel pridobiti nazaj, vendar je bil neuspešen. 

Napadi Kristjanov so se večkrat izkazali za neuspešne. Leta 1483 sta monarha ugrabila Abu Hasamovega sina, kralja Baobdila, pod pretvezo, da se Arabci predajo in Granado prepustijo Špancem. Le-tega so izkoriščali za pogajanja z Arabci glede ozemelj, vojna pa se je zavlekla še za nadaljnjih sedem let. Vse to je privedlo do notranjega razkola Granade, kar je leta 1485 Izabeli in Ferdinandu dopustilo, da sta zasegla zahodni del ozemlja. 

Leta 1487 je glavni cilj kristjanov postala [[Málaga]]. Mesto je kapituliralo še istega leta, njegovi vladarji pa so se raje kot predali, poslali v smrt. Mesto je Ferdinandu večkrat ponudilo predajo, vendar jo je le-ta zavrnil. Ko je mesto končno padlo, je ljudstvo zaradi dolgotrajnega upora zasužnjil ter jih žive zažgal ali pa prebodel. Za razliko od arabskega ljudstva pa je prizanesel Judom, ki so postali sužnji Kastiljskim Judom. Mnogi zgodovinarji obleganje Málage imenujejo za najpomembnejši del vojne za Granado. Za Málago je sledila še Baza. Z zavzetjem slednje sta monarha mislila, da je vojne konec. Kljub temu pa [[Baobdil]] ni bil zadovoljen z ozemlji, ki sta mu jih dodelila. Prelomil je svojo podrejenost vazalstvu ter se jima uprl. Pomoč Egipta Baobdilu ni preveč pomagala, se je bil Egipt sam že v vojni z Otomanskim cesarstvom. Kastilija je nato Granado oblegala osem mesecev. 25. novembra 1491 so podpisali Granadski sporazum, ki je zagotovil dva meseca odloka pogajanj. 2. januarja 1492 je mesto kapituliralo in vojna je bila končana. 

=== Posledice vojne ===
Zmaga nad Granado je pomenila konec rekonkviste. Njen padec je za Islam pomenil velik udarec, za kristjane pa veliko zmago. Medtem ko so ostali kristjani monarhoma čestitali za uspehe, so islamski pisci o propadu muslimanske nadvlade v Granadi pisali z obupom in zgroženostjo. 

S sporazumom se je muslimanom dodelilo dokaj humane posledice. Za obdobje treh let so lahko emigrirali in se zopet priseljevali po mili volji. Lahko so obdržali orožje (vendar ne strelnega), vendar je ta pogoj padel v vodo že po enem mesecu. Nikogar niso silili, da se spreobrne v krščanstvo. Baobdilu so ponudili denar in vodstvo manjših ozemelj na območju gor Alpujarras. Sprva so z Granado ravnali spoštljivo. 

Baobdil pa s svojim položajem ni bil zadovoljen ter se je tako preselil v Monako. Kastilija je sčasoma pričela prekinjati obljube, kar je mnoge muslimane prisililo v spreobrnitev v krščansko vero ali pa emigracijo iz Španije. Izabela je v tem času učvrstila špansko inkvizicijo. Vse večje zatiranje pravic Mavrov je vodilo v upor v letih 1568-1571. Po težko prisluženi zmagi kristjanov so se Mavri bili prisiljeni izseliti v ostale dele Španije.

=== Dvanajstletno premirje ===
Španija je z Nizozemsko bila v stalnih konfliktih. Slednja se je namreč kot španska provinca že dolgo borila za svojo neodvisnost. Leta 1568 je tako prišlo do [[Osemdesetletna vojna|Osemdesetletne vojne]], ki so jo Nizozemci napovedali Španiji s ciljem osamosvojitve. Pri tem so dobili pomoč Francije in Anglije. 

Ko je Španija najprej podpisala [[Vervinski mir]] leta 1598, nato pa še [[Londonski sporazum (1915)|Londonski sporazum]] leta 1604 z Anglijo, je Nizozemska, takrat Holanda, izgubila vojaško pomoč za osamosvojitev. Vojna za Nizozemsko je tako pomenila edino upanje. Le-ta je že po tridesetih letih Španijo finančno in vojaško močno izčrpala. Poleg tega so Španiji grozili tudi [[Berberi]] in borbena Francija (s katero je kljub sporazumom še vedno bila v konfliktih). Da bi Španija lahko umirila nastale konflikte ter dosegla mir, je bila primorana podpisati premirje, s čimer so Združene province postale neodvisne (Nizozemska, Zelandija, Frizija, Utrecht, Groninga, Overijssel in Güeldres). Med čakanjem na vstop premirja v veljavo so province že razvile razne diplomatske odnose s tujimi državami. 

V dvanajstih letih premirja se je Španija izkazala za eno izmed vodilnih ne le evropskih, ampak tudi svetovnih velesil na področju politike, ekonomije in kulture. Kljub podpisanemu premirju pa se je vojna zavlekla do leta 1648, ko so province enkrat za vselej lahko razglasile svojo neodvisnost s [[Sporazumom v Münstru]]. Po smrti Filipa II. leta 1598 so kralji vladanje prepustili ministrom. Španiji je takoj za petami bila izjemno močna Francija, ki je štela okoli 12-13 milijonov prebivalcev. Kastilija jih je v tistem času imela le okoli 4,5 milijona. 
[[Slika:Marco Polo - Battle of the King of Burma against the Mongols.jpg|sličica|Stran iz knjige ''Il Milione''|353x353_pik]]

== Knjiga ''Il Milione - Rustichello de Pisa'' ==
Že leta 1300 napisana knjiga z naslovom Potovanja [[Marco Polo|Marca Pola]], napisana s strani Rustichella da Pisa, je bila popularna še stoletja po publikaciji. V knjigi avtor opisuje Marcova potovanja, ki mu jih je le-ta pripovedoval, ko sta bila skupaj v zaporu v Genovi, skozi Azijo med leti 1276 in 1291. Knjiga je bila napisana v stari francoščini. Vendar so se med nekaterimi pojavili razni dvomi, ali je Marco Polo dejansko doživel vse, kar je opisal, ali le pripovedoval, kar je slišal od drugih. 

== Čas novih odkritij  ==
Konec 15. stoletja ter začetek 16. st. imenujemo [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]]; še pred Krištofom Kolumbom je portugalski princ [[Henrik Pomorščak]] (139-1460) odkril mnoga ozemlja, med drugim [[Porto Santo]] (1419), [[Madeira|Madeiro]] (1420), [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] (1421), ki jih kasneje prepustijo Kastiliji, [[Azori|Azore]] (1431), Cabo Blanco (1441) ter [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]] (1446). Na Kanarskih otokih so Španci domorodno prebivalstvo Gvanče tako rekoč iztrebili, kar je na nek način dalo slutiti usodo kasnejših evropskih kolonij. Znan je tudi [[Francisco Pizarro]], ki je bil španski konkvistador. Na začetku osvajanj je bil prepričan, da išče sanjsko deželo. Znana so njegova osvajanja inkovske države, prebivalce katere je naposled postavil tudi pred sodišče ter jih usmrtil pod pretvezo, da so pripravljali vstajo. Med manjšimi potovanji pa moramo omeniti tudi imena kot so Pedro Alonso Niño, Bartolomé Ruiz, Diego Garcia de Moguer, Vicente Yáñez Pinzón in Andrés Niño. 

S [[Krištof Kolumb|Krištofom Kolumbom]] so se Španiji odprla vrata v [[Novi svet]]. Kolumbovo prvo potovanje sta sofinancirala tudi monarha Ferdinand in Izabela in sicer z namenom, da bo v Novem svetu spreobrnil krivoverce, ter s sabo prinesel gore bogastva. 
[[Slika:Portrait of a Man, Said to be Christopher Columbus.jpg|sličica|''Krištof Kolumb''|301x301_pik]]

=== Kolumbova potovanja ===
Kolumb je opravil štiri velika potovanja iz Španije čez [[Atlantski ocean]]. Njegovo '''prvo potovanje''' se je zgodilo po padcu Granade, in sicer 3. avgusta 1492. V Novi svet je odplul s tremi ladjicami – Santa Mario, Pinto in Niño. Deset tednov kasneje je ob zori zagledal kopno, poljubil njegovo zemljo, ga poimenoval San Salvador ter ga proglasil za posest kraljevine Kastilije in Leona. Ko se je marca 1493 vrnil v Palos, je bil prepričan, da je našel pot do vzhodne Indije. 

Istega leta se je podal na '''drugo potovanje'''. Šel je preko [[Cádiz|Cádiza]], tokrat s kar sedemnajstimi ladjami in več kot 1200 možmi na krovu. V času tega potovanja je skušal utrditi kolonije v Novem svetu, za voljo katerih bi se bilo domorodno ljudstvo bilo primorani spreobrniti v krščanstvo. Med tem potovanjem je med drugim odkril tudi [[Jamajka|Jamajko]] in [[Portoriko|Porto Rico]].

Za tem sta sledili še '''dve potovanji''', med katerimi pravzaprav Kolumb sploh ni vedel, kam je prispel. V času '''tretjega''' je Kolumb odkril [[Trinidad in Tobago|Trinidad]]. Med '''četrtim''' in zadnjim potovanjem pa je srečal tudi [[Maji|Maje]] in kulturo [[Kakavovec|kakava]]. 

Istega leta je po prošnjah Španije in Portugalske papež [[Papež Aleksander VI.|Aleksander VI]]. privolil v začrtanje meje med njunima interesoma v Novem svetu. Po buli [[Inter caetera]] iz leta 1493 naj bi ozemlje zahodno od črte pripadalo Španiji, vzhodni teritorij pa Portugalski. Na pobudo Portugalske so to mejo l. 1494 s [[Tordesilljska pogodba|sporazumom v Tordesillasu]] prestavili še bolj proti zahodu.

Iz Bahamov, ki jih je Kolumb odkril l. 1492 in enega izmed otokov poimenoval [[San Salvador]], se prične širjenje in raziskovanje čez Srednjo in Južno Ameriko. Iz Amerike so konkvistadorji prinašali ogromno količine zlata, hkrati pa pobijali indijanske civilizacije – [[Azteki|Azteke]] v Mehiki in [[Inki|Inke]] v Peruju. Da pa bi najdeno bogastvo lažje prenašali iz ene celine na drugo, so zgradili masovne ladje, imenovane Španske [[galeon]]. Zaradi svoje velikosti in masivnosti so bile težko obvladljive in počasne, zato so bile večkrat lahka tarča hitrih in manjših piratskih plovil. Leta 1588 so s temi ladjami odpluli proti Boliviji, natančneje proti Batallas, vendar so do tega leta le-te bile že močno adaptirane, večje, ter bolje prilagojene za plutje na morje kot njihove predhodnice. 

V dnevnikih [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] zasledimo opise njegovih potovanj ter odkrivanj v Novem svetu. Med drugim je pisal tudi o tem, da je splošno mišljenje vseh bilo, da se morajo vsi nekristjani pokristjaniti. 

Španija pa se ni okoristila le na račun zlata in srebra, ampak tudi z raznimi pridelki, ki so jih pripeljali iz Amerike. Med njimi sta tudi [[krompir]] ter [[koruza]], ki so ju začeli gojiti na lastni zemlji, ali pa na primer kakavovec in [[tobak]], ki so ju gojili v Ameriki, in ki sta postala izjemno priljubljena. 

V tem času začne močno napredovati tudi umetnost ter arhitektura. V času Izabele in Fernanda pa se pojavi nova oblika [[Gotska arhitektura|gotske arhitekture,]] polne krivin z nenavadnimi oboki in okrasi, prihajati pa začno tudi razni humanistični renesančni stili iz Italije. Prav tako se v Evropi ustvarja nov stil umetnosti. Umetniki ustvarjajo razne slike z ideali, ki v Evropi niso obstajali, zaradi česar so jih želeli uresničiti v Ameriki. Slednja je tako veljala kot nek laboratorij eksperimentiranja novih slogov, tako umetniških kot življenjskih.

=== Slab položaj domorodcev in sužnjev ===
Ljudem onstran luže so Evropejci, ki so do takrat bili obsedeni s krščansko vero, bili pripravljeni v zameno, da se spreobrnejo, dajati tudi materialne dobrine. V sklopu ravnanja z domorodci se je organizirala tudi debata, po špansko ''Junta de Valladolid'' ali ''Debata a Salemanca'', na kateri so debatirali o ravnanju kolonizatorjev v Novem svetu, ki je bilo vse prej kot moralno. Izvajali so genocide, ustrahovali, pobijali, ropali ter grozili. Na tem sestanku so tako prvič spregovorili o možnosti, da bi sužnji (bodisi Afričani, ki so jih pripeljali v Ameriko bodisi domorodci, ki so jih zasužnjili, sploh črnce so imeli za slabe ljudi in sužnje) dobili enake pravice. Avtohtono prebivalstvo je po mnenju romanskega ljudstva, se pravi kolonizatorjev, bilo primorano zasužnjiti prav tako kot barbare, saj so jih tretirali za nezveste. Mnogo časa so živeli v nevednosti ostalih, prav tako jim je bila prepovedana katoliška vera – imeli so jih za pogane. Šele leta 1500 jih je kraljica Izabela osvobodila tega groznega bremena, saj je v nasprotju z mnogimi njen cilj bil pokristjaniti čim več ljudi na moralen način. 

V sklopu pobijanja indijanskih civilizacij pa moramo omeniti tudi Očeta [[Bartolomé de Las Casas|Bartoloméja de las Casas]], ki je med drugim napisal tudi knjigo, v kateri je obsodil zatiranje indijanskega ljudstva. Ves presunjen nad množičnim pobijanjem tujega ljudstva je obsodil lastno deželo v knjigi protestov, ki je odmevala še stoletja. Leta 1561 je Madrid postal prestolnica Španije, leta 1580 pa se je Portugalska za nadaljnjih 60 let združila s Španijo. Španski teritorij je tako obsegal celotni Iberski polotok, kolonije v južni Ameriki, v severni Afriki, Aziji, na Filipinih, na Nizozemskem, v Costi in še kje drugje. Konec 16. stoletja je tako za Španijo čas največjega obsega, katerega imenujemo Španska krščanska monarhija (špansko ''La Monarquía Hispánica Católica''). Istega leta se je v času Filipa II. začela španska monarhija.

== 16. stoletje ==
Vstop v šestnajsto stoletje je najbrž najbolj markirala združitev Španije 31 let poprej. Najbolj ga zaznamujejo nova odkritja Krištofa Kolumba, ki so se pričela že v 15. stoletju z odkritjem Amerike in s smrtjo obeh monarhom; l. 1504 umre Izabela, leta 1516 pa še njen mož Ferdinand. Leto kasneje mu sledi še [[Karel V. Habsburški|Karel I.]], ki je bil med drugim tudi cesar svetega rimskega cesarstva. Karel I. je med drugim bil absolutist. Že kot mlad cesar je moral na državnem zboru sprejeti odločitev, ki je zaznamovala njegovo celotno vladanje. Glavna tematika, ki je bila izpostavljena na zboru, je bilo vprašanje nove vere. Leta 1521 so na zasedanje povabili tudi [[Martin Luther|Martina Luthra]], ter od njega zahtevali, da prekliče nauke iz svojih spisov, kar je Martin seveda zavrnil. Karel izhoda iz nadležne situacije ni videl drugačen, kot da s t. i. [[Wormski edikt|wormskim ediktom]] Luthra izžene iz države ter uniči vsa njegova dela. 

16. stoletje pa je med drugim stoletje osvajanj, konec pa zaznamuje črna smrt – [[kuga]], ki zavzame večino Iberskega polotoka. Pod vladanjem Filipa III. se uvedejo tudi novi bakreni kovanci, kar pa je pripeljalo do dolgotrajne inflacije in nestabilnosti. Ljudje so se zaradi pomanjkanja pritoževali čez nezainteresiranost kralja, da bi izboljšal razmere ter zahtevali gospodarsko reformo. 

V tem času je potrebno omeniti tudi čas Starega režima (''špansko Antiguo Regimen''), ki se začne po letu 1648 in traja do francoske revolucije leta 1789. Gre za režim, pod katerim vsa varnost in odločitve na vseh področjih pripadajo kralju, ker je mišljen kot poosebljanje boga samega. Po francoski revolucijo, ki odpre vrata v moderni svet, pa se prepričanje, da je kralj bog, konča; začnejo se nova mišljenja, modernizacija, industrijska revolucija in razvoj znanosti (Servet v 16. stoletju odkrije, da se po venah pretaka kri – odkritje cirkulacijskega sistema).

== Prihod Habsburžanov ==
S prihodom 16. st. je nastopila tudi dinastija Habsburžanov. Na grobo bi vladarje te dinastije lahko razdelili na dva dela in sicer na tiste, ki so vladali v 16. stoletju, mednje sodijo Karel I., [[Karel V. Habsburški|Karel V]]. ter njegov sin Filip II. (po špansko jim pravimo Austrias Mayores) ter tiste, ki so vladali v 17. stoletju: Filip III., [[Filip IV. Španski|Filip IV]]. in [[Karel II. Španski|Karel II]]. (Austrias Menores).

== Čas Filipa II. Španskega ==
V času Filipa II. Španskega, imenovanega tudi kot Filipa Previdnega, se je španski teritorij močno povečal. Bil je španski, angleški in irski kralj, milanski vojvoda, od leta 1555 dalje pa tudi gospodar Sedemnajstih nizozemskih provinc. V njegovem času se je Španija znašla na višku moči in vpliva, zato času njegovega vladanja pravimo tudi Zlata doba. Na prestol je prišel 16. januarja 1556 in tako nasledil svojega očeta, Karla V. Španski teritorij je v njegovem času izjemno obsežen. Filip je tako vladal na vseh do takrat osvojenih in poznanih celinah, vključno s Filipinskimi otoki. Znan pa je tudi po pomorski ekspediciji proti protestantom v Angliji, ki se je odvila leta 1588 ter je bila neuspešna. 

Rodil se je v [[Valladolid|Valladolidu]] 21. marca 1527. Bil je zelo načitan, znal je namreč špansko, portugalsko, latinsko, italijansko in francosko; s svojim guvernerjem pa se je učil v lovu, konjskih dvobojih, glasbi in plesu. Med vladanjem se je boril proti protestantskim reformam in za spreobrnitev Arabcev. Ustanovi pa tudi kompleksen birokratski sistem, ki je bil znan po svojo počasnosti. 

Spustil se je v mnogo vojn, med drugim v vojno s Francijo, Nizozemsko, Otomanskim cesarstvom in Anglijo. S Francijo se bori zaradi štirih razlogov: zaradi dedovanja Habsburške oblasti Burbonom, prevlade v Italiji, nasledstva Valois in zato, ker je Francija pomagala nizozemskim upornikom, ki so se borili proti Španiji za Nizozemsko neodvisnost. Razlogi za vojno z Anglijo so v veliki meri verski in nasledstveni. 

Kljub temu, da se Španija znajde na višku moči v njegovem času, pa je obdobje njegovega vladanja tudi obdobje raznih kriz, nastalih zaradi bankrotov. Prvi se zgodi leta 1557, ko Filip II. ne plača dolgov svojega očeta, drugi in tretji pa se zgodita leta 1575 in 1597. Zaradi mnogih vojn se je praznila državna blagajna, davki so postajali vse večji, posledično se je večalo tudi nezadovoljstvo prebivalcev. 

Poročen je bil štirikrat, prvič leta 1543 s sestrično po očetovi strani, [[Marija Manuela Portugalska|Marijo Manuelo Portugalsko]], ki umre l. 1545, po rojstvu sina Karla Avstrijskega (Don Carlosa). V drugo za roko zaprosi drugo sestrično po materini strani, Marijo I. Angleško. Leta 1559 se poroči tretjič z Elizabeto Francosko, ki kmalu postane španska kraljica in ki mu rodi dva otroka: Izabelo Klaro Evgenijo in Katrino Michele. Leta 1568 zopet postane vdovec. Leta 1570 se poroči z nečakinjo Ano Avstrijsko, s katero ima pet otrok: Ferdinanda, Karla, Diega Felixa, Filipa in Marijo. Po smrti svoje žene ostane vdovec naslednjih 18 let, do svoje smrti leta 1598. 
[[Slika:Felipe-III-de-Espana A-Vidal.jpg|sličica|Filip III.|367x367_pik]]

== Čas Filipa III. ==
Filip je bil četrti otrok Filipa II. in [[Ana Avstrijska|Ane Avstrijske]]. Zanj uporabljamo tudi ime [[Filip III. Španski|Filip Pobožni]], vendar le-to ne sovpada ravno z njegovim načinom vladanja. 

Leta 1598 je nasledil svojega očeta Filipa II., leto za tem pa se je poročil s svojo sestrično Margerito Avstrijsko, s katero ima osem otrok. Začetki njegovega vladanja so bili vse prej kot rožnati: država je bila v gospodarski krizi, podedoval je izčrpano vojsko, zmanjšano davčno osnovo in prazno državno blagajno. 

V času njegovega vladanja moramo omeniti tudi čas [[Pax Hispanica]] (Obdobje španskega miru oz. zatišja). To je obdobje med Filipom II. in Filipom IV., ko Španija ni pogosto stopala v vojne, ter tako ni izgubila veliko ozemelj. Trajalo je 23 let, nekje od leta 1598 do 1621. To je torej čas španske stabilnosti po mnogih konfliktih s Francoskim in Angleškim kraljestvom, pa tudi po raznih nesoglasjih z Nizozemskimi provincami. 

Poleg tega, da je Filip III. znan po krizah, korupciji in razkošju, pa je znan tudi po izgonu zadnjih muslimanov z Iberskega polotoka. Kljub temu, da so se le-ti spreobrnili v krščanstvo, je v Filipu III. še vseeno tičal odpor do njihove kulture, načina oblačenja, jezika in tradicij. 

Velik del vodenja države je prepustil vojvodi Lermi, ki je odločal glede političnih zadev. Od leta 1612 je Lermova politika začela razpadati, ustvaril si je številne sovražnike. Filip III. je umrl dokaj mlad leta 1621, na začetku tridesetletne vojne. Nasledil ga je njegov sin, takrat šestnajstletni Filip IV. 
[[Slika:Philip IV of Spain.jpg|sličica|Filip IV.|284x284_pik]]

== Čas Filipa IV. ==
Filip IV. je na oblast prišel, ko je zaradi nove koalicije Dona Baltasarja de Zunige pešala moč kraljeve družine. Slednji je želel imeti premoč nad Filipom IV., zato mu je predstavil svojega nečaka Olivaresa, ki je kaj kmalu postal Filipov svetovalec in zaupnik. Dajal mu je nasvete, videl pa je tudi možnosti za ponovno vzpostavitev španskega ugleda. Oba sta torej želela reformirati državo ter uravnovesiti interese mest in aristokracije. Olivares je med drugim izpostavil idejo združene vojske, ki bi naj vključevala okoli 140 000 plačanih vojakov. 

Filip je vladal med tridesetletno vojno, med katero je Španija dosegla kar nekaj zmag, med drugim zaseg Brede od Nizozemcev leta 1626. 

Po koncu 1620 pa Španija ni bila več vodilna sila. Filipova politika je bila radikalna, zavračal je načelo o Nizozemcih, predvsem pa se je zanimal za špansko armado in mornarico. V naslednjih dvajsetih letih je bila njegova notranja politika pod vplivom pritiskov tridesetletne vojne, saj so stroški le-te bili ogromni, kar je posledično vodilo v povišanje davkov. Leta 1640 je to privedlo do krize. 

Leta 1635 se je pričela vojna med Španijo in Francijo, ki se je zavlekla do leta 1659 ter se končala s Pogodbo Pirenejev. Z njo naj bi se končal fevdalizem v Evropi. Vojna z Nizozemci se je končala leta 1648 s pogodbo v Munstru ter neodvisnostjo združenih provinc. Leta 1643 je Olivares padel z oblasti in njegov sistem vladanja je bil opuščen. 

Umrl je leta 1665 zaradi okvare srca. Na smrtni postelji pa je izrazil željo, da ga nasledi sin Karel II., ki je bil zadnji kralj Austrias Mayores. Po njegovem vladanju kraljevina preide v čas Burbonov.

== Čas Habsburžanov ==
[[Karel V. Habsburški]] (imenovan tudi [[Karel V. Habsburški|Karel I. Španski]]) je bil španski kralj ter si vladanje delil s svojo duševno bolno materjo. Mnogi ga niso marali, sčasoma pa je tudi sam podlegel kopici težav v času njegove kraljevine. Govoril je pet jezikov: flamsko, špansko, francosko, italijansko ter nemško. Izjemen pogum mu ni kaj dosti pomagal pri obvladovanju enotnosti krščanskega občestva. Uspešno je sicer sklical tridentinski ekumenski koncil, vendar je na njem spoznal, da njegovi sklepi situacijo le še poslabšujejo, saj so bili njegovi načrti za obnovitev verske enotnosti cesarstva prepozni. Med drugim se je močno zavzel za zaščito Indijancev v Novem svetu, nenehno pa se je moral boriti tudi z deželnimi zbori, plemiči ter partikularnimi interesi. Njegova največja sramota je bilo izropanje Rima l. 1572.

Stalno sovraštvo med Španijo in Francijo je povedlo v pet vojn, ki so potekale na vseh točkah stika – na Nizozemskem, v Loreni, Savoji, Pirenejih ter Italiji. Zaradi razočaranja nad [[Augsburški verski mir|Augsburškim verskim mirom]] je s položaja odstopil ter ozemlje razdelil med sina Filipa ter svojega brata. Karel V. je bil zadnji cesar, ki se je boril za misel o univerzalni enotnosti, zaradi česar ga še danes tretiramo kot pokrovitelja združene Evrope. 
[[Slika:Model Montgolfier balloon (Le Bourget).jpg|sličica|345x345_pik|Model prvega balona bratov Montgolfier]]

V njegovem času je v Španiji obstajala jasna povezava med dobavo ameriškega zlata in vzdrževanjem najboljše vojske v Evropi. Ko je Karla nasledil njegov sin, Filip II., se je država znašla na vrhuncu politične in kulturne moči, dokler je niso načeli notranji spori, sovražnost Francije ter Anglije in navsezadnje vstaja na Nizozemskem. Po Filipu II. se je Španija znašla v slabi situaciji, h kateri je pripomogla tudi njena vpletenost v tridesetletno vojno. Zaton države se je zgodil nenadno, izhoda nazaj pa ni bilo več. 

== 17. stoletje ==
V 17. stoletju pričamo začetku [[Barok|baroka]], ki je v Španiji še razkošnejši kot drugod po Evropi (primer je samostan Monasterio de la Cartuja v Granadi). Baroku je sledilo razsvetljenstvo, ki je prineslo mnoga nova znanja in napredne projekte. 5. julija 1784 je tako nad Madridom poletel prvi balon bratov Montgolfier. To obdobje je tako še posebej zaznamovano z razvojem literature, kulture in umetnosti. 

17. stoletje pa je med drugim tudi stoletje razvoja in širjenja teritorija. Obsegala je mnoga ozemlja: kraljevino Kastilijo, Aragón, Valencio in Portugalsko, avtonomni provinci Katalonije in Andaluzije, Neapelj, province na Nizozemskem in Milanu. Le-te so po večini imele različne obdavčitve, privilegije in vojaške dogovore. Kljub temu pa je potrebno vedeti, da o Španiji kot o državi ne moremo govoriti prej kot v 19. stoletju, s 'prihodom' Burbonov in prve ustave (1812). Do takrat lahko govorimo o treh kronah španske monarhije, ki se je delila na Aragonijo, Kastilijo in Portugalsko (do njene odcepitve l. 1640).

== Prihod Bourbonov ==
Habsburška dinastija je ameriško bogastvo trošila za neštete vojne. Umetniški razcvet (Miguel de Cervantes, Antonio de Pereda, Diego Velásquez) tistega časa je bil tako, kakor tudi gospodarstvo, obsojen na propad. Stalne vojne pa so pripomogle, da se je Habsburška dinastija končala. L. 1659 s poroko Ludvika XIV. in Marije Tereze, hčere Filipa IV., v Španiji zavlada dinastija Burbonov, katere prvi kralj je bil Filip V. Višek Burbonska dinastija doseže za časa vladarja Karla III. Med njegovo vladavino so se ustanovile razne akademije znanosti in umetnosti, začela se je tudi prosta trgovina, med drugim pa je čas njegovega vladanja tudi čas mnogih ekonomskih in industrijskih reform. Karla III. je nasledil njegov sin Karel IV., ki je bil mnenja, da intelektualci uničujejo krščansko miselnost. Zaprl je tudi prehod čez Pireneje ter se leto pred francosko revolucijo delal, kot da severna soseda sploh ne obstaja. 
[[Slika:La familia de Felipe V.jpg|sličica|Filip V. z družino|307x307_pik]]

=== Filip V. ===
Za prvega člana Burbonske hiše štejemo Filipa V., imenovanega tudi Philippe de Anjou. Njegovo vladanje je trajalo več kot 45 let, kar je najdaljše vladanje v zgodovino moderne Španije. Njegovo vladanje je predvsem centralizirani absolutizem. 

Rodil se je v Versaillu v Franciji. Na španski prestol se je povzpel po letu 1700 s pomočjo vplivne babice in prababice in sicer pri 17-tih letih, ko je španski kralj Karel II. ostal brez naslednika. V času njegovega kronanja še ni govoril španskega jezika. Le-tega se je naučil po letih vladanja. 

Leta 1701 se je poročil s komaj trinajst let staro Marijo Luiso Savojsko, ki jo je izbral njegov ded [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV]]. Izkazala se je za zelo sposobno in priljubljeno, a je žal zaradi tuberkuloze umrla že pri rosnih 26-tih letih, kar je Filipa močno prizadelo. 

==== Španska nasledstvena vojna ====
{{Glavni|Španska nasledstvena vojna}}

Istega leta je Ludvik XIV. zahteval, da dvor razglasi naslednika v primeru, če Filipov starejši brat Ludvik umre brez naslednika. V tem primeru bi Filip moral pričeti vladati tako Španiji kot Franciji kot združenemu kraljestvu, ki bi bil najmočnejši v Evropi. S tem bi si zagotovili stalno vladanje dinastije in premoč nad ostalimi. Skoraj takoj po razglasitvi ideje Ludvika XIV. se je pričela [[španska nasledstvena vojna]]. Z vojno se je ustvaril strah, da bi se porušilo razmerje moči – močna Francija in šibka Španija na eni, ter Anglija, Nizozemska in Avstrija na drugi strani. 

Leta 1712 so Filipu V. ponudili tudi možnost, da preneha z vladanjem Španiji, ter podeduje nasledstvo francoske krone, a je ponudbo zavrnil. Tako je postal prvi kralj brez pravic v francoski kroni. Odločil se je, da se bo odpovedal francoskemu nasledstvu pod enim pogojem – da se v Španiji uvede [[Salijski zakonik]], ki vladanje omejuje le na moško linijo, razen če pod nobenim pogojem ni moč najti moškega naslednika. V tem primeru bi naslednica krone lahko postala tudi ženska. 

V obdobju od 1707 do 1716 pa smo priča tudi uvedbi odločbe Nueva Planta, katere pobudnik in podpisnik je bil ravno Filip V. Po španski nasledstveni vojni, ko je bila Španija močno razdeljena, je Filip, sploh glede na upore v Kataloniji, katerim je bil priča med vojno, želel uvesti novo ureditev države. Za model je vzel centralizirano in združeno domovino Francijo. Zavoljo unifikacije si je želel združiti špansko oblast ter centralizirati državo. Nove odločbe so ustvarile špansko državljanstvo in narodnost, ki nista več delali razlik med Aragonci ter Kastiljci. Sedaj sta obe provinci bili enako vredni, imeli iste zakone in pravice. Ukinili so tudi notranje meje med provincami (razen Baskovskega teritorija), kar je močno pripomoglo k razvoju trgovine med [[Ameriške kolonije|Ameriškimi kolonijami]] in vsemi provincami (dotlej je do tega bila upravičena le Kastilija). S centralizacijo Španije je Filip doživel velik uspeh, hkrati pa je pripomogel tudi k modernizaciji države – ostale evropske države so medtem vzdrževale monarhijo, kjer so si vladarji na vse pretege želeli povečati samo lastno moč. Glavni in edini jezik vlade je postala kastiljščina, ki je zamenjala latinščino, katalonščino ter ostale španske jezike.

=== Afrancesados ===
V času vladanja Karla III. pa zasledimo tudi rojstvo izraza 'afrancesado' ('pofrancoznjenci'), ki označuje vse prebivalce Iberskega polotoka, tako Špance kot Portugalce, ki so bili dovzetni za razsvetljenske ideje, liberalizem ali francosko revolucijo, in kateri so bili hkrati podporniki francoske okupacije Iberskega polotoka, kar bi privedlo do Prvega Francoskega Imperija. Izraz je kmalu postal slabšalen ter se navezoval na špansko plemstvo in birokracijo, ki je zaprisegla svojo zvestobo kralju Jožefu I. Bonapartu. 

Kar pa se tiče ekonomije, ki je v času Habsburžanov močno upadala, lahko rečemo, da se je v času Burbonov povzpela na trdnejša tla ter stabilizirala, saj so slednji uveljavili številne moderne ekonomske reforme. Eden izmed razlogov za slabo ekonomijo Habsburžanov so tudi arbitri kraljev, ki so karte polagali na področja, ki so se jim zdela pomembnejša. Industrija se je zaradi nezadostnih spodbud razvijala počasi, trgovino se je razvijala neenakomerno, kmetijske posesti pa so bile v rokah plemičev in cerkve. 

V tem času pa je potrebno omeniti tudi obdobje tako imenovane Zlate dobe, ki bi se naj pričelo z obdobjem renesanse leta 1492, ko je izšla knjiga Gramática de la lengua castellana avtorja Antonia de Nebrije. Napisana je bila v kastiljskem jeziku. Obdobje Zlate dobe bi se naj končalo okoli leta 168 s smrtjo dramaturga Calderóna. 

Obdobje se je usmerjalo k humanizmu, zelo priljubljena so bila Erazmova dela. Kar se tiče arhitekture pa so najbolj značilne ravne zunanje stene. Še posebno popularen je manielistični slog, ki se je začel na Portugalskem okoli 16. stoletja, ter ki velja za zelo bogatega. Ime je dobil po kralju Emmanuelu I., med katerim je vladala državna blaginja. Stil tretiramo kot pozni gotski stil ter z mnogim okrasjem, za katere umetniki iščejo ideje predvsem od mornarjev kot npr. [[Vasco da Gama]] ali [[Pedro Álvarez de Toledo|Pedro Alvares]]. 
[[Slika:Palacio de Oriente. Madrid.jpg|sličica|Palacio de Oriente v Madridu|294x294_pik]]

=== Veličastni dvorci in palače ===
Med glavne stavbne projekte tistega časa štejemo Palačo Caserta (Caserto Reggio), Puerto de Alcalá in Palacio de Oriente (Kraljevo palačo Oriente). Slednja danes velja za kulturno dediščino, ki je v lasti ljudstva in ne kralja. Kralj v njej ne živi, predstavlja pa tudi simbol burbonske monarhije. 

Gradnja Palače Casera se je pričela leta 1752 za Karla III. in je bila prvotna zgrajena za burbonske kralje iz Neaplja. Z gradnjo te palače se je Karel želel približati Versajski palači v Parizu ter Kraljevski palači v Madridu. Dvorec predstavlja edinstveno harmonijo parkov in vrtov, čudovitega naravnega okoliša z lovskimi kočami in tovarnami svile, v notranjosti palače pa se med drugim bohotijo veličastne sobane, knjižnice in gledališče, ustanovljena pa je bila tudi univerza. Karel je to palačo želel zasnovati kot prestolnico Neapeljskega kraljestva, ki bi dvor ščitil pred napadi z morja. Palača je bila dokončana leta 1780, vendar pa Karel v njej ni preživel niti ene noči. V njej pa je čas preživljal njegov tretji sin in prestolonaslednik [[Ferdinand IV. Habsburški|Ferdinand IV]]. Danes je del UNESCOVE zapuščine. 

Puerta de Alcalá je postavljena na Plaza de la Independencia v Madridu. Smatramo jo kot prvi post-romanski zmagoslavni lok, ki je starejši od [[Slavolok zmage, Pariz|Slavolok zmage]] v Parizu ali [[Brandenburška vrata]] v [[Berlin]]u. 

Gradnja tako veličastnih in razkošnih dvorcev je blagajno dodobra izpraznila, hkrati pa je pomenila vedno večji razkol in distinkcijo med ljudstvom in monarhijo. 

== Kriza leta 1640 ==
Kriza iz leta 1640 je bila najhujša politična kriza, ki jo je doživela španska monarhija pod vodstvom Habsburžanov. 

Španija je po tridesetletni vojni, ki ji pravimo tudi vojna proti [[Kalvinizem|kalvinizmu]], močno posegala v evropske zadeve. Zaradi raznih vojnih pohodov in uporov se je veliko držav počutilo ogroženih, med njimi je bila tudi Francija, saj so jo obkrožale avstrijske sile. Leta 1635 je tako prvi francoski vojvoda [[Richelieu]] Španiji uradno napovedal vojno. Glede na to da so se v Španiji nemiri vrstili drug za drugim, in da je, ko je izstopila iz ene, bila z drugim korakom že v drugi vojni, razumno dejati, da so to za njo bila krizna leta. Izmed treh kron so vojne največji pečat pustile ravno na Kastiliji. Glede na to da sta Aragonija in Portugalska uspeli ohraniti notranjo monarhijo, je kralj Olivares želel enakomerno razdeliti pritiske in težo politike, saj je bila Kastilija preprosto pod prevelikim pritiskom. Da bi to dosegel, je bil primoran zmanjšati avtonomijo vsake province, ustanovil pa je tudi posebno skupno vojsko, ki je bila številčno sorazmerna s številom prebivalcev in premoženja vsake province. Vsilil je torej razne Kastiljske zakone. La Union de Armas so uradno sprejeli l. 1626 vendar je Olivaresa doletelo množično neodobravanje s strani poslancev. Še preden so uspeli zaključiti sejo se je Olivares napotil v Barcelono. 

Leta 1635, ko so Francozi napovedali vojno Španiji, je kralj želel sklicati vojake v Kastiliji ter skupaj napasti severno sosedo. Vendar je naletel na upor – vojaki se niso želeli boriti v skupnem boju izven meja njihove lastne zemlje, se pravi, da so se aragonski vojaki želeli boriti le za Aragonijo, kastiljski za Kastilijo, portugalski pa za Portugalsko. Poleg tega so v Kataloniji potekali še kmečki protesti, ki so pripeljali do vsesplošnega upora proti kralju Olivaresu in Kastiljcem. L. 1640 so uporniki uspeli ubiti vicekralja Santa Coloma ter zasesti Barcelono. Uporniki so pomoč iskali tudi v Franciji, vendar je francoski kralj z njimi ravnal enako grdo kot španski. Istega leta je sledila tudi razglasitev vojvode Braganza kot kralja Portugalske z imenom Juan IV. 

Leta 1652 se je Barcelona bila primorana predati kralju Filipu IV., ki je upornike oprostil. Med leti 1647 in 1652 so v Andaluziji potekali tudi razni upori zaradi previsokih davkov, inflacije ter prisotnosti vojske. Po njegovi smrti leta 1658 se je Portugalska decembra 1640 ločila od Španske monarhije ter postala neodvisna. Naslednje leto je Španija s Francijo podpisala mirovno pogodbo. 

== Tridesetletna vojna ==
Istega leta, ko so Nizozemci proglasili neodvisnost, se je končala tudi [[tridesetletna vojna]], ki se je začela leta 1618. Gre za prvo moderno evropsko vojno, saj njeni interesi za razliko od ostalih niso le verski ampak tudi politični. V prvi vrsti se gre za vrsto konfliktov, ki so Evropo popolnoma razklali in katerih povod je bil upor turških protestantov, želje in represija Habsburžanov po povečanju hegemonije in vprašanje krščanske vere v Svetem cesarstvu. 

Glavni vzrok so torej nasprotja med katoličani in protestanti, ki so prerasli v spor med cesarjem in državnimi stanovi. Leta 1630 je kazalo, da se bo vojna zaključila, a se je zavlekla še za nadaljnjih 18 let, saj se je vanjo vključila še Švedska. 

Vojna je izbruhnila na Češkem s [[Praška defenestracija|Praško defenestracijo]], ko so češki protestanti čez okno vrgli cesarjeve svetovalce. Od tam se je vojna razširila vse do Baltika. Vključile so se tudi Danska, Nizozemska, Švedska in katoliška Francija. Švica in Nizozemska sta po koncu bili izločeni iz [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] ter postali neodvisni. Vojna se je zaključila z [[Vestfalski mir|Vestfalskim mirom]], ena glavnih posledic pa je bilo priznanje protestantizma kot uradne vere v Nemčiji. Kljub končani tridesetletni vojni pa se je boj med Francijo in Španijo nadaljeval do pirenejskega miru leta 1659 zaradi nerazrešenih sporov glede ozemeljske razporeditve med državama. Vodil ga je Filip IV. 
[[Slika:Louis XIV of France.jpg|sličica|Ludvik XIV. - Sončni kralj]]

== Španska nasledstvena vojna ==
{{Glavni|Španska nasledstvena vojna}}

Po smrti zadnjega habsburškega kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]] l. 1700, je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV]]. pripomnil, da bi se naj Španija in Francija združili v skupno kraljestvo. Med povode za to vojno, ki je trajala vse tja do leta [[1714]] prištevamo tudi Ludvikov izrek o nasledstvu za špansko krono, saj je za naslednika želel izbrati svojega vnuka, [[Filip V. Španski|Filipa V. Anžujskega]], rekoč: Gospodje, tole je novi španski kralj, kar je v mnogih prebudilo strah in grozo. Še istega leta se je posledično začela [[španska nasledstvena vojna]]. Ozemlja [[Menorka|Menorke]] in [[Gibraltar|Gibraltarja]] je morala predati Veliki Britaniji, Špansko Nizozemsko, Neapelj, Sardinijo in Milano avstrijskim Habsburžanom, Sicilijo in del Milana pa Savoji. Z izgubo Gibraltarja in Nizozemske l. 1714 se je končal tudi [[Utrechtski mir]]. Tako velike izgube in porazi so Španijo, ki je že tako bila v slabem položaju, močno ožigosali. 

Konflikti pa se niso dogajali samo med državami, ampak tudi v Španiji sami. Prihajalo je do raznih notranjih konfliktov. Medtem ko je Kastilija podpirala vladanje Filipa V., se je večina plemiškega reda v [[Aragonska krona|Aragonski kroni]] zoperstavila njegovi vladi ter podpirala [[Karel VI. Habsburški|Karla VI. Habsburškega.]] 

Po mnenju strokovnjakov bi lahko to vojno poimenovali kar prva svetovna vojna, saj se je odvijala na območju Španije, Nemčije, Nizozemske, Italije, na morju ter v čezmorskih kolonijah. Ta vojna je spodbudila nastanek najširše in najvplivnejše protifrancoske koalicije ter trajala dokler niso bile vse vojske že pošteno izčrpane.

== Čas koalicijskih vojn ==
Prehod iz 17. stoletja v 18. so med drugim močno zaznamovale koalicijske vojne, ki so se pričele l. 1792 ter trajale vse tja do leta 1815 ter potekale na ozemljih Rusije, Avstrije, Švedske, Prusije, Saške, Francije in nenazadnje tudi Španije. Po [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] iz leta 1789 so vsi poteki dogajanj kazali, da bo revolucija najprej sprožila državljansko, potem pa še mednarodno vojno. Izrazito kazanje nejevolje ter sovražnih spletk emigrantov ter monarhistov je močno pritiskalo na vsakega revolucionarja. Tako razkazovanje moči je vodilo v nejevoljo ter splošno negativno vzdušje.

[[Koalicijske vojne]] so večale tenzije tako na vzhodu kot na zahodu. Na zahodu so prerasle celo v titanske komplekse konfliktov ter zajele skoraj celo celino. Prva se je zgodila v Franciji leta 1792, ter državo tako prestrašila, da je voditelje revolucije spodbudila najprej k odstavitvi kralja, potem pa še organizaciji resne vojaške sile. 

Potek koalicijskih vojn večkrat označujemo kot tri velike koalicije, ki so se zbrale proti Franciji v letih 1793-1796, 1799-1801 in 1805-1814. Vendar je pri tem potrebno omeniti, da so se spopadi pogosto dogajali presledki in premori med posameznimi koalicijami. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da je vsaka izmed teh velikih koalicij zelo hitro padla. Po mnenju nekaterih pa naj ne bi obstajale le tri koalicije, ampak pet, šest, nekateri pravijo, da jih je bilo celo sedem. Spopadi pa so bili večkrat mednarodnih razsežnosti ter kazali znake globalne in medcelinske strategije.
[[Slika:El dos de mayo de 1808 en Madrid rdit.jpg|sličica|''Drugi maj 1808'' - slika vstaje ljudstva za neodvisnost slikarja Francisca de Goya|270x270_pik]]

'''Prva koalicijska vojna''' (1973-1796) je pokazala, da je koalicije zelo težko držati skupaj. Rusija ni prispevala kaj dosti, saj se je ukvarjala s Poljsko, izpadla je tudi Prusija. '''Druga koalicija''' je potekala od 1799 do 1801. Začela se je na pobudo Pavla I., ki je sedaj želel, da se Rusija v vojno aktivno vključi, vendar je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] med naslednjo, '''tretjo koalicijsko vojno''' (1805-1814) dosegel umik Rusije, povsem pa je potolkel z Avstrijo. Leta 1805 v [[Bitka pri Trafalgarju|Bitki pri Trafalgarju]] sta bili Španija in Francija poraženi s strani britanskega admirala Nelsona pri rtu Trafalgar, 3. maja 1808 ([[Francisco de Goya y Lucientes|Goya]] – slikar, ki je upodabljal temačno vizijo tedanje Španije, a hkrati nagovarjal, da blišč Španije še ni izgubljen) pa se so prebivalci Madrida pogumno zoperstavili Napoleonovi okupaciji Španije ter se združili proti francoski vojski. Naslednjega dne so se francoske enote maščevale zaradi česar je umrlo na stotine upornikov in nedolžnih ljudi. S tem se je pričela španska vojna za neodvisnost, med drugim pa so se zaradi raznih nasledstvenih sporov odvijale [[karlistične vojne]] in mnoge vstaje. 

Leta 1806 je udarila vojna med Francijo in Španijo, ko je Napoleon okupiral Iberski polotok. Vojna proti Napoleonu, ki je trajala do leta 1812 je bila na nek način tudi španska osamosvojitvena vojna, v času katere se je borilo proti [[Imperializem|imperializmu]]. Istega leta nastane prva konstitucija – Karlova prva konstitucija, ki v mnogih ozirih kopira francosko konstitucijo. 

Julija 1807 je z Rusijo in Prusijo podpisal mir, Britanija pa je že tretjič ostala sama, vendar je svojo vojsko pošiljala v Severno Španijo ter tako pomagala v boju proti Napoleonovemu zavzetju Portugalske in Španije. Borila se je tudi proti državam, ki so bile del celinske zapore. Španiji se je v boju proti Napoleonovi prevladi pridružila tudi Italija. 

=== Koalicijska vojna kot pobuda za nastanek francoske himne ===
S koalicijskimi vojnami pa med drugim povezujemo tudi današnjo francosko himno. Po francoski revoluciji je leta 1792 bila napovedana vojna prvi koaliciji. Himna se je rodila, ko je Claude-Joseph Rouget de Lisle improviziral z besedilom neke pesmi na strasbourški zabavi. Pesem je kmalu postala tako priljubljena, da je celo spremljala bataljon prostovoljcev iz Marseilla pa vse tja do Pariza. Ob prihodu v Pariz se je izkazala za tako privlačno, da so jo poimenovali [[Marsejeza|La Marseillaise]] (po prebivalcih Marseilla). Spremljala je korak mnogokatere revolucionarne vojske, ki so korakale po Evropi, prevedena pa je bila v veliko jezikov. 14. julija 1795 je bila formalno sprejeta ter postala nacionalna himna (do tedaj so himne bile kraljeve). Danes velja za francosko himno. Za razliko od francoske pa španska himna nima besedila. Velja za eno izmed najstarejših na svetu, saj njeni začetki segajo že v leto 1761. Karel III. bi jo naj leta 1770 poimenoval [[Marcha de Granaderos]] v poklon častnemu korakanju. Sčasoma se je predvajala na javnih prireditvah, javna himna pa je postala med vladanjem Izabele II.
[[Slika:Fontainebleau1807.pdf|levo|sličica|442x442_pik|Razdelitev Portugalske 27. oktobra 1807 s sporazumom Fontainebleau]]

=== Sporazum Fontainebleau ===
[[Slika:Napoleon I of France by Andrea Appiani.jpg|sličica|Napoleon I. Bonaparte|323x323_pik]]
27. oktobra istega leta sta Karel IV. in [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I. Bonaparte]] podpisala sporazum Fontainebleau glede okupiranih ozemelj na Portugalskem. S sporazumom je se je Portugalska razdelila na tri dele, in sicer na Entre-Duoro-e-Minho provinco (severni del), ki je pripadala Etrúrijanskemu kralju, Principado dos Algarves (južni del), ki je pripadala španskemu ministru D. Manuelu Godoyu ter osrednji, centralni del, ki se je imenoval Em Depósito Até à Paz, ki je bil rezerviran za morebitna pogajanja z Anglijo glede Gibraltarja in otoka Trinidad. Ostale so še ostale čezmorske kolonije, ki so bile razdeljene kasneje med Španijo in Francijo. S sporazumom se je Portugalsko kraljestvo razdelilo med [[Sinjorija|sinjorije]] (plemiške družine). Leta 1807 je francoska vojska okupirala Lizbono in Janez VI., takratni portugalski kralj, se je bil primoran z družino preseliti v Brazilijo. Spotoma je francoska vojska okupirala tudi neka španska ozemlja, kar je pripeljalo do španske osamosvojitvene vojne. 

== Čas Karla III. ==
Rodil se je leta 1716. Španski kralj je postal 10. avgusta 1759 ter tako nasledil kralja Ferdinanda VI. Med svojim vladanjem je močno promoviral znanost, razvoj univerz, prosto trgovino in modernizacijo agrikulture. Skušal je znižati vpliv cerkve ter se izogniti visokim stroškom vojn. Kljub raznim finančnim izgubam je še danes poznan kot dober kralj s pomembno zapuščino. 

Glavni cilj njegovih ministrov je bil izboljšati ekonomijo ter uvesti reforme glede industrije, trgovine in kmetijstva, hkrati pa omogočiti prost pretok trgovanja. Razlog za te ideje je bil v nezmožnosti industrije, da bi se razvila in modernizirala, v tem, da se je trgovina razvijala dokaj neenakomerno ter v tem, da je večina zemlje še vedno pripadala premožnim plemičem in cerkvi. 

Pomembna posledica vpliva njegovih razsvetljenskih ministrov se vidi v razkolu med tradicionalnimi katoliki (špansko ''católicos tradicionalista'') in 'pofrancoznjenimi' reformisti, ki so težili k francoski ideologiji. Posnemanje francoskih idej in sistemov je bilo takrat močno razširjeno, saj je Francija veljala kot ideal, kot simbol perfekcije, zato so v Španiji mislili, da bodo s posnemanjem njenega delovanja dosegli ideale tudi v lastni državi. 
[[Slika:Esquilache riots.jpg|sličica|Upor proti Esquilachu|276x276_pik]]

=== Upor Esquilache ===
V času vladanja Karla III. in njegovih ministrov je prišlo do vstaje Esquilache. Gre se za upor, voden s strani vedno bolj nezadovoljnega ljudstva zaradi večanja stroškov kruha ter ostalih osnovnih živil, kot posledica reform ministrov Leopolda de Gregoria, Neapolitana in Esquilacha. Plan slednjega je bil med drugim zamenjati pokrivala madridskih prebivalcev s francoskimi, manjšimi in ožjimi klobuki. To bi naj bil korak k modernizaciji, hkrati pa k večanju javne varnosti, saj so stara španska pokrivala zakrivala obraz, ter bila tako krinka za mnoga kriminalna dejanja. 

Z razvojem proste trgovine in trgovskih poti so se pričele večati tudi cene živil. Kruh, olje, sušeni mesni izdelki in premog so postajali vse dražji. Odziv ljudstva je bil skoraj takojšen – z ulic so trgali plakate za promocijo njegovih reform ter vzklikali »Živela Španija, smrt Esquilachi!«. Kralj se na burne odzive ljudstva ni kaj dosti odzival. Izgredniki so zato šli še dlje ter uporniško korakali okoli kraljeve palače. Papež je nato kralju zagrozil, da bo oskrunil njegovo palačo, če ne bo uveljavil peticije, na kateri so uporniki med drugim zahtevali naslednje:

* minister Esquilache in njegova družina morajo nemudoma zapustiti Španijo
* v parlamentu so lahko le španski ministri (Esquilache je bil Italijan)
* da se znižajo cene osnovnih živil
* da se čete umaknejo nazaj v štab
* da se lahko še naprej nosijo veliki klobuki in kape
* da te zahteve izgovori in zadovolji kralj sam

Kralj je to tudi storil, kar je za določen čas umirilo ljudstvo. Kljub temu pa je upor pripeljal do razkola med katoliško tradicijo ljudstva in antikatoliškimi reformatorskimi misleci. 

== Čas Karla IV. ==
Karla III. je nasledil njegov sin [[Karel IV. Španski|Karel IV.]], ki se je izkazal za manj učinkovitega in karizmatičnega kot pa njegov predhodnik. Rodil se je leta 1748 v Italiji, ko je njegov oče Karel III. takrat bil kralj Neaplja in Sicilije. Kljub temu, da je bil drugi sin, se je povzpel na prestol zaradi duševne zaostalosti starejšega brata. Za kralja je bil okronan po očetovi smrti in sicer 14. decembra 1788. Njegovi glavni interesi so se bolj kot na vladanje osredotočali na druge hobije, kot npr. lov. Vladanje je tako prepustil ministrskemu predsedniku in svoji ženi Mariji Luisi Parmski, ki je po mnenju mnogih veljala za zlobno in spletkarsko, med drugim pa se je zapletla v ljubezensko razmerje z enim od njegovih ministrov.

V njegovem času se zahvaljujoč grofi Floridablancu močno razvije ekonomija, trgovina v Ameriki pa se liberalizira. Krepil se je tudi konservatizem, zatiranje, inkvizicija. Z Godoyem se je nadaljevala politika nevtralnosti med Španijo in Francijo. Kljub temu je slednja Španiji napovedala vojno zaradi španskega protesta glede usmrtitve Ludvika XVI. Po predpisanem premirju je bil sklenjen mir. 

Leta 1807 so francoske čete preko Španije napadla in okupirale Portugalsko, zaradi česar se je zavezništvo med državama pretrgalo, vse bolj pa se je začela krepiti ideja o zavezništvu z Združenim kraljestvom. To francosko invazijo imenujemo Upor Aranjuez (''špansko Motín de Aranjuez''). 2. maja 1808 pa se je z Manuelom Godoyem tako pričela španska vojna za neodvisnost. 

V času Karla IV. se je začel manjšati tudi prestiž visokih krogov, med pomembnejše reforme pa štejemo tudi preklic salijskega prava, ki je v veljavo stopil s prvim burbonskim kraljem, Filipom V. Kljub ukinitvi zakona pa le-ta v času Karla IV. nikoli ni stopil v veljavo. 

Konec njegovega vladanja zaznamuje Napoleonova vojaška okupacija Španije. Po abdikciji je nekaj časa preživel v izgnanstvu, sprva v Franciji, nato v Italiji. Leta 1814 je oblast padla v roke sina Ferdinanda VII. 

=== Upor v Aranjuezu ===
Dogodki so leta 1808 vodili k uporu, imenovan Upor Aranjuez (''špansko Motín de Aranjuez''). Vstaja je potekala proti španskemu kralju Karlu IV. ter se odvijala v mestu [[Aranjuez]]. Trajala je dva dni, in sicer od 17-19 marca. Ta dogodek Španci še danes praznujejo vsako leto na začetku septembra kot spomin na padec monarhije. Upor so vodili nezadovoljni državljani in podporniki Ferdinanda. 

Prisotnost Napoleona, navzočnost francoskih garnizonov ter vsiljevanje Napoleonovega brata Jožefa na španski prestol je v Špancih prebudilo srd. Sledile so razne vstaje, upori in vojne. Leta 1812 pa je Španiji s pomočjo Portugalcev in protifrancoskih liberalcev uspelo sprejeti liberalno ustavo ter ponovno ustoličiti prvotnega monarha, Ferdinanda VII. 
[[Slika:Ferdinand VII of Spain (1814) by Goya.jpg|sličica|360x360_pik|''Portret Ferdinanda VII.'' - slikar Goya]]

V začetku 19. stoletja pa je potrebno omeniti tudi [[Simon Bolivar|Simona Bolivarja]], ki je zaslužen kot vodja v boju za osvoboditev južnoameriških kolonij izpod španske oblasti in za osamosvojitev Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja in Bolivije. Slednja je po njem dobila tudi ime. 

== Čas Ferdinanda VII. ==
Ferdinand VII. je bil dvakrat španski kralj. S prestola je odstranil svojega očeta Karla IV. ter zavladal dva meseca dokler ni bil prisiljen odstopiti leta 1808. Celotno špansko vojno za neodvisnost je preživel v zaporu v mestu Valençay. Po vojni je leta 1813 ponovno ustoličen v monarha. Je mož mnogih reform. Ponovno je vzpostavil absolutizem, ustavo v Cádizu pa prepoznal za sporno. Preganjal je tudi liberalce, saj je bil mnenja, da so njihovi interesi proti državi. Po mnogih letih vojn je bila Španija popolnoma uničena, možnosti, da bi se jo vrnilo v prvotno stanje, pa ni bilo. Med drugim ukine tudi svobodo tiska ter ponovno ustanovi inkvizicijska sodišča. Kljub temu pa prepove salijski zakon. S tem so na prestol lahko prišle tudi ženske. S tem dejanjem pa se nekateri niso strinjali. Te nasprotnike po špansko imenujemo ''calistas''. Le-ti so mnenja, da ženske za prestol niso sposobne, ter da je njihovo delo doma, da skrbijo za otroke ter se ukvarjajo z domačimi opravili. 

Njegovo vladanje se v grobem deli na tri dele. V zadnjem, ki traja od leta 1823-1834 je najmanj uspešna. 

=== Čas Izabele II. ===
Po njegovi smrti je oblast prevzela njegova hči Izabela II., saj Ferdinand v štirih zakonih ni imel moških potomcev. Njeno vladanje je imelo stalno negativen prizvok, saj je bilo označeno s politično nestabilnostjo. V njenem času potekajo razne vojne ''calistov'' (tistih, ki so za salijski zakonik), prišlo je do raznih ekonomičnih in političnih problemov. Med njenim vladanjem se je izmenjalo kar 41 vlad. Maja 1844 se ustvari prva civilna španska garda in sicer z razlogom, da ohrani red na podeželju ter se bori proti razbojnikom in anarhistom. 
[[Slika:Reina Isabel II de España.jpg|sličica|297x297_pik|Kraljica Izabela II.]]

V njenem času je izvedla veliko reform, tudi davčnih, je pa njeno vladanje zaznamoval tudi upad ekonomije, saj tako kot njena mati ni bila ravno pisana za prestol. Sploh v zadnjih letih njenega vladanja se je njena nepopularnost izdatno povečala, obsedena pa naj bi bila tudi s spolnostjo. 

Leta 1851 jo je nasledila njena hči, Izabela Burbonska. 

== Španska vojna za neodvisnost (1808 – 1814) ==
[[Španska nasledstvena vojna]] se je začela v času [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. Španija se je v tej vojni združila skupaj z Veliko Britanijo in Portugalsko. Skupaj so se spopadle proti Francozom, saj so le-ti na španski prestol želeli postaviti Francoza, Napoleonovega brata Jožefa I. Napoleona. 

Ta čas je bil za Španijo čas krize – razpadal je stari režim kraljev, dogajale so se razne politične, ekonomske in socialne krize, hkrati pa je prihajalo do reform na vseh področjih. Španska oblast je nato dovolila postavitev francoskih čet na španskem ozemlju, saj so Francozi želeli prodreti do Portugalske, da bi jo s tem prisilili, da onemogoči trgovanje z Anglijo ter zapre svoja pristanišča. Čete so v Španiji zavzele tudi strateško pomembna ozemlja, kar je kasneje Napoleonu omogočilo, da je na oblast posadil svojega starejšega brata. Nezadovoljstvo ljudstva se je stopnjevalo ter leta 1808 privedlo do upora v Aranjuezu. 

Sprva je mestna vstaja prerasla v vsesplošni in državni upor. Začela se je španska vojna za neodvisnost ter boj proti Francozom. Leta 1812 je britanska vojska s pomočjo gverile ter španske in portugalske vojske pregnala francosko vojsko. Poraz francoske armade v Rusiji pa je privedel do umika francoskih čet v Španiji. Leta 1813 je tako Jožef I. dokončno zapustil španski prestol. 

11. decembra istega leta so podpisali sporazum v Valençayu, s čimer se je vojna končala. Naslednjega leta se je na prestol vrnila španska kraljeva družina, Ferdinand VII. pa je bil ponovno ustoličen. Leta 1814 se francoske čete umaknejo iz Barcelone. 

== Cortes de Cadiz ter španska ustava ==
Parlament [[Cádiz]] je bil prvi neodvisni državni zbor v Španiji. Predstavljal je konec kraljestev. Prva seja je potekala 24. septembra 1810 v stavbi, danes poznani pod imenom Real Teatro de la Cortes. Predstavljal je velik korak k liberalizmu in demokraciji v španski zgodovini. Leta 1812 je tako prišlo do prve španske ustave, ki je ustanovila prvo ustavno monarhijo ter eliminirala vsako institucijo, ki bi privilegirala le določene skupine ljudi. Ta ustava je liberalna, zagotavlja parlamentarno / ustavno monarhijo, ukine privilegije plemičev, zagotovi svobodo tiska ter uredi položaj ženskih in moških samostanov. 

Njeni koncepti so v prvi vrsti namenjeni ljudem (ljudstvu), svobodi, neodvisnosti in reprezentativnosti. 

V tem času se je veliko vlagalo v izobrazbo vseh ljudi, kar je bilo tudi izjemnega pomena. Razvile so se prve institucije kulturne in državne narave in univerze (med njimi na primer Real Academia de la Lengua in Real Academia de Buenas Artes). V arhitekturnem stilu pa se je oponašalo razne estetične modele, ki so težili k tradicionalizmu in razsvetljenskemu stilu. ¸

V parlamentu je prišlo do delitve na liberalce, ki so zagovarjali principe francoske revolucije za modernizacijo ter na absolutiste, ki so zagovarjali stari nedemokratični in neliberalni kraljevi absolutistični režim vodenja države – se pravi absolutno monarhijo.  

== Prehod k razsvetljenstvu in novo stoletje ==
[[Slika:Francisco de Goya y Lucientes - Gaspar Melchor de Jovellanos.jpg|sličica|[[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ]]
Obdobje [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je pričelo po srednjem veku in renesansi v 18. stoletju, in sicer s francosko revolucijo, ki je predstavljala zgodovinski, simboličen in problematičen fenomen tistega časa. V nekaterih državah se je obdobje zavleklo vse tja do 19. stoletja. 

Kljub temu, da se je drugod po Evropi začel že v 18. stoletju, pa na španska tla pride dokaj pozno, predvsem zaradi razširjene nepismenosti. Pomemben je sploh med vladanjem Karla III. (1759 – 1788), ki nadaljuje z reformami na urbanističnem, industrijskem, kmetijskem in komercialnem področju. Obdobje pa sovpada pa tudi z vladanjem predhodnika Karla III., Fernandom VI. Zajel je predvsem buržoazijo, nekaj malega pa tudi aristokracijo. V glavnem tiste, ki so imeli dovolj denarja. Kljub temu, da je bilo razsvetljenstvo v Španiji dokaj razširjeno, pa je obsegalo le procent vsega prebivalstva. Kmetje se za obdobje niso zanimali, prav tako se zanj niso zmenili revni sloji, katerim glavni cilj je bilo preživetje, ne pa izražanje v umetnosti. 

Glavni cilji obdobja so bile reforme, usmerjenost v razum, [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizem]], empirizem, razvoj znanstvenih metod, propaganda modernizaciji družbe itd. Skupno mnenje je težilo h koncu predsodkov, tiraniji in ignoranci, brez katerih bi svet postal boljši. Kljub naprednim idejam pa je mišljenje o ženskah bilo dokaj nazadnjaško. Le-te so imeli nižji položaj kot moški, mišljene pa so bile tudi kot manj pomembne. 

V tem času se v Španiji zgradijo razne akademije in kulturne institucije, med drugim tudi Kraljeva Španska Akademija (špansko ''Real Academia Española – RAE'') za področje jezika, zgodovine in medicine. 

Med najbolj znanimi osebnostmi razsvetljenstva v Španiji je [[Gaspar Melchor de Jovellanos]]. Bil je španski filozof, pisatelj, akademik in politik. Po študiju prava se je v domači Asturiji zavzel predvsem za reforme na kmetijskem, industrijskem, družbenem, izobraževalnem in agrarnem področju. Nasprotoval je inkviziciji ter podpiral odcepitev španske narodne cerkve od Rima, za kar si je prislužil mesto v zaporu na Majorki. Precej blizu pa je bil tudi kralju Karlu III. Med najbolj znanimi deli je tudi knjiga z naslovom Informe sobre la ley agrícola, kjer piše o potrebah po spremembi kmetijskih zakonov. 

V zgodnjih začetkih 19. stoletja, natančneje leta 1810, pride do novega zakona – do svobode izražanja, se pravi svoboda govora in pisanja. Tri leta kasneje je konec španske inkvizicije, leto kasneje pa pride do ukinitve cehov in privilegijev malih skupin, kar je zagotovilo ekonomsko, komercialno in delavsko svobodo. 
[[Slika:Zenon de Somodevilla y Bengoechea, Marquis de Ensenada (ca. 1750) - Jacopo Amigoni (Museo El Prado).jpg|sličica|''Portret markiza Ensenade'', Zenóna de Somodeville]]

=== Zenón de Somodevilla, markiz Ensenade ===
Zenón de Somodevilla, grof Ensenade, državni sekretar, svetovalec Filipa V., Ferdinanda VI. in Karla III. se je rodil 20. aprila 1702 ter umrl 2. decembra leta 1781. Bil je politik ter predstavnik obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenjstva]]. Uvedel je mnoge reforme, med drugim tudi reformo glede davkov. Po njegovem sistemu se je po novem višina davkov določala glede na premoženje - tisti, ki so imeli več denarja, so jih plačali več, tisti, ki pa so pripadali revnemu sloju, so jih plačali manj. S tem se je uveljavilo enotno obdavčevanje, ki razveljavi prejšnji [[Zemljiški kataster|kataster]]. Tako je ustvaril nov kataster, ki nosi njegovo ime. 

Bil je zelo aktiven, inteligenten, odgovoren, zapeljiv in zahteven - sploh do sebe. Držal se je strogega urnika - vstajal se je zgodaj zjutraj, z dela pa odhajal pozno. Te dobrine so mu prinesle mnogo podpornikov, med drugim se je nanj navezal tudi Ferdinand VI. Leta 1747 je bil proglašen za glavnega generala in tajnika Marije-Barbare de Bragance. Ukvarjal se je z ekonomijo, tematiko vojn in pomorstva ter Inki. Do leta 1748 je svoj nadzor in oblast razširil na vsa področja. 

Kljub temu, da njegovo vladanje sovpada z obdobjem razsvetljenstva, pa je sam bil bolj konservativec kot reformator. Kljub temu je bil odprt za nove ideje glede reform v državi. Njegova cilja sta bila, da Španijo prikaže kot močno plemiško državo ter da se otrese francoskega in italijanskega vpliva. 

V prostem času ga je zanimal predvsem razvoj znanosti. Ustanovil je kirurško šolo v Cádizu (špansko ''Rel Colegio de Cirugía de la Armada en Cádiz''), Kraljevo akademijo umetnosti Svetega Ferdinanda leta 1752 (''špansko'' ''Real Academia de Bellas Artes de San Fernando''), Kraljevo medicinsko akademijo, Astronomski observatorij, naredil pa je tudi projekt za arhiv v Madridu. 

Veliko pa je pripomogel tudi k razvoju trgovine. Izboljšal je sistem transportiranja po rekah, moderniziral je pristanišča v Barceloni in Palma de Majorque. Podpiral je uvedbo manufaktur za platna in preproge. Navsezadnje pa se je zanimal tudi za napredek trgovine v kolonijah, kjer je uvedel monopol z namenom, da bi izkoreninil korupcijo v trgovini. S tem se je višal dobiček, odstotek goljufov pa se je izdatno zmanjšal.

== 19. stoletje - čas liberalizma ==
19. stoletje je med drugim tudi stoletja razvoja liberalizma. Španija je v tistem času predstavljala eksperimentalna tla za njegov razvoj, saj je bil prepad med skrajnimi radikalci (špansko ''exaltados'') in skrajnimi monarhisti s podporo cerkve (špansko ''apostolicos'') močno opazen. Obubožanim in izprijenim monarhom kar ni bilo konca; mednje med drugim uvrščamo tudi Ferdinanda II., Izabelo II., Alfonza XII., ki so se obračali po vetru. Nove liberalne ustave pa so se razveljavile prav tako hitro kot so se začele. Po kratki vladavini Amadeja, ki je bil vojvoda Aosta, se je leta 1873 zgodila celo prva španska republika (1873-1874), vendar ni trajalo več kot eno leto. Njen prvi predsednik je bil Francesc Pi i Margall (špansko ''Pi y Margall''). Glavni problemi te republike so bili federalizem, regionalizem, neokatolicizem in tretja kreolska vojna. Šele v času Alfonza XIII. se je liberalna sredina stabiliziralo do te meje, da je imela moč ohranjati ustavno monarhijo vse tja do dvajsetih let 20. stoletja. 

Tekom tega stoletja so se zamenjali kar štirje predsedniki. Politična korupcija je prvo republiko pahnila v propad, s čimer se je pričel razvijati [[Anarhizem v Španiji|anarhizem]]. Španska nestabilnost je bila podkrepljena še leta 1898 ob izgubi Kube, kar je za Španijo predstavljalo velik udarec, saj je s porazom Španija med drugim izgubila več kot 50 tisoč vojakov in večino mornarice. 

Po izgubi Kube so mnogi zahtevali 'narodno prenovo'. Predvsem politiki so klicali po spremembah ter nagovarjali nove skupine pisateljev, katerih dela so največ obetala. To skupino novih pisateljev imenujemo Generacija '98.

Med drugim pa je 19. stoletje čas reformizma po eni in industrializacije po drugi strani. Slednja Španijo razdeli na dva dela: na urbano, bogato, katoliško in konzervativno ter po drugi strani revno, ruralno in neplemiško. Proti koncu stoletja pa se v Kataloniji in Baskiji prične proces industrializacije - se pravi na ozemljih, kjer so v času karlističnih vojn izbruhnili upori in vstaje nasprotnikov liberalizma. 

=== Čas Jožefa I. Bonaparte  ===
Prehod v 19. stoletje je med drugim zaznamovalo tudi vladanje Jožefa I. Bonaparta. Bil je najstarejši brat [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slednji je Jožefa povzdignil v kralja Neaplja in Sicilije (1806 – 1808) in nato Španije (1808 – 1813) kot Joséja I. V Španiji je za razliko od Neaplja bil izjemno nepopularen. Po njegovem prihodu je kmalu sledila [[Španska vojna za neodvisnost]] (1808 – 1814). Španski upor je v prvi vrsti pomenil nezadovoljstvo glede novih institucij in idej, sploh pa proti staremu sistemu vladanja, ki ni bil usmerjen v liberalnost. Kljub temu, da je vedel, da ne bo nikoli sprejet s strani španskega ljudstva, je končal s špansko inkvizicijo. Po letu 1813 se je vrnil v Francijo.
[[Slika:Joseph Bonaparte (by Wicar).jpg|sličica|Jožef I. Bonaparte|348x348_pik]]

Po tem času se do leta 1920 obdrži izmenjujoča vlada (''špansko Gobiernos de turnos''). Dogovorili so se, da bo nekaj časa vladala ena, nato pa druga stran. Medsebojno so tako izmenjavali konservativci in liberalci, kar je vodilo v korupcijo. Čas Burbonske restavracije tako kličemo ''caciquismo''. Trajal je od 1874 – 1931. Isti fenomen najdemo na Portugalskem v času ustavne monarhije (1820-1910).  

== Čas karlističnih vojn ==
Karlistične vojne so se odvijale med leti 1833-1976. Na eni strani so se podporniki tradicionalnega absolutizma, ki so zaprisegali monarhiji in veri, se pravi konservativci na drugi strani pa so bili podporniki podporniki liberalnega sistema. Središče konzervativcev je predstavljal predvsem sever - Baskija, Navarra, sever Katalonije. V glavnem se gre za vojno proti liberalnim in ekonomskim reformam, ki bi lahko na kakršen koli način škodovale veri ali monarhiji. Njeno geslo se glasi 'Bog, domovina, Bog'. 

Med razlogi za te vojne je v prvi vrsti vprašanje glede nasledstva po smrti Ferdinanda VII., saj le-ta po smrti ni imel moških potomcev. Tako je leta 1830 razveljavil salijski zakonik, ki pravi, da prestola ne morejo dedovati ženske. S tem je razburil svojega brata Karla Marie Isidruja, ki je bil njegov edini legitimni naslednik, in kateremu so se kasneje pridružili tudi nasprotniki liberalizma ter pristaši stare tradicije dedovanja. Na prestol je pri komaj treh letih prišla hči Izabela, a je na mesto nje do višje starosti vladala njena mati, Marija Kristina. To je vodilo v vnet boj med konservativci (karlisti) na eni ter podporniki Izabele in liberalizma na drugi stani. Konflikte danes poznamo pod imenom [[karlistične vojne]] 

'''Prva karlistična vojna''' je potekala od 1833 - 1839 in sicer na skorem celotnem območju tedanjega španskega ozemlja. Pričela se je z uporom karlistov v Baskiji in Navarri, ter se nato razširila tudi na podeželska in ruralna območja. Urbana območja pa so medtem ostala v rokah nasprotnikov, se pravi podpornikov Izabele. Ferdinandov brat, Karl Maria Isidru, se je postavil na čelo konservativcev. Njegov namen je bil osvojiti Madrid, vendar mu kljub pomoči Rusije, Prusije in Avstrijskega cesarstva spodletelo. Med drugim je potrebno omeniti, da je liberalni protinapad bil zelo močen - liberalci so imeli podporo Anglije, Francije in Portugalske. Z Vergarsko konvencijo se je prva vojna končala. 

'''Druga karlistična vojna''' je trajala od leta 1846-1849. Vnovič gre za razna nestrinjanja in vstaje med konservativci in liberalci. Upor se je pričel v Kataloniji vendar je bil za razliko od prvega hitro zadušen. Vzrok za to vstajo bi naj bila poroka med Izabelo in karlistom, do katere ni prišlo. Tako si je kraljica, raje kot konservativca in nasprotnika, za moža izbrala bratranca Francisca Asiškega Burbonskega, ki je bil tudi vojvoda Cádiza. Druga karlistična vojna je tehnično bolj dovršena kot prva, vseeno pa je po koncu pustila mnogo odprith konfliktov, sploh na področju ekonomije, politike in družbe. 

V obdobju po drugi in pred tretjo karlistično vojno se je zgodilo mnogo manjših uporov. Nasprotniki so na prestol želeli spraviti Karla VI. ter zahtevali odstop Izabele II. Med najbolj znanimi upori je upor, danes pozna pod imenom '''[[Španska revolucija 1868|Španska]] oz. [[Španska revolucija 1868|septembrska revolucija]]'''. Gre za vstajo, ki se je odvijala nekaj dni v septembru z namenom, da bi se kraljico Izabelo II. odstranilo z oblasti ter da bi se končala Burbonska monarhija. Vzroki zanjo pa so med drugim slab ekonomski in politični položaj ter pomanjkanje močne industrializacije. 

S koncem njenega vladanja se je končala tudi dinastija Burbonov. Pričel se je proces demokratizacije, ki je trajal šest let, natančneje od 1868-1874. S tem procesom se je zmanjšal finančni primanjkljaj v državi. 

Leta 1872 pride do '''tretje karlistične vojne''', ki je trajala do leta 1876. Na prestol pride nov kralj Amadej Savojski. Zaradi njegovih italijanskih korenin se je v mnogih Špancih zbudil odpor do vladarja. To je posledično privedlo do tretje karlistične vojne. Leta 1875 je na oblast prišel sin Izabele II., Alfonzo XII., s katerim se je pričelo obdobje restavracije burbonske monarhije. Naslednjega leta so bili karlisti premagani v celi državi, njihov 'vodja' Karel VII. pa je bil primoran zapustiti državo. Po vojni se je karlizem razdelil na dve veji. 

Karlistične vojne so terjale okoli 300.000 žrtev. 

== Osamosvojitev kolonij in Kreolske vojne ==
Med drugim sta med njegovim vladanjem Mehika in Venezuela postali neodvisni. Hkrati se začno počasi osamosvajati tudi ostale kolonije, med prvimi je [[Haiti]] leta 1804. Zadnja španska kolonija pa je Zahodna Sahara. 

Pri tem moramo omeniti tudi Kreole (špansko ''Criollos''). To so ljudje španskega porekla, ki so živeli v Latinski Ameriki in so bili tam tudi rojeni. Podrejeni so bili Peninsulares, se pravi tistim, ki so ravno tako živeli v Latinski Ameriki, ampak so bili rojeni v Španiji. So pa navkljub temu predstavljali višjo kasto kot ostali, ki so bili mešane krvi – domorodci, afriški sužnji… V času Habsburžanov so le-ti imeli veliko neodvisnosti in pravic, kar pa se je spremenilo v času reform Burbonov, natančneje v času Karla III. Le-ti so zaradi izpraznjene blagajne in slabega ekonomskega statusa potrebovali denar, zato do višali davke. Nezadovoljstvo se je stopnjevalo do 19. stoletja, ko je zaradi nepravične politike prišlo do upora proti Peninsulares. S podporo ostalih kast so se Kreoli zbrali v skupne upore, ki so kasneje prerasli v vojne za neodvisnost. 

'''Prva vojna traja''' od 1833 – 1840. Odvijala se je med absolutisti in tradicionalisti v slabo razvitih podeželskih predelih. Gre se za zelo konzervativno gibanje z geslom Bog, domovina, privilegiji in kralj. '''Druga vojna''' se je odvijala med 1846 – 1849. Šlo se je za manjšo vstajo v Kataloniji. Uporniki so na prestol želeli postaviti Karla VI. V Galiciji je šlo še za manjši upor. Utišan je bil s strani Ramóna Maríe Narváeza. 

'''Tretja vojna''' je potekala med leti 1872 in 1876. Kraljica Izabela II. je bila poražena s strani liberalnih generalov leta 1868 ter naposled zapustila Španijo. Parlament je na njeno mesto postavil [[Luigi Amedeo Savojski|Amadeja I. Španskega]], znanega tudi pod imenom [[Luigi Amedeo Savojski]] (špansko ''Amadeo I de España''), vojvodo dežele Aoste. Njegovo pomanjkanje energije za vladanje ter politična nedoslednost je začrtala njegovo nesposobnost vladanja. Karel VII. je rešitev v nasiljih in uporih videl le z uporabo orožja, s čimer se je pričela tretja kreolska vojna.

'''Zadnja, četrta vojna''' je trajala od 1936 – 1939. Gre za civilno vojno proti Francu in sekularizmu. 

== Čas med obema svetovnima vojnama ==
S prihodom prve svetovne vojne si je lahko Španija nekoliko oddahnila. Politični sistem je res da skoraj razpadel, je pa kljub vsemu Španiji uspelo, da je obdržala svojo nevtralnost ter v osiromašeno in lačno Evropo izvažala blago in zlasti hrano.

Španska politika je postajala vse bolj polarizirana, tako je l. 1931 Alfonz XIII. razglasil [[Druga republika|Drugo republiko]]. Tekom le-te so razni politični protesti postajali vse bolj pogosti. Dogajale so se razne demonstracije, industrijski delavci so se povezovali v sindikate ter zahtevali boljše delovne pogoje in višje plače. Pod vodstvom republikancev in anarhistov pa so l. 1909 (pravimo mu Tragični teden) barcelonske ulice preplavili delavci, ker so se uprli vpoklicu v vojsko – posledice za njih so bile krute. 

Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se tla v Španiji pripravljala na državljansko vojno. Še večja zmeda je v Španiji nastala zato, ker se je vojna zgodila ravno takrat, ko je bilo rivalstvo med komunisti ter fašisti na vrhuncu – država je tako predstavljala laboratorij hudih političnih praks, vstaja vojske leta 1936 pa je pritegnila pozornost Hitlerja in Stalina, agonija pa je državo povedla do poraza demokracije. Vendar moramo ob vsem tem pripomniti, da se je kaos na španskih tleh pripravljal že dalj časa. Korenine konfliktov so bile zakoreninjene že dolgo nazaj v španski zgodovini, kar je sedaj pripeljalo do vse večjih prepirov, nestabilnosti ter zmede. Problemi so se pojavljali tako v njeni polarizirani družbi kot v nerešljivih zemljiških konfliktih, saj je več kot polovica celotnega ozemlja tedanje Španije pripadala manj kot 1 % vsega prebivalstva, medtem ko je množica kmetov dobesedno životarila ter bila na pragu stradeži. Prav tako je huda gospodarska depresija prizadela mali delavski razred. Veliko vlogo v tem je imela tudi rimskokatoliška cerkev, ki je bila v gospodarske zadeve globoko vpletena. Bila je namreč posestnica in nadzornica mnogih podjetij, kar je za posledico imelo izrazito brezčutno hierarhično družbo, ki so jo sestavljali duhovnik, veleposestnik ter častnik. Vsi trije so namreč delovali v lastno korist, se bogatili na račun revnih, bili so nepripravljeni sprejeti kakršnekoli demokratične reforme ter zavračali vsak interes nižjih slojev za boljše razmere. Posledično se je na španskih tleh v tem času odvila vrsta uporov in socialnih protestov, ki so bili upravičeno obupani, divji ter izrazito antiklerikalni. 
[[Slika:Miguel Primo de Rivera, Kaulak (cropped).jpg|sličica|Miguel Primo de Rivera]]
[[Slika:Francisco Franco 1930.jpg|sličica|General Francisco Franco leta 1930]]

Z odstopom Alfonza leta 1931 je sledilo pet let ustavne vladavine (1931-1936), kar je povzročilo totalni kaos. Veleposestniki so iz svojih posesti kmete raje pregnali, kot pa sprejeli novo reformo. Ne glede na trud, nove zakonodaje, ki bi naj uvedla državne šole, ločila cerkev od države ter razvezala zakon, ni bilo moč uveljaviti. Na volitvah leta 1936 je zmagala leva [[Ljudska fronta]] (Frente Popular). Sestavljali so jo republikanci, socialisti, Katalonci in komunisti. Osrednja vlada je izgubljala na nadzoru, Katalonci so želeli samoupravo, kmetje so zasedali veleposestva in organizirali upore, delavci pa stavko za stavko. Močno so se povečali tudi politični umori ter požigi cerkva. Država je postala neobvladljiva, vendar situacija še zdaleč ni dosegla vrhunca. 

== Čas pred, med in po Španski državljanski vojni ==
l. 1933 sin zloglasnega [[Miguel Primo de Rivera|Miguela Prima de Rivera]], José Antonio, ustanovi fašistično stranko, imenovano falanga. [[Španska falanga|Falangisti]] so po zmagi na volitvah l. 1936 kaj kmalu začeli pobijati vladne privržence. Prišlo je do upora generalov za voljo narodne časti in reda. L. 1936 so se nacionalistični generali uprli vladi, s čimer se je sprožila španska državljanska vojna in 36 let vojaške diktature. Republikanci so nacionalistične borce pod vodstvom generala [[Francisco Franco|Franca]] uspešno zaustavili, a so zahvaljujoč Hitlerju in Mussoliniju le-ti kmalu prišli do zmag na severu in vzhodu. Proti njim se je borila tudi Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija pa sta v strahu pred Nemčijo proglasili nevmešavanje, a kljub temu dopuščali sodelovanje državljanom z Ameriko, ki je prav tako stala na strani proti Francu. L. 1939 je Madrid dokončno padel, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa so usmrtili še na tisoče republikancev. 

== Španska državljanska vojna  ==
Leta 1936 so generali udarili še drugič. General [[Francisco Franco]] je iz poveljstva na Kanarskih otokih priplul v Tetuàn ter izdal manifest. Leva Ljudska fronta dobi nasprotnico, desno koalicijo, v kateri sta bili tudi Ljudska akcija ter fašistična Falanga (Falange Española). Pritisk državljanske vojne (17. julij 1936 – 1. april 1939) je povečal vpliv skrajnežev, ki so bili radikalni, sploh pa nasilni. Falanga je postala glavni politični inštrument v vojski, komunisti pa so zavladali oblegani republiki, ter hkrati ustrahovali špansko prebivalstvo, kar je bilo za sam vpliv stranke tudi najbolj pomembno.

Za razliko od vojske Falange, ki je imela veliko podporo katoliške hierarhije, veleposestnikov, Portugalske, Nemčije, Italije, ter nasploh vseh, ki so v državi želeli vzpostaviti zakon in red, je imela vlada zelo malo profesionalnih čet, ki jih je lahko štela za svoje. Močno se je morala upirati na pomoč raznih levičarskih sindikatov (PSOE - socialisti, FAI - anarhisti, POUM – marksisti in antistalinisti, UGT, CNT - komunisti). Računala je lahko tudi na pomoč kmetov s podeželja, delavcev v mestih, antiklerikalcev ter nasploh vseh, katerim je bila ustavna vladavina na prvem mestu. Proti koncu vojne, ko je bil izid že znan, in ko je Franco izrekel znameniti slogan 'V državi je red' in 'Španija, ena sama, velika in svobodna', so se republikanski vodje pripravljali na pobeg, več tisoč beguncev pa je zbežalo preko Pirenejev. Španija je tako za nadaljnjih štirideset let ostala v rokah fašistov. 

Po mnenju mnogih je Franco zmagal zaradi tuje pomoči ter boljše oborožitve. Vendar tiči težava tudi v tem, da je bil Franco zmožen svoje čete ter pristaše poenotiti, medtem ko so republikanci v svojih vrstah bili nezmožni vzpostaviti enotno in učinkovito demokracijo. Francova zmaga je torej zaslužna tudi neredu nacionalističnih nasprotnikov, in ne samo dobri izvedbi totalitarnih elementov. 

=== Umetnost med Špansko državljansko vojno  ===
[[Slika:Mural del Gernika.jpg|sličica|Pablo Picasso - ''Guernica''|346x346_pik]]
Kljub slabim življenjskim pogojem pa sta se književnost in umetnost hitro razvijali. Umetnik [[Pablo Picasso]] je eden izmed najbolj znanih umetnikov tistega časa. Napad na Guernico leta 1937 (bombardiranje mesta Guernika s strani nacistične legije Kondor; med drugim je Guernika bila prvo mesto, ki je bilo popolnoma uničeno zaradi bombardiranja) mu je služil kot navdih za sliko ''[[Guernica (Picasso)|Guernica]]'', ki je polna simbolov katastrofe – prikazan je kaos, trpeča mati, ki v naročju nosi mrtvega otroka, ranjeni konj ponazarja špansko ljudstvo, priče pokola presenečeno in nemo strmijo, roža pa ponazarja upanje. Na književnem področju pa je dobro omeniti Pía Baroja, ki velja za enega izmed najbolj nadarjenih in izvirnih romanopiscev tistega časa. Vsekakor pa je potrebno omeniti tudi Garcío Lorca, ki je bil najboljši španski dramatik in pesnik 20. in 30. let 20. stoletja. Zaradi homoseksualne usmerjenosti je postal tarča nacionalistov. Leta 1929 pa se je odvijala tudi svetovna razstava v Sevilji in Barceloni, ki je promovirala umetnost in industrijo, sejem pa je Španiji prinesel tudi mednarodno priznanje.

=== Posledice vojne ter čas po letu 1945 ===
Za Španijo je bila državljanska vojna tragična. Število žrtev se je gibalo vse tja od 400.000 do 1.000.000. Ostalim državam je pričela služiti za zgled, kaj vsega je zmožna manjšina ljudi, ki so se zmožni organizirati ter disciplinirati ter s tem prevzeti nadzor in vlado v državi. Tako kot Francovi nasprotniki kakor tudi zahodne dežele nad njegovim uspehom niso bile navdušene. Ustvarilo se je splošno javno mnenje, ki je dobilo protifašistični ton. Franco pa je med drugim krepil odločnost, da se bo postavil po robu [[Adolf Hitler|Hitlerju]] ter [[Benito Mussolini|Mussoliniju]], obenem pa je zmanjšal odpor do [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalina]].

Kot posledica grozot, ki so se dogajale v tistem času, so se mnogi Španci, med njimi tudi umetniki, pisatelji in intelektualci odločili, da se iz Španije izselijo. Množično je bilo tudi preseljevanje s podeželje v in ob mesta, kjer so si ljudje gradili barake in nesolidne stanovanjske bloke, česar pa, v nasprotju z vsem drugim, Franco ni mogel ustaviti na nikakršen način. Tenzije Francovega idealističnega režima, pod katerim bi bili cerkev in država združeni so postajale vse hujše. Njegov glavni cilj je bil vzdrževati red in ohranjati svojo avtoriteto absolutnega vladarja. Svojo kariero je pričel celo tako, da je dal pobiti več kot 40 000 nekdanjih nasprotnikov, mnogi so zaradi njega ostali v zaporu. Med 2. svetovno vojno pa se je odločno zavzel za to, da bi preprečil vstop nekdanjega zaveznika Hitlerja v Španijo. Med drugim je Franco zahteval brezpogojno podreditev in predajo republikancev, l. 1947 pa Španija razglasi monarhija s Francom kot regentom. 

Nacionalistični plakati so s fašističnimi simboli pozivali k 'boju za domovino, kruh in pravico', medtem ko so anarhistični plakati prikazovali boj za republiko. Ustanavljali so tudi razne kmetijske zadruge, vendar je njihov boj padel, ko jih je diskreditirala Komunistična stranka. Povojna Španija se je znašla na robu izstradanosti, leta 1953 pa je dobila pomoč od ZDA. Med drugim se je Španija po koncu vojne znašla v politični in diplomatski izolaciji. 

== Prehod v demokracijo  ==
Fašizem je v državi pojenjal zelo počasi. Kljub temu, da se je prehod iz fašističnega v demokratični režim zgodil sila hitro, saj je bilo podpornikov Francovega režima bore malo, le-ta ni bil problematičen. Uveljavile so se razne gospodarske reforme, ki so odpravljale neskladja v državi. Leta 1969 Franco razglasi princa Juana Carlosa za svojega naslednika, kar pomeni, da se zopet prične dinastija Burbonov, in nenazadnje nova monarhija. Le-ta je sprva obljubljal, da bo nadaljeval s Francovim režimom, kar je verjetno tudi razlog za to, da ga je le-ta imenoval za svojega naslednika. Do preobrata je prišlo po njegovem kronanju, ko se je odločil za demokratično smer. 

Širiti pa se začne tudi množični turizem, ki je v 80-tih letih prejšnjega stoletja Španijo delal vedno bolj priljubljeno. Politična in demografska izolacija sta pojenjali, kljub temu pa je Španija še vedno imela nekaj nerazrešenih problemov, ki so posledično vodili v razne konflikte, med drugim tudi tiste glede včlanitve Španije v EGS (Evropsko gospodarsko skupnost). 

Leta 1977 se izvedejo prve svobodne volitve, s čimer se legalizirajo politične stranke, tudi komunistične. Leta 1982 se Španija priključi [[NATO|NATU]], kar nekateri vidijo kot kontradikcijo socialističnim idealom, drugi pa kot izboljšanje mednarodnega položaja države. 

Po Francovi smrti se Španija znajde v negotovosti. Na volitvah leta 1982 tako zmaga Socialistična delavska stranka (PSOE) pod vodstvom Felipeja Gonzálesa, ki prične z modernizacijo Španije in jo v nadaljnjih 13-tih letih popolnoma preobrazi. S prihodom demokracije pa začno tudi ženske pridobivati vse večjo svobodo in bolj odprte možnosti. Posamezne regije začno dobivati vse več moči, a vztrajno nasilje baskovske separistične organizacije ETA (ustanovitev 1969; l. 1973 usmrtijo Francovega neomajnega premiera Carrera Blanca) še vedno predstavlja veliko grožnjo centralistični vladi. Poleg vprašanja baskovskega separatizma na severozahodu in katalonskega separatizma v Barceloni, pa se je Španija znašla tudi nerešljivem sporu z Veliko Britanijo glede Gibraltarja. 

Kljub slabim povojnim razmeram je bila rast španskega gospodarstva presenetljivo hitra, kar je pripomoglo k nastanku srednjega razreda kot faktor stabilizacije, ki je v Španiji do takrat vedno manjkal. S to blaginjo pa je prišel tudi turizem, z njim pa pritok tujega denarja, nove ideje in nov način obnašanja. 

V bran socialističnim idejam izvedejo tudi protestni shod zvezi [[NATO]], leta 2004 pa Madrid prizadene najhujši teroristični napad v zgodovini, ki terja okoli 191 življenj. Istega leta pride na oblast [[José Luis Rodríguez Zapatero]] iz španske socialistične stranke, ki je l. 2008 podaljšal svoj mandat.

Španija danes velja za eno izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij v Evropi.

== Izseljevanje iz Španije ==
Preseljevanje iz Španije se je pričelo že v času velikih odkritij. Takrat je šlo predvsem za naselitve v Novem svetu, se pravi Ameriki, popularna je bila predvsem Latinska Amerika. V 19. in v prvi polovici 20. stoletja pa so se zanimanja za Novi svet prelevila bolj v preseljevanje zaradi slabih gospodarskih razmer in slabega ekonomskega položaja. Eden izmed največjih valov preseljevanja je potekal po Francovi zmagi leta 1939, ko so se ljudje odhajali s trebuhom za kruhom, najpogosteje v Nemčijo, Mehiko ali na Nizozemsko, saj jih je bilo strah Francove diktature. Nekateri so, raje kot pa živeli pod njegovim režimom, naredili samomor. Po diktatorjevi smrti in prehodu v demokracijo pa se je preseljevanje ljudi znatno znižalo. 

Poleg selitev izven države pa so se na prehodu v demokratični režim znatno povečala tudi preseljevanja znotraj države same. Sploh mladi so na veliko zapuščali ruralna območja, ker jih je mikalo življenje v mestih. To je povzročilo širjenje mest, a hkrati tudi zamiranje podeželja, kjer je sedaj prevladovala pretežno starejša populacija. V 60-tih letih 20. stoletja se je iz ruralnih delov Španije v mesta preselilo okoli štiri milijone ljudi. Okoli 70 % vseh prebivalcev je tako živelo v mestih. Glavne točke priseljevanja so velika mestna središča kot npr. Madrid. 

=== Posledice preseljevanja ===
Ena izmed glavnih posledic masivnega preseljevanja je bil kulturni šok. Na podeželju je živelo pretežno staro prebivalstvo, medtem ko je v mestih prevladovalo mlado prebivalstvo. Le-to je imelo drugačne vrednote in poznalo drugačen način življenja, kar je sprožilo kaos ob stiku z mestno populacijo. Še več, podeželje je postalo zelo redko poseljeno, mesta pa so pokala po šivih. 

S preseljevanjem je prihajalo tudi vedno več tujcev. Po drugi svetovni vojni in prehodu v demokracijo je Španija za razliko od prejšnjih let postala bolj ciljna država kot pa država izseljevanja. Povečalo se je tudi priseljevanje nelegalnih priseljencev, danes jih v Španiji živi okoli 1,5 milijona. Slednji se ukvarjajo predvsem z delom, za katerega ne želi poprijeti noben drug španski državljan. 

Po 1990 preseljevanje v Španijo močno poskoči. Glavni problemi so razlike med prišleki in ljudmi, ki so tam že živeli. Vse bolj opazne so razlike glede denarja, problemi pa se tičejo tudi samega prilagajanja in vključevanja v tujo družbo. Novinci imajo tako predvsem težave z adaptacijo v novo kulturo in družbo. 

Med pozitivne posledice štejemo predvsem demografsko raznolikost države in družbe ter več delovne sile. Med slabimi vidiki preseljevanja pa so predvsem vse večje razlike med ljudmi, rasizem, vse več prometa, posledično onesnaževanja, kakor tudi nelegalnih priseljencev, za katero so ustvarili tudi nov zakon, ki pa je po mnenju nekaterih diskriminatoren. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{Cite journal|title=Between Gallipoli and D-Day: Alhucemas, 1925|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-military-history_1999-01_63_1/page/97|first=José E.|last=Álvarez |journal=The Journal of Military History|volume=63|issue=1 |year=1999|jstor=120334|doi=10.2307/120334|page=97}}
* {{Cite journal |title=El sistema colonial fenicio y sus pautas de organización |first=María Eugenia |author-link= |last=Aubet |journal=Mainake |issn=0212-078X |issue=28 |year=2006&lt;!--|pages=35–47--&gt; |page=36 |url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2582158.pdf}}
* {{navedi knjigo|chapter=Spain: The Double Breakdown|last=Bernecker|first=Walter L.|year=2000|title=Conditions of Democracy in Europe, 1919–39. Systematic Case Studies|editor-first=Dirk|editor-last=Berg-Schlosser|editor-first2=Jeremy|editor-last2=Mitchell|publisher=Macmillan Press Ltd|isbn=0-333-64828-5}}
* {{navedi knjigo|url=http://www.cervantesvirtual.com/descargaPdf/los-griegos-en-la-pennsula-ibrica-siglos-viiv-ac-analogas-con-la-colonizacin-griega-en-el-mar-negro-clquida-0/|via=Biblioteca Virtual Miguel de Cervantes|chapter=Los griegos en la Península Ibérica, siglos VII-V a.C. Analogías con la colonización griega en el Mar Negro (Cólquida)|title=Homenaje a García y Bellido 5. Anejos de Gerión|issue=1|year=1988&lt;!--|pages=9–18--&gt;|first=José María |last=Blázquez}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Carr |editor-first=Raymond |url=https://archive.org/details/spain1808197502edcarr|title=Spain: A History |date=2000 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-280236-1 |language=en}}, 900pp; a standard scholarly history 
** {{navedi knjigo |last=Carr |first=Raymond |url=http://worldcat.org/oclc/1025648814 |title=España, 1808–1975 |date=2008 |publisher=Ariel |isbn=978-84-344-6615-9 |oclc=1025648814}}
* {{navedi knjigo |last=Casey |first=James |url=http://worldcat.org/oclc/449906085 |title=Early modern Spain : a social history |date=2003 |publisher=Routledge |isbn=0-415-13813-2 |oclc=449906085}} [https://www.amazon.com/dp/0415206871 excerpt and text search]
* {{navedi knjigo | last=Collins | first = Roger | chapter = Visigothic Spain, 409–711 | title = Spain: A History | url=https://archive.org/details/spainhistory00carr | url-access=registration | editor = Raymond Carr | year = 2000 | location = New York | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19280-236-1}}
* {{navedi knjigo | last=Collins | first = Roger | year=2004 | title=Visigothic Spain, 409–711 | place=Oxford | publisher=Blackwell Publishing | isbn=0-631-18185-7}}
* {{navedi knjigo|first=J. H.|last= Elliott|title=Imperial Spain 1469–1716|url={{google books |plainurl=y |id=0DoY6VKNSC0C|page=404}}|year=2002|orig-year=1970|publisher=Penguin|page=404|isbn=978-0141925578}}
* {{navedi knjigo | last=Gerber | first=Jane | year=1992 | title=The Jews of Spain: A History of the Sephardic Experience | place=New York | publisher=Free Press | isbn=978-0-02911-573-2 | url=https://archive.org/details/isbn_9780029115732 }}
* {{navedi knjigo | last=Graetz| first = Heinrich | year=1894 | title=History of the Jews | url=http://www.gutenberg.org/files/43337/43337-0.txt | volume=3 | place=Philadelphia | publisher=The Jewish Publication Society of America | asin=B000JRBM60}}
* {{navedi knjigo|first=Richard |last=Herr|title=Modern Spain: An Historical Essay |url={{google books |plainurl=y |id=--nxWSoFH2cC|page=72}}|year=1974|publisher=U. of California Press|isbn=978-0520025349 }}
* {{Cite journal|title=The Azaña Regime in Perspective (Spain, 1931–1933)|url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1959-01_64_2/page/282|author-link=|journal=The American Historical Review| volume=64| issue=2| last=Jackson| first=Gabriel| issn=0002-8762 |year=1959|pages=282–300|doi=10.2307/1845444|jstor=1845444}}
* {{navedi knjigo |last= Lirola Delgado |first= Jorge |title= El poder naval de Al-Ándalus en la época del califato omeya. |year= 1993 |publisher= Granada: Universidad de Granada |isbn= 978-84-338-1797-6 }}
* {{navedi knjigo|url=https://rua.ua.es/dspace/bitstream/10045/19629/12/8.pdf|page=36|title=Los celtíberos|year=1997|isbn=84-7908-335-2|first=Alberto J.|last=Lorrio|publisher=Universidad de Alicante }}
* {{Cite journal|last=Marín-Guzmán|first=Roberto|date=1991|title=Ethnic groups and social classes in Muslim Spain|jstor=20840024|journal=Islamic Studies|volume=30|issue=1/2|pages=37–66|issn=0578-8072}}
* {{Cite journal|last=Martorell Linares|first=Miguel Ángel|title=La crisis parlamentaria de 1913–1917. La quiebra del sistema de relaciones parlamentarias de la Restauración|location=Madrid|publisher=Centro de Estudios Políticos y Constitucionales|journal=Revista de Estudios Políticos|issue=96|year=1997|page=146}}
* {{navedi splet|author=Metropolitan Museum of Art|title=Belt Buckle 550–600|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/466162|website=The Metropolitan Museum of Art|ref={{sfnRef|The Metropolitan Museum of Art, &quot;Belt Buckle 550–600&quot;}} }}
* {{Cite journal|url=https://revistaayer.com/sites/default/files/articulos/103-1-ayer103_OTAN.pdf|title=El final de la utopía. Los intelectuales y el referéndum de la OTAN en 1986|first=Javier|volume=103|year=2016|journal=Ayer|last=Muñoz Soro|pages=19–21|access-date=2021-10-25|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025200458/https://revistaayer.com/sites/default/files/articulos/103-1-ayer103_OTAN.pdf|url-status=dead}}
* {{navedi knjigo |last=Payne |first=Stanley G. |url={{google books |plainurl=y |id=Do9-7xYWIycC}} |title=A History of Spain and Portugal |date=1973 |publisher=University of Wisconsin Press |isbn=978-0-299-06270-5 |language=en|volume=1 Before 1700|ref={{sfnref|Payne|1973a}}}} [http://libro.uca.edu/payne1/index.htm Full text]
* {{navedi knjigo |last=Payne |first=Stanley G. |url={{google books |plainurl=y |id=f6jYvgEACAAJ}} |title=A History of Spain and Portugal |date=1973 |publisher=University of Wisconsin Press |isbn=978-0-299-06270-5 |language=en|volume=2 After 1700|ref={{sfnref|Payne|1973b}}}} [http://libro.uca.edu/payne2/index.htm Full Text]
* {{Cite journal|title=La presencia neopúnica en la Alta Andalucía: a propósito de algunos referentes arquitectónicos y culturales de época bárquida (237–205 a.C.)|first=Fernando|last=Prados Martínez|journal=Gerión|issn=0213-0181|volume=25|issue=1|year=2007|&lt;!--pages=83–110|--&gt;page=85|url=https://rua.ua.es/dspace/bitstream/10045/16689/1/gerion2008prados.pdf}}
* {{navedi knjigo|first=Francisco J.|last=Romero Salvadó|chapter=Spain's Revolutionary Crisis of 1917: A Reckless Gamble|title=The Agony of Spanish Liberalism. From Revolution to Dictatorship 1913–23|editor-first=Francisco J.|editor-last=Romero Salvadó|editor-first2=Angel |editor-last2=Smith|isbn=978-1-349-36383-4|doi=10.1057/9780230274648|year=2010}}
* {{navedi knjigo|url={{google books |plainurl=y |id=lE5dDwAAQBAJ|page=69}}|page=69|last=Romero Salvadó|title=Twentieth-Century Spain: Politics and Society, 1898–1998|publisher=Macmillan Press| year=1999| isbn=978-0-333-63697-8| first=Francisco J.}}{{Dead link|date=February 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo| last=Roth | first=Norman | year=1994 | title=Jews, Visigoths, and Muslims in Medieval Spain: Cooperation and Conflict| place=Leiden, New York, Köln | publisher= Brill | isbn=978-9-00409-971-5 }}
* {{Cite journal|url=https://revistas.ucm.es/index.php/UNIS/article/view/37825/36602/0|title=El referendum sobre la permanencia de España en la OTAN|first=Juan Antonio|last=Martínez Sánchez|journal=UNISCI Discussion Papers|issue=26|year=2011|volume=26|issn=1696-2206|page=306|doi=10.5209/rev_UNIS.2011.v26.37825|doi-access=free}}
* {{navedi knjigo|first=Rhea Marsh |last=Smith |title=Spain: A Modern History |url=https://archive.org/details/spainmodernhisto00smit |url-access=registration |year=1965 |publisher=University of Michigan Press}}
* {{navedi splet| last=Salvador Conejo | first=Diego | url=https://www.rutasconhistoria.es/loc/cripta-visigoda-de-san-antolin|title=Cripta visigoda de San Antolín | website=Rutas con historia| access-date=April 19, 2020|ref={{sfnRef|Salvador Conejo, ''Cripta visigoda de San Antolín''}} }}
* {{navedi knjigo |last=Thomas |first=Hugh| author-link= |title=Rivers of Gold |url=https://archive.org/details/riversofgoldrise00thom |year=2003 |publisher=Random House |location=New York |isbn=978-0375502040}}; the first book in a trilogy about the Spanish Empire.
** ''The Golden Age: The Spanish Empire of Charles V'' (2010); the second book in the trilogy Published in the United States as ''The Golden Empire: Spain, Charles V, and the Creation of America'' (2011).
** ''World Without End: The Global Empire of Philip II'' (2014); the third volume in the trilogy
* {{Cite journal|year=1999|title=Los Bárquidas y la conquista de la península ibérica|location=Madrid|publisher=Ediciones Complutense| journal=Gerión| volume=17| url=https://revistas.ucm.es/index.php/GERI/article/view/GERI9999110263A/14383|first=Carlos G.|last=Wagner|pages=263–264}}
* {{navedi knjigo | author1-last=Waldman | first1=Carl | author2-last=Mason | first2 = Catherine | title=Encyclopedia of European Peoples | url=https://archive.org/details/encyclopediaofeu0002wald | year=2006 | location=New York |publisher=Facts on File | isbn=978-0816049646 }}
* ARDAGH, John. ''Španija''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2010. (47-71)
* HOPKINS, Adam in MACPHEDRAN, Gabrielle. ''Španija.'' Mladinska knjiga, Ljubljana 1999. (26-49)
* 1.Del : DAVIES, Norman. ''Zgodovina Evrope.'' Modrijan, Ljubljana 2013.

== Zunanje povezave ==
* {{navedi splet |title=History of Spain: Primary Documents – EuroDocs |url=https://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Spain:_Primary_Documents |access-date=2022-08-17 |website=eudocs.lib.byu.edu}}
* {{navedi splet |title=Spanish History Sources &amp; Documents |url=http://www.straatvaart.com/ |access-date=2022-08-17 |website=www.straatvaart.com}}
* {{navedi splet |date=2006-04-26 |title=The Decline of Spain: A Historical Myth?|url=http://www.art.man.ac.uk/SPANISH/courses/sp2490/Kamen_decline.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060426201637/http://www.art.man.ac.uk/SPANISH/courses/sp2490/Kamen_decline.html |archivedate=2006-04-26|access-date=2022-08-17 |first=Henry |last=Kamen}}
* {{navedi splet |last=Martin |first=Iñaki Lopez |date=1999-09-15 |title=WWW-VL History – Spanish History Index – VL Historia – Indice de Historia de España |url=http://vlib.iue.it/hist-spain/Index.html |access-date=2022-08-17 |website=vlib.iue.it |archive-date=2022-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221111012852/http://vlib.iue.it/hist-spain/Index.html |url-status=dead }}
* Pereira-Muro, Carmen ''Culturas de España''. Boston and New York: Houghton Mifflin Company 2003.
* {{Cite journal |last1=Olalde |first1=Iñigo |last2=Mallick |first2=Swapan |last3=Patterson |first3=Nick |last4=Rohland |first4=Nadin |last5=Villalba-Mouco |first5=Vanessa |last6=Silva |first6=Marina |last7=Dulias |first7=Katharina |last8=Edwards |first8=Ceiridwen J. |last9=Gandini |first9=Francesca |last10=Pala |first10=Maria |last11=Soares |first11=Pedro |last12=Ferrando-Bernal |first12=Manuel |last13=Adamski |first13=Nicole |last14=Broomandkhoshbacht |first14=Nasreen |last15=Cheronet |first15=Olivia |date=2019-03-15 |title=The genomic history of the Iberian Peninsula over the past 8000 years |url=https://archive.org/details/science_2019-03-15_363_6432/page/1230 |journal=Science |language=en |volume=363 |issue=6432 |pages=1230–1234 |doi=10.1126/science.aav4040 |issn=0036-8075 |pmc=6436108 |pmid=30872528|bibcode=2019Sci...363.1230O }}
* {{navedi splet |last=Pueyo |first=Tomas |title=A Brief History of Spain |url=https://unchartedterritories.tomaspueyo.com/p/a-brief-history-of-spain |access-date=2022-08-17 |website=unchartedterritories.tomaspueyo.com |language=en}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Španija]]
[[Kategorija:Zgodovina Španije]]</text>
      <sha1>7lyqbqzt6ulvplmph1gm1svjmcj28kw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skala (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>325651</id>
    <revision>
      <id>6771550</id>
      <parentid>6197633</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:13:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6771550</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="560" sha1="0ucptjyuy17ypiy4xgp9e3bdi0ps8d5" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Skala}} 
'''Skala''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Anton Skala]] (1889—1968), specialni pedagog, defektolog
* [[Hugo Skala]] (?—1963), bančnik, borec
== Glej tudi ==
* priimek [[Skalar (priimek)|Skalar]] 
*priimek [[Skale]] ([[Aleksander Skale]] 1922-2019; Primož in Vinko Skale: fotografa)
*priimke [[Skela (priimek)|Skela]], [[Skaletar]], [[Skalič]], [[Skalicky]], [[Skalnik]]
*[[Skela (razločitev)]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Skala}}
{{priimek|Skala}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>0ucptjyuy17ypiy4xgp9e3bdi0ps8d5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trichopoda pennipes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>345932</id>
    <revision>
      <id>6771535</id>
      <parentid>6250212</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:38:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771535</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6401" sha1="ou6ajd26ftek0h881s8aea9nsug0ove" xml:space="preserve">{{Taksonomka 
| image = Feather-legged_Fly_(Trichopoda_pennipes)_2.jpg
| image_caption = ''Trichopoda pennipes''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Diptera]] (dvokrilci)
| subordo = [[Brachycera]] (prave muhe kratkorožke)
| zoosubsectio = [[Calyptratae]]
| superfamilia = [[Oestroidea]]
| familia = [[Tachinidae]] (muhe goseničarke)
| subfamilia = [[Phasiinae]]
| tribus = [[Trichopodini]]
| genus = ''[[Trichopoda]]''
| species = '''''T. pennipes'''''
| binomial = ''Trichopoda pennipes''
| binomial_authority = ([[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1781)
}}
'''''Trichopoda pennipes''''' je zajedavska muha iz družine [[muhe goseničarke|muh goseničark]] (Tachinidae), ki je razširjena tudi v [[Slovenija|Sloveniji]].

Ličinke teh muh so [[parazitoid]]i nekaterih vrst [[polkrilci|polkrilcev]], med katerimi so [[usnjate stenice|usnjate]] in [[ščitaste stenice]]. Zaradi tega ponekod to vrsto muh načrtno gojijo za [[biološki nadzor škodljivcev]]. Vrsta izvira iz [[Severna Amerika|Severne]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]],&lt;ref name=&quot;WISC&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.entomology.wisc.edu/mbcn/kyf605.html | title = ''Trichopodes pennipes'', Parasitoid of True Bugs | first = Mahr | last = Susan | publisher = University of Wisconsin | accessdate = 2012-12-19 | archive-date = 2013-01-13 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130113234957/http://www.entomology.wisc.edu/mbcn/kyf605.html | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130113234957/http://www.entomology.wisc.edu/mbcn/kyf605.html |date=2013-01-13 }}&lt;/ref&gt; od koder so jo zanesli v [[Evropa|Evropo]].&lt;ref name=&quot;BG&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://bugguide.net/node/view/13284 | title = Species Trichopoda pennipes | first = Leung | last = Richard | date = 2005-03-20 | publisher = Iowa State University Entomology. }}&lt;/ref&gt;

==Morfologija==
''T. pennipes'' je velika kot hišna muha in ima črno glavo z velikimi rjavimi [[sestavljeno oko|sestavljenimi očmi]]. [[Oprsje]] je črne barve, zadek pa svetlo oranžen. [[Žuželčje krilo|Krila]] so siva in imajo dobro vidne žile, noge so črne, na spodnjem delu pa rumene. Na zadnjih nogah ima ta vrsta značilno »ščetko«, sestavljeno iz črnih dlačic. Samci imajo na krilih temno pego, samice pa temno konico zadka.&lt;ref name=&quot;WISC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CU&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.biocontrol.entomology.cornell.edu/parasitoids/trichopoda.html | title = ''Trichopoda pennipes'' (Diptera: Tachinidae) | first = Charles H. | last = Pickett | publisher = College of Agriculture and Life Sciences - Cornell University | access-date = 2012-12-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130305065825/http://www.biocontrol.entomology.cornell.edu/parasitoids/trichopoda.html | archive-date = 2013-03-05 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

== Življenjski krog ==
''Trichopoda pennipes'' se pojavi pozno spomladi ali na začetku poletja in se hrani na cvetlicah z [[nektar]]jem. Med preletavanjem travnikov išče tudi gostitelje, na katere kasneje odloži majhna, bledo obarvana ovalna jajčeca. Larve se po izvalitvi zavrtajo v trup gostitelja, v vsakem pa preživi le ena. Larva se do zadnje faze hrani z notranjimi organi gostitelja, nato pa se izkoplje iz njegovega trupla in se [[buba|zabubi]] v zemlji. Po dveh tednih se iz bube razvije odrasla muha, ki se tako začne pariti. Vsako sezono se muhe pojavljajo v treh generacijah, zimo pa preživijo v drugem stadiju v telesu prezimujočih gostiteljev.&lt;ref name=&quot;WISC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CE&quot;&gt;Hoffmann, M.P. and Frodsham, A.C. ''Natural Enemies of Vegetable Insect Pests''. (1993) Cooperative Extension, Cornell University, Ithaca, NY.&lt;/ref&gt;

== Biološki nadzor škodljivcev ==
[[Slika:Nezara viridula f. torquata &amp; Trichopoda pictipennis MHNT.jpg|thumb|left|Jajčece na glavi [[zelena smrdljivka|zelene smrdljivke]].]]
''Trichopoda pennipes'' najpogosteje zajeda stenice [[zelena smrdljivka|zelene smrdljivke]], ki velja za [[škodljivec|škodljivca]] [[stročnice|stročnic]] in drugih kulturnih rastlin. Ta je poznana predvsem zaradi izločka neprijetnega vonja, ki ga žival izloči v [[protiplenilska prilagoditev|obrambi pred napadom plenilca]], vendar pa ne moti muh vrste ''T. pennipes''.&lt;ref name=&quot;EES&quot;&gt;Eisner, T., Eisner, M. and Siegler, M. ''Secret Weapons: Defenses of Insects, Spiders, Scorpions, and Other Many-Legged Creatures.'' (2005) Belknap Press&lt;/ref&gt; [[Feromon]], ki ga izločajo samci stenic, naj bi celo privabljal zajedavske muhe, saj je delež okuženih samcev zelene smrdljivke večji od deleža okuženih samic.&lt;ref name=&quot;WISC&quot;/&gt;

Ugotavljajo tudi, da je po [[ZDA]] očitno razširjenih več biotipov ali kriptičnih (še neprepoznanih) vrst, ki zajedajo različne gostitelje.&lt;ref name=&quot;Jones1988&quot;&gt;{{navedi revijo |author=Jones, Walker |year=1988 |title=World Review of the Parasitoids of the Southern Green Stink Bug, ''Nezara viridula'' (L.) (Heteroptera: Pentatomidae) |journal=Annals of the Entomological Society of America |url=http://digitalcommons.unl.edu/entomologyother/70/ |volume=81 |issue=2 |pages=262–273}}&lt;/ref&gt; V severni [[Kalifornija|Kaliforniji]] je razširjen biotip, ki zajeda stenice vrste ''[[Largus succinctus]]'', ne zajeda pa stenic vrste ''[[Anasa tristis]]''. V poizkusu so znanstveniki zbrali muhe vrste ''T. pennipes'' po njivah države [[New York (zvezna država)|New York]] in jih izpustili na njive v Kaliforniji. Izpuščene muhe so takoj poiskale stenice in jih zajedle ter vzpostavile stalno populacijo. Kasneje so jajčeca našli na 50 % stenic v naravi. Še vedno sicer ni znano, kako učinkovit je ta biološki nadzor škodljivca.&lt;ref name=&quot;EES&quot;/&gt; Na južni populaciji zelenih smrdljivk je odstotek okuženosti med 80 % in 93 %, pa vendar učinkovitost zajedavskih muh ni visoka, saj se okužene živali še naprej razmnožujejo. Znanstveniki so ugotovili, da je veliko bolj učinkovit nadzor nad stenicami, če je okužena [[Nimfa (biologija)|nimfa]] stenice, saj le-ta pogine preden doseže spolno zrelost.&lt;ref name=&quot;WISC&quot;/&gt;

== Sklici in opombe ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Refsez}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Žuželke Evrope]]
[[Kategorija:Žuželke Slovenije]]
[[Kategorija:Žuželke Severne Amerike]]
[[Kategorija:Žuželke Južne Amerike]]
[[Kategorija:Muhe goseničarke]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1781]]</text>
      <sha1>ou6ajd26ftek0h881s8aea9nsug0ove</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojaška radijska postaja Pierre-sur-Haute</title>
    <ns>0</ns>
    <id>353331</id>
    <revision>
      <id>6771763</id>
      <parentid>6617263</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:22:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12341" sha1="n9c83xdfbfcbhhnn74218u0azzqbi0q" xml:space="preserve">[[Slika:Base militaire de Pierre-sur-Haute.jpg|300px|thumb|Vojaška radijska postaja Pierre-sur-Haute]]
'''Vojaška radijska postaja Pierre-sur-Haute''' je 30 [[hektar]]ov veliko območje, ki ga za komunikacijo uporablja [[Francoske oborožene sile|francoska vojska]]. Leži na ozemlju komun [[Sauvain]] in [[Job, Puy-de-Dôme|Job]], kjer ga prečka meja med pokrajinama [[Rona-Alpe]] in [[Auvergne (regija)|Auvergne]]. Na tem mestu je telekomunikacijsko podjetje {{lang|fr|[[Télédiffusion de France]]}} zgradilo tudi civilni radijski rele.&lt;!-- Documentary at 01:48-01:55 --&gt;&lt;ref name=&quot;reportage&quot;&gt;{{navedi posnetek |language=fr |people=Paul-Émile Liogier (reporter) |url=http://www.tl7.fr/la-base-militaire-de-chalmazel-1981.html |title=La base militaire de Chalmazel |medium=documentary |date=2004 |publisher=Télé Loire 7 |accessdate=5. aprila 2013 |archive-date=2012-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120911071831/http://www.tl7.fr/la-base-militaire-de-chalmazel-1981.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Vloga ==
Postajo Pierre-sur-Haute nadzoruje [[francosko letalstvo]] in je podružnica 80&amp;nbsp;km oddaljene [[Letalska baza Lyon – Mont Verdun|letalske baze Lyon – Mont Verdun]]. Gre za eno od štirih radijskih postaj&lt;!-- Documentary at 03:52 --&gt; vzdolž francoske severno-južne osi in je v stalnem stiku s tremi drugimi postajami: [[Lacaune]], [[Henrichemont]] in [[Rochefort, Charente-Maritime|Rochefort]].&lt;ref name=&quot;anatc&quot;&gt;{{navedi splet |title =Histoire succincte des &quot;SSIC&quot; (systèmes de surveillance, d’information et de communications) de l’armée de l’air |publisher =Association Nationale Air des Télécommunications et du Contrôle, France |date =30. junija 2012 |url =http://www.anatc-tnb.fr/memoire/telContrlAir/SSIC.htm |accessdate =30. avgusta 2009 |language =fr |archive-date =2009-03-31 |archive-url =https://web.archive.org/web/20090331054441/http://www.anatc-tnb.fr/memoire/telContrlAir/SSIC.htm |url-status =dead }}&lt;/ref&gt; Postaja se v glavnem uporablja za prenose v zvezi s poveljevanjem operativnim enotam. Če bi se Francija odločila uporabiti [[jedrsko orožje]] (''[[Force de Frappe]]''), bi ukaz za izstrelitev lahko potoval prek te postaje.&lt;!-- Documentary at 03:58-04:10 --&gt;&lt;ref name=&quot;reportage&quot;/&gt;

Od 1. junija 1994, ko se je začela uporabljati, je postaja del Zračnega poveljstva sistemov nadzora, informacij in komunikacij (''{{lang|fr|Commandement Air des Systèmes de Surveillance d’Information et de Communications}}''). Z njo upravlja Združeni direktorat infrastrukturnih omrežij in informacijskih sistemov (''{{lang|fr|Direction Interarmées des Réseaux d'Infrastructure et des Systèmes d'Information}}'').&lt;ref name=&quot;anatc&quot;/&gt;

Postaja je pod poveljstvom [[major]]ja.&lt;!-- Documentary at 02:54-03:00 --&gt;&lt;ref name=&quot;reportage&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Which in the French army is a contraction for ''adjudant-major'' and is in fact an OR-9 non-commissioned officer&lt;/ref&gt; Na kraju je nastanjenih 20 zaposlenih&lt;!-- Documentary at 09:35 --&gt;, kar vključuje električarje, mehanike in kuharje.&lt;!-- Documentary at 09:50-10:03 --&gt;&lt;ref name=&quot;reportage&quot; /&gt;

== Članek v Wikipediji v francoščini ==
Radijska postaja je pritegnila pozornost aprila 2013, ko je francoska notranja obveščevalna agencija {{lang|fr|[[Direction centrale du renseignement intérieur]]}} (DCRI; Centralni direktorat za notranje informiranje) poskušala iz [[francoska Wikipedija|Wikipedije v francoščini]] izbrisati članek o njej. [[Fundacija Wikimedia]] je od agencije poskušala izvedeti, natančno kateri del članka je po njenem mnenju problematičen, pri čemer je bilo tudi pojasnjeno, da vsebina članka natančno upošteva podatke v prosto dostopni televizijski oddaji, ki jo je leta 2004 predvajala lokalna francoska televizijska postaja ''Télévision Loire 7''.&lt;ref Name=Guardian/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |language=fr |first=Guerric |last=Poncet |title=Wikipédia et DCRI : la chaîne locale &quot;s'attend&quot; à être censurée |work=Le Point |location=Paris |date=9. aprila 2013 |url=http://www.lepoint.fr/chroniqueurs-du-point/guerric-poncet/wikipedia-et-dcri-la-chaine-locale-s-attend-a-etre-censuree-09-04-2013-1652341_506.php |accessdate=2013-04-10 |archive-date=2017-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171022032824/http://www.lepoint.fr/chroniqueurs-du-point/guerric-poncet/wikipedia-et-dcri-la-chaine-locale-s-attend-a-etre-censuree-09-04-2013-1652341_506.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Agencija DCRI informacij fundaciji ni posredovala, temveč je le ponovila zahtevo za izbris članka. Fundacija je zahtevo zavrnila, nakar je DCRI pritisnila na prostovoljnega administratorja Wikipedije v francoščini in državljana Francije [[Rémi Mathis|Rémija Mathisa]], naj to stori on.&lt;ref name=Guardian&gt;{{navedi splet | url=http://www.guardian.co.uk/world/2013/apr/07/french-secret-service-wikipedia-page  | title=French secret service accused of censorship over Wikipedia page|last1=Willsher |first1=Kim |date=7. aprila 2013 |publisher= The Guardian| accessdate=7. aprila 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.heise.de/newsticker/meldung/Franzoesischer-Geheimdienst-verlangt-Loeschung-eines-Wikipedia-Artikels-1836501.html | title=Französischer Geheimdienst verlangt Löschung eines Wikipedia-Artikels |last1=Kleinz |first1=Torsten |date=6. aprila 2013 |work= Heise Online |publisher= Heise | language=de}}&lt;/ref&gt;   Administrator, ki je zaposlen v [[Francoska narodna knjižnica|Francoski narodni knjižnici]], katere lastnik je država, in predsednik zveze [[Wikimédia France]], je ubogal in članek dejansko izbrisal.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.guardian.co.uk/world/2013/apr/07/french-secret-service-wikipedia-page |title=French secret service accused of censorship over Wikipedia page |newspaper=The Guardian |first=Kim |last=Willsher |date=7. aprila 2013}}&lt;/ref&gt; Sledi navedek iz izjave zveze Wikimédia France, objavljene 6. aprila 2013: 

{{navedek|Agencija DCRI je pozvala prostovoljca Wikipedije v pisarno 4. aprila [2013]. Prostovoljec, ki je bil eden od tistih, ki lahko brišejo strani, je bil v pisarni DCRI članek prisiljen izbrisati, saj so mu pojasnili, da bi ga sicer morali pripreti in sodno preganjati. Pod pritiskom ni imel druge izbire, kot da članek izbriše, četudi je agenciji pojasnjeval, da to ni način delovanja Wikipedije. Posvaril je tudi druge administratorje, da bi poskus obnovitve članka lahko zanje pomenil kazensko odgovornost. Prostovoljec ni imel zveze s člankom, ga ni nikdar urejal in pred vstopom v pisarne DCRI niti ni vedel za njegov obstoj. Izbrali in pozvali so ga zato, ker je bil zlahka prepoznaven, saj je v Franciji redno promoviral Wikipedijo in projekte Wikimedije.|[[Wikimédia France]]&lt;ref name=&quot;WMFr&quot; /&gt;}}

Članek je pozneje obnovil drug sodelavec Wikipedije, ki prebiva v Švici.&lt;ref name=&quot;WMFr&quot;&gt;[http://blog.wikimedia.fr/dcri-threat-a-sysop-to-delete-a-wikipedia-article-5493 “French homeland intelligence threatens a volunteer sysop to delete a Wikipedia Article”, ''Wikimédia France''], 6. aprila 2013, pridobljeno 6. aprila 2013&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.lemonde.fr/technologies/article/2013/04/06/la-dcri-accusee-d-avoir-force-illegalement-la-suppression-d-un-article-de-wikipedia_3155405_651865.html |title=La DCRI accusée d'avoir illégalement forcé la suppression d'un article de Wikipédia |work=[[Le Monde]] |date=6. aprila 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |language=fr |first=Simon |last=Koch |title=Une Suissesse empêche la censure de Wikipédia |work=Le Matin |location=Lausanne |url=http://www.lematin.ch/high-tech/web/suissesse-empeche-censure-wikipedia/story/22533622 |date=9. aprila 2013 |accessdate=2013-04-10 |archive-date=2019-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191009115840/https://www.lematin.ch/high-tech/web/suissesse-empeche-censure-wikipedia/story/22533622 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zaradi incidenta je postal najbolj brana stran na francoski Wikipediji&lt;ref name=Ars&gt;{{navedi novice|last=Geuss|first=Megan|title=Wikipedia editor allegedly forced by French intelligence to delete &quot;classified&quot; entry|url=http://arstechnica.com/tech-policy/2013/04/wikipedia-editor-allegedly-forced-by-french-intelligence-to-delete-classified-entry/ |newspaper=[[Arstechnica]]|date=6. aprila 2013}}&lt;/ref&gt; s čez 120.000 ogledi čez vikend od 6. do 7. aprila 2013.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://stats.grok.se/fr/201304/Station_hertzienne_militaire_de_Pierre-sur-Haute|title=Wikipedia article traffic statistics for 'Station hertzienne militaire de Pierre-sur-Haute'|work=stats.grok.se|access-date=2013-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130414092622/http://stats.grok.se/fr/201304/Station_hertzienne_militaire_de_Pierre-sur-Haute|archive-date=2013-04-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preveden je bil v številne druge jezike.&lt;ref&gt;[[d:Q10369016|Seznam prevodov]] v [[Wikipodatki]]h&lt;/ref&gt; Francoski časopis ''[[20 minutes (France)|20 minutes]]'',&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.20minutes.fr/web/1132567-20130406-dcri-accusee-avoir-exige-suppression-article-wikipedia|title=La DCRI accusée d'avoir fait pression pour obtenir la suppression d'un article Wikipedia|work=20 minutes|date=6. aprila 2013|language=fr}}&lt;/ref&gt; ''[[Ars Technica]]'',&lt;ref name=Ars /&gt; in objava na portalu ''[[Slashdot]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet |author= saibot834 |date=6. aprila 2013 |title= French intelligence agency forces removal of Wikipedia entry |url= http://yro.slashdot.org/story/13/04/06/139216/french-intelligence-agency-forces-removal-of-wikipedia-entry |publisher= [[Slashdot]]}}&lt;/ref&gt; so ga opisale kot izvrsten zgled [[učinek Streisandove|učinka Streisandove]]. [[Notranje ministrstvo (Francija)|Francosko notranje ministrstvo]] je francoski tiskovni agenciji [[Agence France-Presse]] (AFP) povedalo, da incidenta zaenkrat ne želi komentirati.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://tempsreel.nouvelobs.com/societe/20130406.AFP8963/la-dcri-accusee-d-avoir-fait-supprimer-un-article-sur-wikipedia.html|title=La DCRI accusée d'avoir fait supprimer un article sur Wikipedia|agency=Agence France-Presse|date=6. aprila 2013|language=fr}}&lt;/ref&gt;

Po sodnem viru, ki ga je 8. aprila v poročanju navedla agencija AFP, je bil »izbris članka opravljen kot del začetnega poizvedovanja« z utemeljitvijo, da je članek vseboval »zaupno gradivo o verigi prenosa ukazov za uporabo jedrskega orožja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |language=fr |last1=CP |first2=Anne-Claire |last2=Huet |url=http://lci.tf1.fr/france/faits-divers/le-retrait-de-l-article-wikipedia-demande-dans-le-cadre-d-une-enquete-7917906.html |title=Le retrait de l'article Wikipedia demandé dans le cadre d'une enquête préliminaire |work=[[La Chaîne Info]] |date=8. aprila 2013 |accessdate=2013-04-10 |archive-date=2013-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408205540/http://lci.tf1.fr/france/faits-divers/le-retrait-de-l-article-wikipedia-demande-dans-le-cadre-d-une-enquete-7917906.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Nevladna organizacija [[Novinarji brez meja]], ki ima sedež v Franciji, je dejanje DCRI označila za »slab precedens«. Predstavnik organizacije je za revijo ''[[Le Point]]'' povedal, da »če institucija meni, da so bili objavljeni zaupni obrambni podatki, lahko svoje mnenje zagovarja in pojasni pred sodiščem. Šele sodnik, zaščitnik osnovnih svoboščin, se bo nato odločil o resničnosti in obsegu vojaške zaupnosti.« Predstavnik je tudi opozoril, da podatki v članku temeljijo na dokumentarni oddaji, posneti in distribuirani s sodelovanjem vojske, in da gostitelji in posredniki ne bi smeli biti odgovorni.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.lepoint.fr/chroniqueurs-du-point/guerric-poncet/rsf-denonce-les-manoeuvres-de-la-dcri-contre-wikipedia-10-04-2013-1652880_506.php|title=RSF dénonce les &quot;manoeuvres de la DCRI&quot; contre Wikipédia|work=Le Point|last=Poncet|first=Guerric|date=10. aprila 2013|accessdate=10. aprila 2013|language=fr|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911205146/http://www.lepoint.fr/chroniqueurs-du-point/guerric-poncet/rsf-denonce-les-manoeuvres-de-la-dcri-contre-wikipedia-10-04-2013-1652880_506.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{kategorija v Zbirki|Military radio station of Pierre-sur-Haute}}
{{sklici}}

[[Kategorija:Francoske oborožene sile]]
[[Kategorija:Jedrsko orožje]]
[[Kategorija:Cenzura interneta]]</text>
      <sha1>n9c83xdfbfcbhhnn74218u0azzqbi0q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vesoljski teleskop Jamesa Webba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>374005</id>
    <revision>
      <id>6771742</id>
      <parentid>6770596</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:23:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 4 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="126410" sha1="n0i56jfkxta5fyj2t62wuev8lpcwz8g" xml:space="preserve">{{infopolje Vesoljski polet
| name             = Vesoljski teleskop Jamesa Webba
| names_list       = vesoljski teleskop naslednje generacije - Next Generation Space Telescope (NGST; 1996–2002)
| image            = JWST spacecraft model 2.png
| image_caption    = Teleskop s polno izproženimi deli
| image_upright    = &lt;!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated &quot;image_size&quot;; see WP:IMGSIZE. --&gt;
| mission_type     = [[vesoljski observatorij|Astronomija]]
| operator         = [[Space Telescope Science Institute|STScI]] ([[NASA]])&lt;ref name=&quot;jwstPartners&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/faq.html#partners|title=NASA JWST &quot;Kdo sodeluje v projektu?&quot;|publisher=NASA|access-date=18 November 2011|archive-date=2011-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129213226/http://www.jwst.nasa.gov/faq.html#partners|url-status=dead}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
| COSPAR_ID        = [https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=JWST 2021-130A]
| SATCAT           = 50463&lt;ref name=&quot;celestrakRawTLE&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://celestrak.com/satcat/tle.php?CATNR=50463|title=JWST|last=Kelso|first=Thomas S.|date=25 December 2021|website=Celestrak|publisher=Celestrak|access-date=26 December 2021|archive-date=2022-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220118030042/https://celestrak.com/satcat/tle.php?CATNR=50463|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| website          = {{oweb|https://jwst.nasa.gov/}}
| mission_duration = {{Unbulleted list|20 let (pričakovano)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|title=NASA Says Webb’s Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations – James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;|10 let (po načrtu)|5½ let (prvenstvene naloge)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#howlong|title=FAQ Full General Public Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;|{{time interval|25 December 2021 12:20|show=ymd|sep=,}} (preteklo)}}
| manufacturer     = {{Unbulleted list|[[Northrop Grumman]]|[[Ball Aerospace &amp; Technologies|Ball Aerospace]]|[[L3Harris Technologies|L3Harris]]&lt;ref name=&quot;jwstPartners&quot; /&gt;}}
| launch_mass      = {{cvt|6161.4|kg}}&lt;ref&gt;{{cite tweet |last=Clark |first=Stephen |user=StephenClark1 |number=1473999069706129419 |title=Natančna teža vesoljskega teleskopa James Webb: 6161,4 kilograma, vključno z 167,5 kg hidrazina in 132,5 kg dinitrogen tetroksida za pogonski sistem. |date=23 December 2021 |access-date=23 December 2021}}&lt;/ref&gt;
| dimensions       = {{cvt|20.197|x|14.162|m}}, sončnik
| power            = 2 [[watt|kW]]
| launch_date      = {{Start date|2021|12|25|df=yes}}, 12:20 [[Coordinated Universal Time|UTC]]
| launch_rocket    = [[Ariane 5|Ariane 5 ECA]] ([[Ariane flight VA256|VA256]])
| launch_site      = {{Nowrap|[[Guiana Space Centre|Centre Spatial Guyanais]], [[ELA-3]]}}
| launch_contractor = [[Arianespace]]
| entered_service  = 
| deactivated      = 
| last_contact     = 
| decay_date       = 
| orbit_reference  = [[Lagrange point|Sonce-Zemlja L&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; orbit]]
| orbit_regime     = [[halo-orbita]]
| orbit_periapsis  = {{cvt|250000|km}}&lt;ref name=&quot;orbit&quot;&gt;{{navedi splet |title=JWST Orbit |url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-characteristics/jwst-orbit |website=JWST User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute |access-date=25 December 2021 |archive-date=2022-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220711230845/https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-characteristics/jwst-orbit |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| orbit_apoapsis   = {{cvt|832000|km}}&lt;ref name=&quot;orbit&quot; /&gt;
| orbit_inclination = 
| orbit_period     = 6 mesecev
| apsis            = apsis
| telescope_name   = 
| telescope_type   = [[Korsch teleskop]]
| telescope_diameter = {{cvt|6.5|m}}
| telescope_focal_length = {{cvt|131.4|m}}
| telescope_focal_ratio = {{f/|20.2}}
| telescope_area   = {{cvt|25.4|m2}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=JWST Telescope|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-telescope|work=James Webb Space Telescope User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute|date=23 December 2019|access-date=11 June 2020}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
| telescope_wavelength = 0.6–28.3 μm (oražno do srednje-infrardeče področje)
| instruments_list = {{Infobox|child=yes
  | headerstyle      = background: #ddf;
  | header1          = Instrumenti
  | data2            = {{Hlist|Senzor za fino vodenje, kamera za bližnje infra-rdeče področje in spektrograf brez reže - FGS-NIRISS|[[MIRI (Mid-Infrared Instrument)|MIRI]]|[[NIRCam]]|[[NIRSpec]]}}
  | header3          = Elementi
  | data4            = {{Hlist|integriran modul za znanstvene instrumente|Optični teleskop|vesoljsko vozilo ([[Spacecraft bus (JWST)|Bus]] in [[Sunshield (JWST)|sončnik]])}}
  }}
| trans_band = {{ubl
 | [[S band|S-pas]], telemetrija, sledenje in kontrola 
 | [[Ka band|Ka-pas]], zajem podatkov
 }}
| trans_bandwidth = {{ubli
 | S-band up: 16 kbit/s
 | S-band down: 40 kbit/s
 | Ka-band down: do 28 Mbit/s
 }}
| insignia = JWST Launch Logo.png
| insignia_caption = James Webb Space Telescope mission logo
| insignia_upright = 
}}

'''Vesoljski teleskop Jamesa Webba''' ('''JWST''') je [[vesoljski teleskop]], ki ga je razvila [[NASA]] s prispevki [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA) in [[Kanadska vesoljska agencija|Kanadske vesoljske agencije]] (CSA). Teleskop je dobil ime po [[James Edwin Webb|Jamesu Edwinu Webbu]],&lt;ref name=&quot;NAT-20210-7232&quot;&gt;{{cite journal|last=Witze|first=Alexndra|date=23 July 2021|title=NASA investigates renaming James Webb telescope after anti-LGBT+ claims. Some astronomers argue the flagship observatory{{snd}}successor to the Hubble Space Telescope{{snd}}will memorialize discrimination. Others are waiting for more evidence.|url=https://www.nature.com/articles/d41586-021-02010-x|journal=Nature|volume=596|issue=7870|pages=15–16|doi=10.1038/d41586-021-02010-x|pmid=34302150|access-date=23 July 2021|s2cid=236212498}}&lt;/ref&gt; ki je od 1961 do 1968 vodil agencijo NASA in je imel osrednjo vlogo v programu Apollo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|archive-url=https://web.archive.org/web/20030821120829/http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|url-status=dead|archive-date=21 August 2003|title=ESA JWST Timeline|access-date=13 January 2012}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jwst NASA2&quot;&gt;{{navedi splet|last=During|first=John|title=The James Webb Space Telescope|url=https://www.jwst.nasa.gov/|publisher=NASA|access-date=31 December 2011|archive-date=2012-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120104225155/http://www.jwst.nasa.gov/|url-status=dead}}{{PD-notice}}&lt;/ref&gt; JWST naj bi nasledil [[Vesoljski teleskop Hubble]] kot naslednji vodilni projekt v astrofiziki. JWST je bil lansiran 25. decembra 2021 s poletom [[Ariane (družina raket)|Ariane]] VA256. Teleskop je zasnovan tako, da v primerjavi s Hubblom zagotavlja izboljšano infrardečo ločljivost in večjo občutljivost za opazovanje predmetov, ki so do 100-krat šibkejši;&lt;ref name=&quot;deepersky2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &amp;#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}&lt;/ref&gt; omogočil naj bi širok spekter preiskav na področjih astronomije in kozmologije, tako opazovanje do rdečega premika z≈20 nekaterih najstarejših, najbolj oddaljenih dogodkov in predmetov v vesolju, kot so prve zvezde in oblikovanje prvih galaksij, in pa podrobno atmosfersko karakterizacijo eksoplanetov, ki bi bili zanimivi za naselitev.

Primarno ogledalo JWST premera 6,5 m sestavlja 18 šesterokotnih zrcalnih segmentov iz pozlačenega berilija. Tako ima Webbov teleskop za zbiranje svetlobe na voljo približno 5,6-krat večjo površino kot Hubble s premerom 2,4 m (25,37 m2 površine v primerjavi s 4,525 m2 pri Hubblu). Za razliko od Hubbla, ki vesolje opazuje v bližnjem ultravijoličnem, vidnem in bližnje infrardečem delu (0,1–1,0 μm) spektra, bo JWST opazoval v območju s krajšimi valovnimi dolžinami, od dolgovalovne vidne svetlobe (rdeče) do srednje infrardečega sevanja (0,6–28,3 μm). Tako bo lahko opazoval predmete z visokim rdečim zamikom, ki so za Hubbla prestari, prešibki in preveč oddaljeni. Teleskop je treba držati pod temperaturo 50 K (−223 °C), da so šibki infrardeči signali lahko zaznani brez motenj zaradi drugih virov toplote. Postavljen bo v bližino Lagrangeeve točke L2 sistema Sonce-Zemlja, približno 1,5 milijona kilometrov proč od Zemlje. Pred toploto Sonca, Zemlje in Lune ga bo ščitil ščitnik v obliki petih [[romboid|rombov]].

Za razvoj teleskopa je bilo odgovorno Nasino središče v Marylandu ({{jezik|en|Goddard Space Flight Center}}, GSFC), trenutno pa teleskop upravlja Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/index.html|title=About Webb|publisher=NASA|date=2019|accessdate=4 June 2021|archive-date=2022-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220209023948/https://www.jwst.nasa.gov/content/about/index.html|url-status=dead}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Podjetje [[Northrop Grumman]] je bilo odgovorno za izgradnjo teleskopa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2017|title=James Webb Space Telescope|url=http://www.northropgrumman.com/Capabilities/JWST/Pages/default.aspx|accessdate=31 January 2017|publisher=Northrop Grumman|archive-date=2017-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170210045906/http://www.northropgrumman.com/Capabilities/JWST/Pages/default.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Razvoj se je s proračunom v vrednosti 500 milijonov USD začel leta 1996 za začetek delovanja, ki je bil sprva načrtovan za leto 2007.&lt;ref name=&quot;stsci1996&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162411/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1996|publisher=Stsci.edu|accessdate=16 January 2012}} {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162411/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996 |date=2014-02-03 }}&lt;/ref&gt; V letu 2005 je bilo veliko zamud in stroškov, tako z raztrgano sončno izolacijo med testi, priporočilom neodvisne revizijske komisije, kasneje tudi zaradi pandemijo COVID-19,&lt;ref name=&quot;cvdly&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://spacenews.com/coronavirus-pauses-work-on-jwst/|title=Coronavirus pauses work on JWST|date=20 March 2020|first=Jeff|last=Foust|publisher=SpaceNews}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NASA-20200716&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/James_Webb_Space_Telescope_to_launch_in_October_2021|title=James Webb Space Telescope to launch in October 2021|website=www.esa.int}} {{PD notice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYT-20200716&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2020/07/16/science/nasa-james-webb-space-telescope-delay.html|title=NASA Delays James Webb Telescope Launch Date, Again – The universe will have to wait a little longer|last=Overbye|first=Dennis|date=16 July 2020|work=The New York Times|accessdate=17 July 2020}}&lt;/ref&gt;, problemi z izstrelitvijo rakete [[Ariane 5]] in samega teleskopa ter komunikacijskimi vprašanji med teleskopom in izstrelitvenim vozilom.&lt;ref name=&quot;24dec&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/14/webb-space-telescope-launch-date-update/|title=Update on Webb telescope launch|publisher=NASA|date=14 December 2021|accessdate=14 December 2021}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYT-20211214&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Why the World's Astronomers Are Very, Very Anxious Right Now – The James Webb Space Telescope is endowed with the hopes and trepidations of a generation of astronomers|url=https://www.nytimes.com/2021/12/14/science/james-webb-telescope-launch.html#permid=115929090|date=14 December 2021|work=The New York Times|accessdate=15 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SLN-20211219&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}&lt;/ref&gt; Gradnja je bila končana pozno leta 2016, nato se je začela obsežna faza testiranja.&lt;ref name=&quot;sd12-162&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|access-date=3 February 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;snews12-162&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|author=Foust, Jeff|newspaper=SpaceNews|date=23 December 2016|access-date=3 February 2017}}&lt;/ref&gt; 

JWST so lansirali 12:20 UTC 25. decembra 2021&lt;ref name=&quot;NASA-202112272&quot;&gt;{{navedi novice|last1=Pinoi|first1=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|access-date=28 December 2021|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412131658/https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z nosilno raketo Ariane 5 iz vesolskega središča Kourou v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]], satelit se je od matičnega plovila odcepil 27 minut kasneje.&lt;ref name=&quot;AS-202112252&quot;&gt;{{cite press release|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|work=[[Arianespace]]|date=25 December 2021|access-date=25 December 2021}}&lt;/ref&gt; Izstrelitev je NASA opisala kot »brezhibno« in »popolno«&lt;ref name=&quot;reaction2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.space.com/james-webb-space-telescope-launch-nasa-reaction|title='It's truly Christmas': James Webb Space Telescope's yuletide launch has NASA overjoyed|first=Tereza |last=Pultarova |date=25 December 2021|website=Space.com}}&lt;/ref&gt;. 8. januarja 2022 je bil teleskop v celoti in uspešno konfiguriran v svojo operativno konfiguracijo&lt;ref name=&quot;NYT-202201082&quot;&gt;{{navedi novice|last1=Roulette|first1=Joey|last2=Overbye|first2=Dennis|title=The James Webb Space Telescope Finishes Unfolding: How to Watch - While there are no cameras aboard the spacecraft, NASA is providing updates as the telescope deploys its mirrors. Here’s what you need to know.|url=https://www.nytimes.com/2022/01/08/science/webb-telescope-nasa-time-livestream.html|date=8 January 2022|work=[[The New York Times]]|access-date=8 January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NASA-202201082&quot;&gt;{{navedi novice|last1=Pinol|first1=Natasha|last2=Fisher|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|last4=Margetta|first4=Robert|title=Release 22-004: NASA’s Webb Telescope Reaches Major Milestone as Mirror Unfolds|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-telescope-reaches-major-milestone-as-mirror-unfolds|date=8 January 2022|work=[[NASA]]|access-date=9 January 2022}}&lt;/ref&gt;, 11. februarja pa je dosegel svoj končni cilj, ko je posnel prve fotografije.&lt;ref name=&quot;NYT-202112252&quot;&gt;{{navedi novice |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYT-20211225do2&quot;&gt;{{navedi novice|last1=Overbye|first1=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/edinstveni-teleskop-james-webb-v-vesolju-posnel-prve-fotografije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-02-21}}&lt;/ref&gt; Več tednov bo še trajalo, da se ohladi na svojo obratovalno temperaturo, nato pa se bo pred začetkom načrtovanega raziskovalnega programa približno pet mesecev preskušal in umerjal s prvimi slikami.&lt;ref&gt;[https://webbtelescope.org/quick-facts/mission-launch-quick-facts Mission and Launch Quick Facts] - ''&quot;Po dosegu svoje orbite bo webb najprej opravi testiranje znanstvenih delov in kalibriranje. Nato se bodo začele redne znanstvene naloge in z njimi slike, približno šest mesecev po izstrelitvi. Vendar pa je normalno, da lahko serijo &quot;[Prva svetloba (astronomija)|prva svetloba]]&quot; pričakujemo nekoliko prej.&quot;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/10/following-the-next-steps-in-webbs-journey NASA JWST Blog]: observations expected to be available by summer 2022 (''&quot;Rest assured that this summer will sizzle with the hot (nay cold?) observations we will soon be sharing!&quot;'')&lt;/ref&gt;

== Lastnosti ==
[[Slika:Atmospheric_electromagnetic_opacity.svg|levo|sličica| Prepustnost Zemljine atmosfere za različne valovne dolžine sevanja, med drugim za [[Svetloba|vidno svetlobo]]]]
Vesoljski teleskop Jamesa Webba je za pol lažji od [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]], vendar pa je Webbovo primarno ogledalo; ki je iz berilija, prevlečeno z zlatom, sestavljeno iz 18 šesterokotnih ogledal, premera 6.5 m; več kot šestkrat večje od Hubblovega {{Convert|2.4|m|ft|adj=on}}. Od tega {{Cvt|0.9|m2|adj=on}} pokrivajo podpore za sekundarno ogledalo&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Lallo|first=Matthew D.|year=2012|title=Experience with the Hubble Space Telescope: 20 years of an archetype|journal=Optical Engineering|volume=51|issue=1|pages=011011–011011–19|arxiv=1203.0002|bibcode=2012OptEn..51a1011L|doi=10.1117/1.OE.51.1.011011}}&lt;/ref&gt;, tako da je njegova dejanska površina zbiranja svetlobe približno 5,6-krat večja od Hubblovih {{Cvt|4.525|m2|ft2|adj=on}}. Berilij je zelo toga, trda, lahka in nemagnetna kovina, ki se pogosto uporablja v letalstvu in natančno ohranja svojo obliko tudi v ultra hladnem okolju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/topics/technology/features/webb-beryllium.html|title=NASA - The &quot;Not So Heavy Metal Video&quot;: James Webb Space Telescope's Beryllium Mirrors|website=www.nasa.gov|accessdate=2022-01-23|archive-date=2022-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220124203452/https://www.nasa.gov/topics/technology/features/webb-beryllium.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zlata prevleka zagotavlja infrardečo odbojnost in vzdržljivost.

JWST je zasnovan predvsem za bližnjo infrardečo astronomijo, lahko pa vidi tudi oranžno in rdeče vidno sevanje ter (odvisno od instrumenta) srednje infrardečo območje. Zazna lahko zazna do 100-krat šibkejše predmete kot Hubble in telesa iz veliko bolj zgodnje zgodovine vesolja, iz časa [[Rdeči premik|rdečega premika]] z≈20 (približno 180 milijonov let po [[Prapok|velikem poku]]).&lt;ref name=&quot;deepersky&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &amp;#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo, najzgodnejše zvezde naj bi nastale med z≈30 in z≈20 (100-180 milijonov let kozmičnega časa),&lt;ref name=&quot;FAQ_scientists&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}&lt;/ref&gt; prve galaksije pa morda okrog rdečega premika z ≈ 15 (približno 270 milijonov let kozmičnega časa). Hubble ni zmožen videti dlje kot do zelo zgodnje ponovne ionizacije&lt;ref name=&quot;yale20160303&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.yale.edu/2016/03/03/shattering-cosmic-distance-record-once-again|title=Shattering the cosmic distance record, once again|publisher=[[Yale University]]|first=Jim|last=Shelton|date=March 3, 2016|accessdate=March 4, 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;heic1604&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.spacetelescope.org/news/heic1604/|title=Hubble breaks cosmic distance record|website=SpaceTelescope.org|id=heic1604|date=March 3, 2016|accessdate=March 3, 2016|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308035800/http://www.spacetelescope.org/news/heic1604/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; pri približno z≈11,1 (galaksija [[GN-z11]], kozmični čas 400 milijonov let).&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Oesch|first=P. A.|last2=Brammer|first2=G.|last3=van Dokkum|first3=P.|display-authors=etal|date=March 2016|title=A Remarkably Luminous Galaxy at ''z''=11.1 Measured with ''Hubble Space Telescope'' Grism Spectroscopy|journal=[[The Astrophysical Journal]]|volume=819|issue=2|at=129|arxiv=1603.00461|bibcode=2016ApJ...819..129O|doi=10.3847/0004-637X/819/2/129}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sciencealert.com/even-when-hubble-looks-as-far-back-in-time-as-possible-it-still-can-t-find-the-first-stars|title=Hubble Has Looked Back in Time as Far as It Can And Still Can't Find The First Stars|first=Nancy|last=Atkinson|work=Universe Today}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;deepersky&quot; /&gt;

Zasnova se osredotoča na bližnje do srednje infrardeče območje svetlobe iz treh glavnih razlogov:
* predmeti z velikim [[Rdeči premik|rdečim premikom]] (zelo stari in oddaljeni) imajo vidne emisije, ki so premaknjene v infrardeče območje, zato jih danes lahko opazujemo le s pomočjo infrardeče astronomije;
* hladnejši predmeti, kot so diski naplavin in planeti, najmočneje oddajajo v infrardeči svetlobi;
* te infrardeče pasove je težko preučevati s tal ali z obstoječimi vesoljskimi teleskopi, kot je Hubble.

Zemeljski teleskopi morajo gledati skozi Zemljino atmosfero, ki je v številnih infrardečih pasovih neprozorna (glej sliko [[Ozračje|atmosferske absorpcije]]). Tudi tam, kjer je atmosfera prozorna, je številne ciljne kemične spojine, kot so voda, ogljikov dioksid in metan, moč najti tudi v Zemljini atmosferi, kar močno otežuje analizo. Poleg tega obstoječi vesoljski teleskopi, kot je Hubble, ne morejo preučevati teh pasov, ker njihova zrcala niso dovolj hladna - Hubblovo zrcalo je ohlajeno na približno 15 °C (288 K), tako da že sam teleskop močno seva v infrardečem območju.&lt;ref name=&quot;ipac.caltech.edu&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|title=Infrared astronomy from earth orbit|publisher=Infrared Processing and Analysis Center, NASA Spitzer Science Center, California Institute of Technology|date=2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161221020839/http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|archivedate=21 December 2016}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161221020839/http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html |date=2016-12-21 }}{{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

JWST lahko opazuje tudi telesa v bližini, recimo v našem [[Osončje|osončju]], ki imajo navidezno [[Kotna hitrost|kotno hitrost]] 0,030 ločnih sekund na sekundo ali manj. To so med drugim planeti in sateliti, kometi in asteroidi izven Zemljine orbite ter »skoraj vsa« znana telesa v Kuiperjevem pasu.&lt;ref name=&quot;FAQ_scientists&quot;/&gt; Poleg tega lahko opazi sprotne, nenačrtovane cilje v 48 urah po odločitvi za opazovanje, kot so [[Supernova|supernove]] in [[Izbruh žarkov gama|izbruhe gama žarkov]].&lt;ref name=&quot;FAQ_scientists&quot; /&gt;

JWST bo deloval v [[halo-orbita|halo-orbiti]] in krožil okrog točke v vesolju, znane kot Lagrangeova točka Sonce-Zemlja L2, približno 1.500.000 km izven Zemljine orbite okrog Sonca. Njegova dejanska [[krajevni vektor|lega]] se bo med kroženjem gibala med približno 250.000 km in 832.000 km od L2, tako da bo izven Zemljine in Lunine sence. Za primerjavo, Hubble kroži 550 km nad zemeljsko površino, Luna pa je približno 400.000 km od Zemlje. Objekti v bližini te točke L2 Sonce-Zemlja lahko krožijo okrog Sonca sinhrono z Zemljo, kar omogoča teleskopu, da ostane na približno stalni razdalji z neprekinjeno orientacijo svojega edinstvenega ščitnika opreme pred Soncem, Zemljo in Luno. Skupaj s svojo široko orbito, ki se izogiba sencam, lahko teleskop hkrati blokira toploto in svetlobo vseh treh teles ter se izogne tudi najmanjšim temperaturnim spremembam senc Zemlje in Lune, hkrati pa ohranja neprekinjeno napajanje s sončno energijo in komunikacijo z Zemljo z proti Soncu obrnjeni strani. Tako bo vesoljsko plovilo ostalo na konstantni temperaturi pod 50 K (–223 °C), ki je potrebna za šibka infrardeča opazovanja.&lt;ref name=&quot;nasasunshield&quot;&gt;{{navedi splet|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.nationalgeographic.com/2015/04/150423-hubble-anniversary-webb-telescope-space|title=Hubble Still Wows At 25, But Wait Till You See What's Next|publisher=National Geographic|author=Drake, Nadia|date=24 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Servisiranje JWST zaenkrat ni načrtovano. Misija s posadko za popravilo ali razširitev observatorija, kot je bilo storjeno za Hubble, bi bila nemogoča,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Why is Webb not serviceable like Hubble?|url=https://webb.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#serviceable|website=James Webb Space Telescope (FAQ)|accessdate=31 December 2021}}&lt;/ref&gt; in po besedah pridruženega administratorja Nase Thomasa Zurbuchena so kljub vsem prizadevanjem ugotovili, da je oddaljena misija brez posadke presegala takratno tehnologijo, ko je bil JWST zasnovan.&lt;ref name=&quot;refuel-natgeog&quot;&gt;https://www.nationalgeographic.com/science/article/relief-as-nasas-most-powerful-space-telescope-finishes-risky-unfolding&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Foust|first=Jeff|title=Scientists, engineers push for servicing and assembly of future space observatories|url=https://spacenews.com/scientists-engineers-push-for-servicing-and-assembly-of-future-space-observatories/|website=SpaceNews|accessdate=31 December 2021|date=February 2, 2018}}&lt;/ref&gt; Ob uspešnem lansiranju je NASA objavila pripraviljene olajšave za morebitne servisne misije v prihodnje, tako med drugim natančna vodila v obliki križev na površini JWST, rezervoarje za gorivo, ki jih je mogoče ponovno napolniti, odstranljivo toplotno zaščito in dostope za montažo.&lt;ref name=&quot;refuel-verge&quot;&gt;https://www.theverge.com/2021/12/28/22816310/nasa-james-webb-space-telescope-jwst-deployment-sequence&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;refuel-natgeog&quot; /&gt;&lt;gallery align=&quot;center&quot; mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:James Webb Space Telescope 2009 top.jpg|alt=pogled na JSWT od zgoraj|pogled na JSWT od zgoraj
Slika:James Webb Space Telescope 2009 bottom.jpg|alt=Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu)|Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu)
&lt;/gallery&gt;

=== Zaščita pred soncem ===
[[Slika:James_Webb_telescope_sunshield.jpg|desno|sličica| Preskusna enota sončnega ščita, zložena in razširjena v [[Northrop Grumman|obratu Northrop Grumman]] v Kaliforniji, 2014]]
JWST je treba ohranjati pod 50 K (–223,2 °C), ker bi drugače infrardeče sevanje iz samega teleskopa preplavilo njegove instrumente. Zato uporablja velik ščitnik pred svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune, njegova lega blizu L2 sistema Sonce-Zemlja pa ohranja vsa tri telesa ves čas na isti strani vesoljskega plovila.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/orbit.html|title=The James Webb Space Telescope|website=nasa.gov|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Njegova halo-orbita okrog točke L2 se izogiba senci Zemlje in Lune ter ohranja stalno okolje za delovanje tako sončnega ščita kakor tudi sončnih celic.&lt;ref name=&quot;stsci.edu2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203174537/http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|url-status=dead|archive-date=3 February 2014|title=L2 Orbit|publisher=Space Telescope Science Institute|access-date=28 August 2016}} {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203174537/http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit |date=2014-02-03 }}&lt;/ref&gt; Zaščita vzdržuje stabilno temperaturo za strukture na osojni strani, kar je ključnega pomena za vzdrževanje natančne prostorske poravnave primarnih zrcalnih segmentov.&lt;ref name=&quot;nasasunshield2&quot;&gt;{{navedi splet|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

Petslojni ščitnik za sončenje, vsak sloj tanek kot človeški las&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/innovations/coating.html|title=Sunshield Coatings Webb/NASA|website=jwst.nasa.gov|access-date=3 May 2020|archive-date=2021-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211229232353/http://jwst.nasa.gov/content/about/innovations/coating.html|url-status=dead}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;, je izdelan iz Kaptona E, komercialno dostopnega poliimidnega filma podjetja DuPont ter membran, dodatno prevlečenih z aluminijem na obeh straneh. Zgornji površini dveh membran, ki sta obrnjeni proti Soncu, sta dodatno prevlečeni s plastjo dopiranega silicij, ki odbija sončno toploto nazaj v vesolje.&lt;ref name=&quot;nasasunshield3&quot;&gt;{{navedi splet|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Med dejavniki, ki so odložili projekt, so bile nenamerna raztrganja teh površin med testiranjem leta 2018.&lt;ref name=&quot;Clery&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.science.org/content/article/nasa-announces-more-delays-giant-space-telescope|title=NASA announces more delays for giant space telescope|website=Science|last1=Clery|first1=Daniel|date=27 March 2018|access-date=5 June 2018|url-access=limited}}&lt;/ref&gt;

Sončni ščit je bil zasnovan tako, da se dvanajstkrat zložen prilega v [[Ariane 5|nosilni obod]] rakete [[Ariane 5]], ki v premeru meri {{Cvt|4.57|m|ft}} in {{Cvt|16.19|m|ft}} v dolžino. Po načrtih so dokončno razporejene dimenzije ščita {{Cvt|14.162|x|21.197|m}}. Senčnik so ročno izdelali v podjetju ManTech (NeXolve) v [[Huntsville, Alabama|Huntsvillu v Alabami]], potem pa ga poslali na testiranje [[Northrop Grumman|v Northrop Grumman]] v Redondo Beachu v Kaliforniji.&lt;ref name=&quot;Morring&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Morring|first=Frank Jr.|date=16 December 2013|title=JWST Sunshade Folding, Deployment In Test|url=https://aviationweek.com/defense-space/space/jwst-sunshade-folding-deployment-test|magazine=[[Aviation Week &amp; Space Technology]]|pages=48–49|issn=0005-2175}}&lt;/ref&gt;

Zaradi sončnega ščita ima JWST vedno omejeno vidno področje. Teleskop lahko s svojega mesta v danem trenutku vidi 40 odstotkov neba in celotno nebo v obdobju šestih mesecev,&lt;ref name=&quot;Readyshield&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}&lt;/ref&gt; kolikor časa potrebuje za pol poti okrog Sonca.

=== Optika ===

[[Slika:Engineers_Clean_JWST_Secondary_Reflector_with_Carbon_Dioxide_Snow.jpg|desno|sličica| Inženirji čistijo testno ogledalo s snegom iz ogljikovega dioksida, 2015]]
[[Slika:James_Webb_Space_Telescope_Revealed_(26832090085).jpg|desno|sličica| Glavno ogledalo, sestavljeno v Goddard Space Flight Center, maj 2016]]
Primarno ogledalo JWST ima premer {{Cvt|6.5|m}}, v obliki pozlačenega berilijevega reflektorja z zbiralno površino je {{Cvt|25.4|m2}}. Izdelano v enem samem kosu bi bilo preveliko za nosilne rakete, ki so bile tedaj na voljo. Ogledalo je tako sestavljeno iz 18 šesterokotnih segmentov (več-zrcalni teleskop Guida Horna d'Arturoja), ki so se po izstrelitvi teleskopa preuredili. [[Valovno čelo|Zaznavanje valovne fronte na]] ravnini slike se uporablja za pravilno namestitev zrcalnih segmentov s pomočjo zelo natančnih mikro motorjev. Po tej začetni konfiguraciji so potrebne le občasne posodobitve vsakih nekaj dni, da se ohrani optimalni fokus.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|title=JWST Wavefront Sensing and Control|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120831121409/http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archive-date=2012-08-31|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pri ozemeljskih teleskopih, kot so na primer teleskopih Keck je treba z [[Aktivna optika|aktivno optiko]] nenehno prilagajati zrcalne segmente[[Aktivna optika|,]] da se nevtralizirajo učinki gravitacije in vremenskih motenj. Teleskop Webb bo uporabljal 126 motorčkov za občasno prilagajanje optike, glede na to, da je v vesolju malo okoljskih motenj za teleskop.&lt;ref name=&quot;wired-20191022&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}&lt;/ref&gt;

JWST optično je JSWT zasnovan kot anastigmat s tremi zrcali,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|title=JWST Mirrors|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=2012-08-05 }}&lt;/ref&gt; ki uporablja ukrivljeno sekundarno in terciarno zrcalo za preslikavo brez [[Optična napaka|optičnih aberacij]] v širokem polju. Sekundarno ogledalo ima premer {{cvt|0.74|m|ft}}. Poleg tega je na voljo fino krmilno ogledalo, ki lahko prilagodi svojo lego večkrat na sekundo, da zagotovi stabilizacijo slike. Primarni segmenti ogledala so na zadnji strani izvotljeni v obliki satja, da se jim zmanjša teža.

Ball Aerospace &amp; Technologies je bil glavni optični podizvajalec za projekt JWST, ki ga vodi glavni izvajalec Northrop Grumman Aerospace Systems, po pogodbi NASA Goddard Space Flight Center v Greenbeltu v Marylandu. Podjetje Ball Aerospace &amp; Technologies je izdelalo in poliralo osemnajst primarnih segmentov ogledal, sekundarnih, terciarnih in finih krmilnih ogledal ter rezervnih delov iz surovih segmentov iz berilija (proizvod več podjetij, med drugim Axsys, Brush Wellman in Tinsley Laboratories).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope Marks Manufacturing Milestone (Press Release)|url=http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=17663|website=Space Ref|accessdate=25 December 2021|date=23 August 2005|archive-date=2022-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220711230846/http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=17663|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Znanstveni instrumenti ===
[[Slika:Nircam_modules.jpg|desno|sličica|NIRCam model]]
[[Slika:NIRSpec_Astrium.jpg|desno|sličica|NIRSpec model]]
[[Slika:JWST_MIRI_model.jpg|desno|sličica| Model MIRI v merilu 1:3]]
Integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) je okvir, ki teleskopu Webb zagotavlja električno energijo, računalniške vire, zmogljivost hlajenja in strukturno stabilnost. Narejen je iz vezanega grafitno-epoksidnega kompozita, pritrjenega na spodnjo stran teleskopa. ISIM vsebuje štiri znanstvene instrumente in kamero za vodenje.&lt;ref name=&quot;isim&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/isim.html|title=JWST: Integrated Science Instrument Module (ISIM)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=2 February 2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

* NIRCam (bližnja infrardeča kamera) je infrardeča slikovna naprava, ki bo imela spektralno pokritost od roba vidnega (0,6 μm) do bližnje infrardeče (5 μm)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|archive-url=https://www.webcitation.org/6FHXODFHR?url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|url-status=dead|archive-date=21 March 2013|title=James Webb Space Telescope Near Infrared Camera|publisher=STScI|access-date=24 October 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ircamera.as.arizona.edu/nircam/|title=NIRCam for the James Webb Space Telescope|publisher=University of Arizona|access-date=24 October 2013|archive-date=2021-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103203919/http://ircamera.as.arizona.edu/nircam/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Na voljo je 10 senzorjev s po 4 mega pik. NIRCam bo služil tudi kot senzor valovne fronte observatorija, ki je potreben za zaznavanje valovne fronte in nadzor. NIRCam je zgradila ekipa, ki jo vodi [[Univerza v Arizoni]], z glavno raziskovalko Marcio J. Rieke. Industrijski partner je Lockheed-Martinovo napredno tehnološko središče v Palo Altu v Kaliforniji.&lt;ref name=&quot;WhoDoesWhatWeb&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archivedate=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}&lt;/ref&gt;
* NIRSpec (Near InfraRed Spectrograph) se bo ukvarjal s spektroskopijo na istem območju valovnih dolžin. Zgradila ga je Evropska vesoljska agencija pri ESTEC v Noordwijku na Nizozemskem. Vodilna razvojna ekipa vključuje člane iz Airbus Defense and Space, Ottobrunna in Friedrichshafena v Nemčiji ter Goddard Space Flight Centra, s Pierrom Ferruitom (École normale supérieure de Lyon) kot projektnim znanstvenikom NIRSpec. Zasnova NIRSpec zagotavlja tri načine opazovanja: način nizke ločljivosti z uporabo prizme, način R~1000 z več objekti in R~2700 integralno polje ali način spektroskopije z dolgo režo.&lt;ref name=&quot;nirspec2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}&lt;/ref&gt; Preklapljanje načinov se izvede z uporabo mehanizma za predhodno izbiro valovne dolžine (tako imenovana naprava z filtrirnim kolesom) in izbiro ustreznega disperzivnega elementa (prizme ali rešetke).&lt;ref name=&quot;nirspec3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}&lt;/ref&gt; Oba mehanizma temeljita na uspešnih mehanizmih ISOPHOT s kolesom Infrardečega vesoljskega observatorija. Način za več teles se opira na zapleten mehanizem mikro-zaklopa, ki omogoča hkratno opazovanje na stotine posameznih točk kjer koli v vidnem polju NIRSpec. Na voljo sta dva senzorja s 4 milijoni slikovnih pik. Mehanizme in njihove optične elemente je zasnoval, integriral in testiral [[Carl Zeiss]] Optronics GmbH. Oberkochen, Nemčija, po pogodbi z Astriumom .&lt;ref name=&quot;nirspec&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|accessdate=2 February 2017}}&lt;/ref&gt;
* MIRI (srednji infrardeči instrument) bo meril srednje do dolge infrardeče valovne dolžine od 5 do 27 μm.&lt;ref name=&quot;miri2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm |date=2011-09-27 }}&lt;/ref&gt; Vsebuje srednjo infrardečo kamero kot slikovni spektrometer. MIRI je bil razvit v sodelovanju med NASA in konzorcijem evropskih držav, vodita pa ga George Rieke (Univerza v Arizoni) in Gillian Wright (UK Astronomy Technology Centre, Edinburgh, Škotska, del sveta za znanost in tehnologijo (STFC))&lt;ref name=&quot;WhoDoesWhatWeb3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|url-status=dead|archive-date=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|access-date=5 July 2008}}&lt;/ref&gt;). MIRI ima podobne kolesne mehanizme kot NIRSpec, ki jih prav tako razvil in izdelal Carl Zeiss Optronics GmbH po pogodbi z Inštitutom za astronomijo Max Planck, Heidelberg, Nemčija. Dokončan sklop optične klopi MIRI je bil sredi leta 2012 dostavljen Goddardovemu središču za vesoljske polete za končno integracijo v ISIM. Temperatura MIRI ne sme presegati 6 K (–267 °C; −449 °F): zagotavlja jo mehanski hladilnik helija, nameščen na topli strani okoljskega ščita.&lt;ref name=&quot;miricooler&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Banks|first=Kimberly|last2=Larson|first2=Melora|last3=Aymergen|first3=Cagatay|last4=Zhang|first4=Burt|year=2008|editor-last=Angeli|editor-first=George Z.|editor2-last=Cullum|editor2-first=Martin J.|title=James Webb Space Telescope Mid-Infrared Instrument Cooler systems engineering|url=http://ircamera.as.arizona.edu/MIRI/miricooler.pdf|journal=Proceedings of SPIE|series=Modeling, Systems Engineering, and Project Management for Astronomy III|volume=7017|page=5|bibcode=2008SPIE.7017E..0AB|doi=10.1117/12.791925|access-date=6 February 2016|quote=Fig. 1. Cooler Architecture Overview|archive-date=2021-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211006144251/http://ircamera.as.arizona.edu/MIRI/miricooler.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* FGS/NIRISS (Senzor finega usmerjanja in bližnje infrardeče slikanje in spektrograf brez rež), ki ga vodi Kanadska vesoljska agencija pod projektnim znanstvenikom Johnom Hutchingsom (Herzbergovo raziskovalno središče za astronomijo in astrofiziko, Nacionalni raziskovalni svet), se uporablja za stabilizacijo med znanstvenimi opazovanji. Meritve FGS se uporabljajo za nadzor celotne orientacije vesoljskega plovila in za pogon finega krmilnega ogledala za stabilizacijo slike. Kanadska vesoljska agencija zagotavlja tudi modul bližnje infrardečega snemalnika in spektrografa brez rež (NIRISS) za astronomsko slikanje in spektroskopijo v območju valovnih dolžin od 0,8 do 5 μm, ki ga vodi glavni raziskovalec René Doyon z Université de Montréal. Ker je NIRISS fizično nameščen skupaj s FGS, ju pogosto imajo za eno samo enoto. Služita pa povsem različnim namenom, ena naprava je znanstveni instrument, druga pa del podporne infrastrukture observatorija.

NIRCam in MIRI imata koronografe, ki blokirajo zvezdno svetlobo za opazovanje šibkih ciljev, kot so planeti izven sončnega sistema in diski okrog zelo blizu svetlih zvezd .&lt;ref name=&quot;nasamiri&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/miri.html|title=JWST: Mid-Infrared Instrument (MIRI)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=3 February 2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

Infrardeče detektorje za module NIRCam, NIRSpec, FGS in NIRISS je dostavilo podjetje Teledyne Imaging Sensors (prej Rockwell Scientific Company). Inženirska skupina za integrirani znanstveni instrumentni modul (Integrated Science Instrument Module - ISIM), vesoljski teleskop Jamesa Webba (JWST) in inženirska skupina za upravljanje in obdelavo podatkov (integrated Command and Data Handling ICDH) uporabljajo SpaceWire za pošiljanje podatkov med znanstvenimi instrumenti in opremo za obdelavo podatkov.&lt;ref&gt;[http://www.nasa.gov/vision/universe/watchtheskies/jwst_spacewired_prt.htm &quot;NASA's James Webb Space Telescope Gets 'Spacewired'&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211110124408/https://www.nasa.gov/vision/universe/watchtheskies/jwst_spacewired_prt.htm |date=2021-11-10 }} 2007 {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

=== Vodilo vesoljskega plovila ===
[[Slika:SpacecraftBus-model.jpg|desno|sličica| Shema vodila vesoljskega plovila. Sončna plošča je zelena, svetlo vijolične plošče pa so radiatorji.]]
Vodilo vesoljskega plovila je primarna podporna komponenta vesoljskega teleskopa James Webb, ki gosti številne računalniške, komunikacijske, električne, pogonske in strukturne dele.&lt;ref name=&quot;jwstbus2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Skupaj s sončnim ščitom tvori element vesoljskega plovila vesoljskega teleskopa.&lt;ref name=&quot;observ2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Druga dva glavna elementa JWST sta integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) in optični teleskop (OTE). Področje 3 ISIM je tudi znotraj vodil vesoljskega plovila; vključuje podsistem za upravljanje in obdelavo podatkov ISIM ter krio-hladilnik MIRI.&lt;ref name=&quot;observ3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Vodilo vesoljskega plovila je povezano z elementom optičnega teleskopa prek premičnega stolpa, jki je povezan tudi s ščitnikom pred soncem.&lt;ref name=&quot;jwstbus3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Vodilo vesoljskega plovila je na &quot;topli&quot; strani sončnega ščita, obrnjeno proti soncu, in deluje pri temperaturi približno 300 K (27 °C; 80 °F).&lt;ref name=&quot;observ4&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

Vodilo vesoljskega plovila ima maso 350 kg (770 lb) in mora podpirati vesoljski teleskop s težo 6.200 kg (13.700 lb) .&lt;ref name=&quot;facts2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Izdelano je pretežno iz grafitnega kompozitnega materiala.&lt;ref name=&quot;facts4&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Sestavili so ga v Kaliforniji, montaža je bila končana leta 2015, nato pa ga je bilo treba pred izstrelitvijo leta 2021 združiti s preostalim vesoljskim teleskopom. Vodilo vesoljskega plovila lahko obrača teleskop z natančnostjo do ene ločne sekunde in izolira vibracije tja do dveh miliarcsekund.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.compositesworld.com/news/james-webb-space-telescope-spacecraft-inches-towards-full-assembly|title=James Webb Space Telescope spacecraft inches towards full assembly|publisher=Composites World|author=Sloan, Jeff|date=12 October 2015|accessdate=2022-01-23|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024213903/https://www.compositesworld.com/news/james-webb-space-telescope-spacecraft-inches-towards-full-assembly|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V osrednji računalniški, pomnilniški in komunikacijski opremi&lt;ref name=&quot;jwstbus4&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; procesor in programska oprema usmerjata podatke v instrumente in iz njih, v polprevodniško pomnilniško jedro in v komunikacijski sistem, ki lahko pošilja podatke na Zemljo in sprejema ukaze. Računalnik nadzoruje tudi usmeritev vesoljskega plovila, zajema podatke iz žiroskopov in sledilnika zvezd ter pošilja ukaze reakcijskim kolesom ali potisnim elementom.

Webb ima dva para raketnih motorjev (en par za redundanco) za popravke smeri na poti do L2 in za stabilizacijo pravilne lege v halo-orbiti. Osem manjših potisnih puš se rabi za nadzor lege{{snd}} tj. za pravilno usmerjanje vesoljskega plovila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JWST Propulsion|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-spacecraft-bus/jwst-propulsion|website=JWST User Documentation|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=29 December 2021}}&lt;/ref&gt; Motorji uporabljajo [[hidrazin]] kot gorivo (159 L ob lansiranju) in dušikov tetroksid kot oksidant (79.5 L ob lansiranju).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=28 November 2021|title=NASA gives green light to fuel James Webb Space Telescope|url=https://spaceflightnow.com/2021/11/28/nasa-gives-green-light-to-fuel-james-webb-space-telescope/|publisher=Spaceflight Now}}&lt;/ref&gt;

== Primerjava z drugimi teleskopi ==
[[Slika:JWST-HST-primary-mirrors.svg|desno|sličica|Primerjava s primarnim ogledalom teleskopa Hubble ]]
[[File:Primary_Mirror_Size_Comparison_Between_Webb_and_Hubble.webm|desno|sličica|Primerjava velikosti primarnih zrcal JWST in Hubble]]
Želja po velikem infrardečem vesoljskem teleskopu sega desetletja nazaj. V Združenih državah so načrtovali vesoljsko infrardečo teleskopsko delavnico (Space Infrared Telescope Facility - SIRTF, kasneje preimenovan v Spitzer Space Telescope), medtem ko je bil Space Shuttle še bil razvoju, in že takrat so se zavedali njegovih možnosti za infrardečo astronomijo.&lt;ref name=&quot;proceedings.spiedigitallibrary.org&quot;&gt;{{Navedi konferenco|url=http://proceedings.spiedigitallibrary.org/proceeding.aspx?articleid=1227080|conference=1978 Los Angeles Technical Symposium|publisher=Society of Photographic Instrumentation Engineers|title=Infrared Detector Performance In The Shuttle Infrared Telescope Facility (SIRTF)|doi=10.1117/12.956060|pages=81–88|year=1978|series=Utilization of Infrared Detectors|bibcode=1978SPIE..132...81M}}&lt;/ref&gt; V primerjavi s zemeljskimi teleskopi vesoljske opazovalnice nimajo težav zaradi atmosferske absorpcije infrardeče svetlobe. Vesoljski observatoriji so astronomom odprli povsem &quot;nova nebesa&quot;.&lt;ref name=&quot;proceedings.spiedigitallibrary.org&quot; /&gt;
Redka atmosfera nad 400 km nazivne višine leta nima merljive absorpcije, tako da lahko detektorji, ki delujejo na vseh valovnih dolžinah od 5 μm do 1000 μm, dosežejo visoko radiometrično občutljivost.

Infrardeči teleskopi pa imajo pomanjkljivost: ostati morajo izjemno hladni in daljša kot je valovna dolžina infrardečih teleskopov, hladnejši morajo biti.&lt;ref name=&quot;ipac.caltech.edu&quot;/&gt; Sicer toplota v ozadju same naprave preplavi detektorje, zaradi česar je dejansko slepa. To je mogoče premagati s skrbno zasnovo vesoljskega plovila, zlasti s postavitvijo teleskopa v dewar z izjemno hladno snovjo, kot je tekoči helij.&lt;ref name=&quot;ipac.caltech.edu&quot; /&gt; To je pomenilo, da ima večina infrardečih teleskopov življenjsko dobo, omejeno s hladilno tekočino, le nekaj mesecev, morda največ nekaj let.&lt;ref name=&quot;ipac.caltech.edu&quot; /&gt;

V nekaterih primerih je bilo mogoče s pametno zasnovo vesoljskega plovila vzdrževati dovolj nizko temperaturo in tako omogočiti omogočila opazovanja blizu v bližnjem infra-rdečem območju brez dovoda hladilne tekočine, (v primeru vesoljskega teleskopa Spitzer in Wide-field Infrared Survey Explorer). Drug primer je Hubblova infrardeča kamera in več-telesnim spektrometer (NICMOS), ki je ob začetku uporabljal blok dušikovega ledu, ki se je po nekaj letih izčrpal, in ki so ga predelali v krio-hladilnik, ki je deloval neprekinjeno. Vesoljski teleskop Jamesa Webba je zasnovan tako, da se hladi sam brez dewar posode s kombinacijo sončnikov in sevalnih teles, pri čemer srednje infrardeči instrument uporablja dodatni krio-hladilnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2016-06-cold-cooler-nasa-telescope.html|title=How cold can you go? Cooler tested for NASA telescope|publisher=Phys.org|date=14 June 2016|accessdate=31 January 2017}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:2294_Mission_Posters_Webb_English-1200.jpg|desno|sličica| Uradni plakat vesoljskega teleskopa James Webb]]
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:center; margin:10px; text-align:center;&quot;
|+Izbrani vesoljski teleskopi in instrumenti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://herschel.jpl.nasa.gov/relatedMissions.shtml|title=JPL: Herschel Space Observatory: Related Missions|publisher=NASA, Jet Propulsion Laboratory, Goddard Flight Center, [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] |accessdate=4 June 2012}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
!Ime
!Leto
![[Spekter elektromagnetnega valovanja|Valovna dolžina]] &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;(μm)
!Apertura &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;(m)
!Hlajenje
|-
|Spacelab Infrared Telescope (IRT)
|1985
|1.7–118
|0.15
|Helij
|-
|Infrared Space Observatory (ISO)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/iso/what-is-iso-|title=What is ISO?|publisher=[[ESA]]|date=2016|accessdate=4 June 2021}}&lt;/ref&gt;
|1995
|2.5–240
|0.60
|Helij
|-
| style=&quot;max-width:250px;&quot; |Hubble Space Telescope Imaging Spectrograph (STIS)
|1997
|0.115–1.03
|2.4
|Pasivno
|-
| style=&quot;max-width:250px;&quot; |Hubble Near Infrared Camera / Multi-Object Spectrometer (NICMOS)
|1997
|0.8–2.4
|2.4
|Dušik, kasneje krio hladilnik
|-
|Spitzer Space Telescope
|2003
|3–180
|0.85
|Helij
|-
|Hubble Wide Field Camera 3 (WFC3)
|2009
|0.2–1.7
|2.4
|Pasivno, in termo električno&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/content/hubble-space-telescope-wide-field-camera-3|title=Hubble Space Telescope – Wide Field Camera 3|publisher=NASA|date=22 August 2016}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
|-
|Herschel Space Observatory
|2009
|55–672
|3.5
|Helij
|-
|James Webb Space Telescope
|2021
|0.6–28.5
|6.5
|Pasivno, in krio hladilnik (MIRI)
|}
Zamude in zvišanje stroškov JWST je mogoče primerjati z vesoljskim teleskopom Hubble.&lt;ref name=&quot;nature06&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Reichhardt|first=Tony|date=March 2006|title=US astronomy: Is the next big thing too big?|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-03-09_440_7081/page/140|journal=[[Nature]] |volume=440|issue=7081|pages=140–143|bibcode=2006Natur.440..140R|doi=10.1038/440140a|pmid=16525437|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; OB začetku leta 1972 naj bi Hubble uradna ocena stroškov znašala 300 milijonov ameriških dolarjev (ali približno 1 milijardo ameriških dolarjev v stalnih dolarjih iz leta 2006), toda ko je leta 1990 odletel v orbito, so bili stroški približno štirikrat večji. Poleg tega so novi instrumenti in odprave za servis do leta 2006 povečale stroške na vsaj 9 milijard USD.&lt;ref name=&quot;nature06&quot; /&gt;

Od drugih NASA observatorijev, ki so jih predlagali približno v istem času, so večino že preklicali ali prestavili na kasneje, tako Zemeljski iskalnik planetov (Terrestrial Planet Finder 2011), Vesoljska intertferometrska misija (Space Interferometry Mission - 2010), Mednarodni rentgenski laboratorij (International X-ray Observatory - 2011), MAXIM (Misija za rentgensko slikanje mikroločne sekunde - Microarcsecond X-ray Imaging Mission), Vesoljski za daljni infrardeči pas an eno aperturo (SAFIR - Single Aperture Far-Infrared Observatory), Vesoljni laboratorij za ultravijoličasti pas (Space Ultraviolet-Visible Observatory), in Submilimetrska sonda evolucije kozmične strukture (SPECS - Submillimeter Probe of the Evolution of Cosmic Structure).

== Zgodovina ==

=== Ozadje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; margin-left:0.5em; font-size:88%;&quot;
|+Izbrani dogodki
! Leto
! Dogodki
|-
| 1996
| Začel se je vesoljski teleskop naslednje generacije
|-
| 2002
| z imenom vesoljski teleskop Jamesa Webba, 8 do 6 m
|-
| 2004
| NEXUS preklican&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://strategic.mit.edu/downloads.php|title=Nexus Space Telescope|publisher=MIT}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2007
| MOU ESA/NASA
|-
| 2010
| MCDR opravljen
|-
| 2011
| Predlagani preklic
|-
| 2016
| Končna montaža zaključena
|-
| 2021
| Start
|}
Razprave o nadaljevanju Hubbla so se začele v 80. letih, vendar se je resno načrtovanje začelo v začetku 90. let.&lt;ref name=&quot;Space_is_changing&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}&lt;/ref&gt; Hi-Z teleskopski koncept je bil razvit med letoma 1989 in 1994: popolnoma omeden 4 m (13 ft) infrardeči teleskop, ki bi se s 3 astronomsko enoto (AU) ukinil na tirnico.&lt;ref name=&quot;stsci1994&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162406/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1994|accessdate=29 December 2018}} {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162406/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994 |date=2014-02-03 }}&lt;/ref&gt; Ta oddaljena orbita bi imela koristi od zmanjšanega svetlobnega hrupa zodijačnega prahu.&lt;ref name=&quot;stsci1994&quot; /&gt; Drugi zgodnji načrti so pozvali k misiji predpogodbenega teleskopa NEXUS(AU).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nap.edu/html/aanm/web/tier3text/ngst.htm|title=Astrononmy and Astrophysics in the New Millennium|publisher=NASA}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|chapter-url=http://strategic.mit.edu/docs/3_13_SPIE-4849-39.pdf|last3=Mosier|chapter=Multidisciplinary analysis of the NEXUS precursor space telescope|series=Highly Innovative Space Telescope Concepts|doi=10.1117/12.460079|date=2002|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A.|first3=Gary E.|first=Olivier L.|last2=Miller|first2=David W.|last=de Weck|page=294|volume=4849|title=Highly Innovative Space Telescope Concepts|bibcode=2002SPIE.4849..294D}}&lt;/ref&gt;

Izboljševanje prvotne porazne zmogljivosti vesoljskega teleskopa Hubble v prvih letih je igralo pomembno vlogo pri rojstvu JWST. Leta 1993 je NASA opravila misijo Space Shuttle, ki bo nosila zamenjavo za HST-jevo kamero in retrofit za njegov slikovni spektrograf, da bi nadomestila sferično aberacijo v svojem primarnem ogledalu. Medtem ko je astronomska skupnost vneto počakala na to misijo, je NASA ob tem izjemnem napredku pri delu v vesolju nosila veliko tveganje in da njen uspešen konec ni bil na noben način zagotovljen.

Zaradi tega so sklicali leta 1995 &quot;Odbor HST in po njem&quot; (&quot;''HST &amp; Beyond Committee''&quot;), odbor vodilnih ameriških astronomov, da bi ocenil učinkovitost odprav z namenom popravil in raziskal ideje, potrebne za prihodnje vesoljske teleskope, če bi misija popravila bila neuspešna. Odbor je imel srečo, da je decembra 1993 videl uspeh misije za servisiranje Space Shuttle 1 in neverjetni javni odziv na osupljive slike, ki jih je poslal HST. Astronomska skupnost in sama NASA sta bili navdušeni.

Spodbujen z uspehom HST in s priznanjem za inovativno dela v Evropi za prihodnje misije&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Thronson|first=H.A.|last2=Hawarden|first2=T.|last3=Davies|first3=J.K.|last4=Lee|first4=T.J.|last5=Mountain|first5=C.M.|last6=Longair|first6=M.|date=January 1991|title=The Edison infrared space observatory and the universe at high redshifts|url=http://dx.doi.org/10.1016/0273-1177(91)90514-k|journal=Advances in Space Research|volume=11|issue=2|pages=341–344|bibcode=1991AdSpR..11b.341T|doi=10.1016/0273-1177(91)90514-k|issn=0273-1177}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Thronson, Jr.|first=Harley A.|last2=Hawarden|first2=Timothy G.|last3=Bradshaw|first3=Tom W.|last4=Orlowska|first4=Anna H.|last5=Penny|first5=Alan J.|last6=Turner|first6=R. F.|last7=Rapp|first7=Donald|date=1 November 1993|editor-last=Bely|editor-first=Pierre Y|editor2-last=Breckinridge|editor2-first=James B|title=Edison radiatively cooled infrared space observatory|url=http://dx.doi.org/10.1117/12.158751|journal=SPIE Proceedings|series=Space Astronomical Telescopes and Instruments II|publisher=SPIE|volume=1945|pages=92–99|doi=10.1117/12.158751}}&lt;/ref&gt; je poročilo iz leta 1996 raziskalo koncept večjega in veliko hladnejšega, infrardeče občutljivega teleskopa, ki bi lahko v kozmičnem času posegel nazaj vse do rojstva prvih galaksij. Ta visoko prioritetni znanstveni cilj je bil zunaj zmožnosti HST, ker ga je kot topel teleskop slepilo infrardeče sevanje lastnega optičnega sistema.&amp;nbsp;Poleg priporočil, da se misijo HST podaljša do leta 2005 in razvije tehnologije za iskanje planetov okrog drugih zvezd, se je NASA odločila za glavni predlog HST &amp; Beyond&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stsci.edu/files/live/sites/www/files/home/hst/documentation/_documents/HSTandBeyond.pdf|title=Exploration and the Search for Origins: A Vision for Ultraviolet-Optical-Infrared Space Astronomy Report Of The &quot;HST &amp; Beyond&quot; Committee, 1996, ed. A. Dressler, Association of Universities for Research in Astronomy}}&lt;/ref&gt; za velik, hladen vesoljski teleskop (sevalno ohlajen na stotine stopinj pod 0&amp;nbsp;°C) in začela proces načrtovati prihodnji JWST.

Začetek v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in ob začetku vsakega desetletja odtlej so nacionalne akademije sklicevale skupnost ameriških astronomov, da bi ustvarjalno razmišljali o astronomskih instrumentih in raziskavah za naslednje desetletje ter dosegli soglasje o ciljih in prednostnih nalogah. NASA, zvesta podpornica teh &quot;desetletnih raziskav astronomije in astrofizike&quot;, je bila tudi izjemno uspešna pri razvoju programov in orodij za izpolnjevanje priporočil raziskav. Tako je astronomska skupnost, tudi ob precejšnji podpori in vznemirjenju proti koncu prejšnjega stoletja, da je NASA začela delati na nasledniku HST, štela za bistvenega pomena visoko prednostno nalogo Dekadne raziskave iz leta 2000.

Priprave na raziskavo so vključevale nadaljnji razvoj znanstvenega programa za tako imenovani vesoljski teleskop naslednje generacije&lt;ref&gt;The Next Generation Space Telescope. Visiting a time when galaxies were young., by Stockman, H. S.. Space Telescope Science Institute, Baltimore, Maryland. The Association of Universities for Research in Astronomy, Washington, D.C., June 1997&lt;/ref&gt; in napredek v ustreznih tehnologijah s strani NASA. S časom je preučevanje rojstva galaksij v mladem vesolju in iskanje planetov okrog drugih zvezd{{Spaced en dash}}prišlo na vrh ciljev &quot;Origins&quot; HST &amp; Beyond.

Pozno v devetdesetih letih je NASA ustanovila &quot;Pododbor za ORIGINS&quot; za ta projekt in &quot;Pododbor po Einsteinu&quot; za pregled idej za misij, kjer je vesolje laboratorij za temeljno astrofiziko, na primer črne luknje in supernove.&amp;nbsp;Kot so upali, je NGST v desetletni raziskavi astronomije in astrofizike iz leta 2000 prejel najvišjo oceno&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://www.nap.edu/catalog/9839|title=Astronomy and Astrophysics in the New Millennium |date=16 January 2001|publisher=National Academies Press|isbn=978-0-309-07031-7|location=Washington, D.C.|doi=10.17226/9839}}&lt;/ref&gt;, kar je omogočilo nadaljevanje projekta s popolno podporo in soglasjem skupnosti.

Administrator pri Nasi, Dan Goldin, je skoval besedno zvezo &quot;hitreje, bolje, ceneje&quot; in se odločil za naslednji velik preskok paradigme za astronomijo, in sicer za skok čez mejo enega samega ogledala. To je pomenilo prehod od &quot;izločevanja gibljivih delov&quot; k &quot;privaditi se na premične dele&quot; (tj. na segmentirano optiko). Da desetkrat zniža težo, so se najprej lotili silicijevega karbida z zelo tanko plastjo stekla na vrhu, na koncu pa se odločili za [[Berilij|berilij.]]&lt;ref name=&quot;Space_is_changing&quot;/&gt;

&quot;Hitreje, bolje, ceneje&quot; sredi 90ih let je rodila koncept NGST z aperturo 8 na točki L2, s ceno 500 milijonov USD. Leta 1997 je NASA sodelovala z Goddard Space Flight Center, Ball Aerospace &amp; Technologies in TRW za izvedbo tehničnih zahtevanih in stroškovnih študij treh različnih konceptov, leta 1999 pa je za predhodne konceptne študije izbrala Lockheed Martin in TRW. Izstrelitev je bila v tem času načrtovana za leto 2007, vendar je bil datum izstrelitve večkrat potisnjena nazaj (glej tabelo naprej navzdol).

Projekt je dobil ime po drugem upravitelju NASA (1961–1968) Jamesu E. Webbu (1906–1992). Webb je vodil agencijo med programom Apollo in uveljavil znanstvene raziskave kot osrednjo dejavnost Nase. JWST je Nasin projekt z mednarodnim sodelovanjem Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/whois.html|title=About James Webb|publisher=NASA|access-date=15 March 2013}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

Leta 2003 je NASA naročila pri TRW za JWST prvo pogodbo v vrednosti 824,8 milijona dolarjev. Po načrtu je šlo za setirano primarno ogledalo in start v 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|title=TRW Selected as JWST Prime Contractor|date=11 September 2003|accessdate=13 January 2012|publisher=STCI|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304055742/http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archive-date=2016-03-04|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kasneje istega leta je TRW [[Northrop Grumman|v sovražni ponudbi kupil Northrop Grumman]] in postal Northrop Grumman Space Technology.&lt;ref name=&quot;webbpast&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|title=HubbleSite – Webb: Past and Future|accessdate=13 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191947/http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|archive-date=2016-03-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

JWST je projekt [[NASA|Nase]], z mednarodnim sodelovanjem [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA), ki sta se uradno pridružili leta 2004 oziroma 2007.

=== Razvoj - sprememba načrtov - 2005 ===
Rast stroškov, ki je bila razkrita spomladi 2005, je zahtevala ponovno načrtovanje avgusta 2005.&lt;ref name=&quot;replan2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST)|first=John |last=Mather|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] |access-date=5 July 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081110180605/http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|archive-date=10 November 2008}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Primarni tehnični rezultati ponovnega načrtovanja so bile pomembne spremembe načrtov integracije in preskusov, 22-mesečna zamuda pri izstrelitvi (od 2011 do 2013) in odprava preskusov na ravni sistema za načine opazovanja pri valovni dolžini, krajši od 1,7 μm. Druge glavne značilnosti observatorija so bile nespremenjene. Po novem načrtovanju je bil projekt neodvisno pregledan aprila 2006.
=== Gradnja (podrobni projekt - od 2007) ===
[[Slika:NASA’s_James_Webb_Space_Telescope_Completes_Environmental_Testing_(50427670958)_(cropped).jpg|desno|sličica| Sestavljen teleskop po okoljskem testiranju]]
Januarja 2007 je devet od desetih postavk tehnološkega razvoja v projektu uspešno prestalo neodvisni kontrolni proces&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|title=JWST Passes TNAR|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304055757/http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archive-date=2016-03-04|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Te tehnologije so se štele za dovolj zrele za odpravo pomembnih tveganj v projektu. Preostali tehnološki razvojni element (MIRI krio hladilnik) je aprila 2007 zaključil svoj mejnik tehnološkega zorenja. Ta tehnološki pregled je predstavljal začetni korak v procesu, ki je končno premaknil projekt v fazo podrobnega načrtovanja (faza C). Do maja 2007 so bili stroški še vedno dosegljivi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.space.com/businesstechnology/070523_techwed_jwst_dock.html|title=NASA Adds Docking Capability For Next Space Observatory|first=Brian|last=Berger|date=23 May 2007|publisher=SPACE.com|accessdate=5 July 2008}}&lt;/ref&gt; Marca 2008 je projekt uspešno zaključil idejni pregled projekta (PDR). Aprila 2008 je projekt šel skozi neodvisen pregledni proces. Drugi opravljeni pregledi vključujejo pregled modula integriranega znanstvenega instrumenta marca 2009, pregled elementa optičnega teleskopa, ki je bil zaključen oktobra 2009, in pregled zaščite pred soncem, zaključen januarja 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope sunshield is ready to fabricate|url=https://www.laserfocusworld.com/test-measurement/research/article/16568637/james-webb-space-telescope-sunshield-is-ready-to-fabricate|website=www.laserfocusworld.com|accessdate=30 December 2021}}&lt;/ref&gt;

Marca 2018 je NASA odložila izstrelitev JWST-a za dodatno leto na maj 2020, potem ko se je ščitnik za zaščito teleskopa med testiranjem pretrgal in kabli sončnega ščita niso dovolj zategnjeni. V juniju 2018 je NASA odložila začetek za dodatnih 10 mesecev na marec 2021, na podlagi ocene neodvisnega odbora za pregled, sklicanega po neuspešni uvedbi testa marca 2018.&lt;ref name=&quot;NASAJWSTdelay2021&quot;&gt;{{Navedi novice|date=27 June 2018|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|accessdate=27 June 2018|archive-date=2020-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200314025315/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|url-status=dead}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; V pregledu je bilo ugotovljeno, da ima zagon in uvajanje JWST 344 možnih enkratnih odpovedi - nalog, ki ob neuspehu niso imele druge alternative ali možnosti za okrevanje, zato je moral teleskop uspeti pri vsaki od njih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/news/speaking-of-science/wp/2018/07/26/northrop-grumman-ceo-is-grilled-about-james-webb-space-telescope-errors/|title=Northrop Grumman CEO is grilled about James Webb Space Telescope errors|last=Achenbach|first=Joel|date=26 July 2018|accessdate=28 December 2019}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2019 je bila končana mehanska integracija teleskopa, 12 let po prvotnem planu leta 2007.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.in/nasa-hubble-telescope-replacement-james-webb-space-telescope-assembled-after-12-years/articleshow/70886209.cms|title=The two halves of Hubble's US$10 billion successor have finally come together after 12 years of waiting|publisher=Business Insider|accessdate=29 August 2019|archive-date=2022-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220715144438/https://www.businessinsider.in/nasa-hubble-telescope-replacement-james-webb-space-telescope-assembled-after-12-years/articleshow/70886209.cms|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Po končani gradnji je JWST opravil končne teste v tovarni Northrop Grumman v Redondo Beachu v Kaliforniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=30 September 2021|title=After two decades, the Webb telescope is finished and on the way to its launch site|url=https://spaceflightnow.com/2021/09/30/webb-on-the-way-to-french-guiana/|website=Spaceflight Now}}&lt;/ref&gt; Ladja s teleskopom je 26. septembra 2021 zapustila Kalifornijo in po plovbi skozi [[Panamski prekop]] in prispela v [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]] 12. oktobra 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wall|first=Mike|date=12 October 2021|title=NASA's James Webb Space Telescope arrives in French Guiana ahead of December 18 launch|url=https://www.space.com/nasa-james-webb-space-telescope-arrives-french-guiana|website=Space.com}}&lt;/ref&gt;

=== Težave s stroški in urnikom ===
Življenjski stroški nase za projekt naj bi bili 9,7 milijarde USD, od tega 8,8 milijarde US$ za načrtovanje in razvoj vesoljskih plovil, 861 milijonov US$ pa naj bi podprlo pet let misij.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=FY 2022 NASA Congressional Budget Justification|url=https://www.nasa.gov/sites/default/files/atoms/files/fy2022_congressional_justification_nasa_budget_request.pdf|publisher=NASA|page=JWST-2}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Predstavniki ESA in CSA so naveli, da njihovi prispevki za projekte znašajo približno 700 milijonov EUR oziroma 200 milijonov EUR.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Foust|first=Jeff|title=JWST launch slips to November|url=https://spacenews.com/jwst-launch-slips-to-november/|publisher=SpaceNews|date=2 June 2021}}&lt;/ref&gt;

JWST ima zgodovino velikih prekoračitev stroškov in zamud, ki so deloma posledica zunanjih dejavnikov, kot so zamude pri odločitvi za nosilno raketo in dodajanje dodatnih sredstev za nepredvidene primere. Do leta 2006 je bila za razvoj JWST porabljena 1 milijarda USD, proračun pa je takrat znašal približno 4,5 milijarde USD. Članek iz leta 2006 v reviji [[Nature|''Nature je'']] omenil študijo iz leta 1984, ki jo je izvedel odbor za vesoljske znanosti, ki je ocenil, da bi infrardeči observatorij naslednje generacije stal 4 milijarde ameriških dolarjev (približno 7 milijard ameriških dolarjev v dolarjih iz leta 2006).&lt;ref name=&quot;nature06&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; margin-left:0.5em; font-size:0.9em;&quot;
|+Takrat načrtovani začetek izvajanja in skupni proračun
!Leto
!Načrtovani začetek izvajanja
!Proračunski načrt&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(milijarda USD)&lt;/small&gt;
|-
|1997
|2007&lt;ref name=&quot;ngst1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1571/is_n39_v13/ai_19964936/|title=Next Generation Space Telescope will peer back to the beginning of time and space|publisher=CBS|first=Phil|last=Berardelli|date=27 October 1997|accessdate=2022-01-23|archive-date=2015-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151019041008/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1571/is_n39_v13/ai_19964936/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|0.5&lt;ref name=&quot;ngst1&quot; /&gt;
|-
|1998
|2007&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lilly|first=Simon|url=http://www.casca.ca/lrp/vol2/ngst/hstng.html|title=The Next Generation Space Telescope (NGST)|publisher=University of Toronto|date=27 November 1998|access-date=2022-01-23|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225224535/https://www.casca.ca/lrp/vol2/ngst/hstng.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|1&lt;ref name=&quot;nature06&quot;/&gt;
|-
|1999
|2007 to 2008&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Offenberg|first=Joel D|last2=Sengupta|first2=Ratnabali|last3=Fixsen|first3=Dale J.|last4=Stockman|first4=Peter|last5=Nieto-Santisteban|first5=Maria|last6=Stallcup|first6=Scott|last7=Hanisch|first7=Robert|last8=Mather|first8=John C.|year=1999|title=Cosmic Ray Rejection with NGST|url=http://www.adass.org/adass/proceedings/adass98/offenbergjd/|journal=Astronomical Data Analysis Software and Systems Viii|volume=172|page=141|bibcode=1999ASPC..172..141O|access-date=2022-01-23|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225224512/https://www.adass.org/adass/proceedings/adass98/offenbergjd/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|1&lt;ref name=&quot;nature06&quot; /&gt;
|-
|2000
|2009&lt;ref name=&quot;miri&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archivedate=27 September 2011}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm |date=2011-09-27 }}&lt;/ref&gt;
|1.8&lt;ref name=&quot;nature06&quot; /&gt;
|-
|2002
|2010&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=5319|title=NGST Weekly Missive|date=25 April 2002|accessdate=2022-01-23|archive-date=2022-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220715144440/https://spaceref.com/status-report/ngst-weekly-missive-25-apr-2002/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|2.5&lt;ref name=&quot;nature06&quot; /&gt;
|-
|2003
|2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/nov/HQ_c03pp_telescope_mod.html|title=NASA Modifies James Webb Space Telescope Contract|date=12 November 2003|accessdate=2022-01-23|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225224505/https://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/nov/HQ_c03pp_telescope_mod.html|url-status=dead}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
|2.5&lt;ref name=&quot;nature06&quot;/&gt;
|-
|2005
|2013
|3&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.spacepolitics.com/2005/05/21/problems-for-jwst/|title=Problems for JWST|date=21 May 2005}}&lt;/ref&gt;
|-
|2006
|2014
|4.5&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=9 March 2006|title=Refocusing NASA's vision|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-03-09_440_7081/page/127|journal=Nature|volume=440|issue=7081|page=127|bibcode=2006Natur.440..127.|doi=10.1038/440127a|pmid=16525425|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |2008: Preliminary Design Review
|-
|2008
|2014
|5.1&lt;ref name=&quot;cowen&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|first=Ron|last=Cowen|title=Webb Telescope Delayed, Costs Rise to $8 Billion|date=25 August 2011|publisher=ScienceInsider|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120114105805/http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|archivedate=14 January 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |2010: Critical Design Review
|-
|2010
|2015 to 2016
|6.5&lt;ref name=&quot;499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
|-
|2011
|2018
|8.7&lt;ref name=&quot;price&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-14625362|first=Jonathan|last=Amos|title=JWST price tag now put at over $8 bn|publisher=BBC|date=22 August 2011}}&lt;/ref&gt;
|-
|2013
|2018
|8.8&lt;ref name=&quot;sciam15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/article/nasa-assures-skeptical-congress-that-the-james-webb-telescope-is-on-track/|title=NASA Assures Skeptical Congress That the James Webb Telescope Is on Track|publisher=[[Scientific American]] |last=Moskowitz |first=Clara|date=30 March 2015|accessdate=29 January 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|2017
|2019&lt;ref name=&quot;launch 2019&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/feature/nasa-s-james-webb-space-telescope-to-be-launched-spring-2019|title=NASA's James Webb Space Telescope to be Launched Spring 2019|publisher=NASA|date=28 September 2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
|8.8
|-
|2018
|2020&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}&lt;/ref&gt;
|≥8.8
|-
|2019
|marec 2021&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|website=nasa.gov|date=27 June 2018|accessdate=28 June 2018|archive-date=2020-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200314025315/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|url-status=dead}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
|9.66
|-
|2021
|december 2021&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://spaceflightnow.com/2021/12/14/nasa-delays-launch-of-webb-telescope-to-no-earlier-than-dec-24/|title=NASA delays launch of Webb telescope to no earlier than Dec. 24|date=14 Dec 2021|accessdate=14 Dec 2021}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;
|9.70
|}
Teleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USDTeleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USD, vendar je ocena stroškov zrasla ves čas zgodnjega razvoja in je do leta 2008 uradno potrjena za začetek gradnje dosegla približno 5 milijard USD. Poleti 2010 je misija opravila svoj Kritični pregled oblikovanja (CDR) z odličnimi ocenami o vseh tehničnih zadevah, vendar je urnik in stroški zdrsov v tem času spodbudil Maryland senatorka Barbara Mikulski, da pozove k neodvisni pregled projekta. Neodvisna celovita revizijska komisija (ICRP), ki ji predseduje J. Casani (JPL), je ugotovila, da je bil najugodnejši možni datum zagona pozno leta 2015 z dodatnimi stroški v višini 1,5 milijarde US $(za skupno 6,5 milijarde US$). Prav tako so poudarili, da bi to zahtevalo dodatna finančna sredstva v FY2011 in FY2012 ter da bi vsak poznejši datum zagona povzročil višje skupne stroške.&lt;ref name=&quot;499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}}&lt;/ref&gt;

6. julija 2011 se je odbor za odobritve za proračun Združenih držav Amerike za trgovino, pravosodje in znanost preselil k preklicu projekta James Webb s predlogom proračuna FY 2012, s katerim je bil iz celotnega proračuna NASA odstranjen 1,9 milijarde AMERIŠKIH DOLARJEV, od tega približno četrtina za JWST. Porabljena je bila 3 milijarde US$, 75 % strojne opreme pa je bilo v proizvodnji. Ta predlog proračuna je bil odobren z glasovanjem pododbora naslednji dan. Odbor je obtožil, da je projekt »milijarde dolarjev nad proračunom in ga je obremenjevalo slabo upravljanje«. Kot odgovor je ameriško astronomsko društvo izdalo izjavo v podporo JWST, prav tako marylandski ameriški senator Barbari Mikulski. Številne redakcije, ki podpirajo JWST, so se pojavile tudi v mednarodnem tisku v letu 201.&lt;ref name=&quot;guardian.co.uk2&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/science/2011/jul/09/nasa-james-webb-space-telescope|title=Nasa fights to save the James Webb space telescope from the axe|newspaper=The Guardian|location=London|first=Robin|last=McKie|date=9 July 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2011/07/10/opinion/sunday/10sun2.html?ref=opinion|title=Way Above the Shuttle Flight|date=9 July 2011|newspaper=The New York Times}}&lt;/ref&gt; Novembra 2011 je kongres razveljavil načrte za preklic JWST in namesto tega prekinil dodatna sredstva za dokončanje projekta v višini 8 milijard US$.

Nekateri znanstveniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov in časovnih zamud okoli teleskopa Webb, ki je tekmoval s skromnimi proračune za astronomijo in tako ogrožal financiranje drugih programov vesoljske znanosti.&lt;ref name=&quot;SpaceNov12&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.space.com/13528-nasa-jwst-telescope-funding-delay-science-missions.html|title=NASA Acknowledges James Webb Telescope Costs Will Delay Other Science Missions|first=Dan|last=Leone|publisher=SpaceNews|date=7 November 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sciam15&quot;/&gt; Ker je pobegni proračun preusmeril sredstva iz drugih raziskav, je ''članek Nature'' iz leta 2010 opisal JWST kot &quot;teleskop, ki je izstradal astronomijo&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Billings|first=Lee|date=27 October 2010|title=The telescope that ate astronomy|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2010-10-28_467_7319/page/1028|journal=Nature|volume=467|issue=7319|pages=1028–1030|doi=10.1038/4671028a|pmid=20981068|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Pregled proračunskih zapisov NASA in poročil o stanju je ugotovil, da JWST pestijo številne iste težave, ki so vplivale na druge večje projekte Nase. Popravila in dodatna testiranja so vsebovala podcenjevanje stroškov teleskopa, ki ni bil predviden za pričakovane tehnične napake, in zgrešene proračunske projekcije, kar je podaljšalo trajanje projekta in dodatno povečalo stroške.&lt;ref name=&quot;sciam15&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FLTodayJun11&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|title=Telescope debacle devours NASA funds. Hubble's successor is billions of dollars over budget, 7 years late|last=Kelly |first=John |date=5 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140403051459/http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|archivedate=3 April 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;atlantic&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/science/archive/2016/12/james-webb-space-telescope-goddard/509840/|title=The Extreme Hazing of the Most Expensive Telescope Ever Built |last=Koren |first=Marina|date=7 December 2016|publisher=The Atlantic|accessdate=29 January 2017}}&lt;/ref&gt;

27. marca 2018 je NASA sporočila, da bo JWST-ov začetek potisnil nazaj na maj 2020 ali kasneje, in priznala, da bi stroški projekta lahko presegali 8,8 milijarde USD.&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; NASA se je zavezala, da bo po določitvi novega izstrelitvenega okna pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) začela revidirano oceno stroškov.&lt;ref name=&quot;NASA-20180327&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-observatory-requires-more-time-for-testing-and-evaluation-new-launch|title=NASA's Webb Observatory Requires More Time for Testing and Evaluation|last=Wang|first=Jen Rae|last2=Cole|first2=Steve|last3=Northon|first3=Karen|date=27 March 2018|publisher=NASA|accessdate=27 March 2018}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-43559980|title=Hubble 'successor' faces new delay|last=Amos|first=Jonathan|date=27 March 2018|publisher=BBC News|accessdate=27 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nature.com/articles/d41586-018-03863-5|title=NASA reveals major delay for $8-billion Hubble successor|last=Witze|first=Alexandra|doi=10.1038/d41586-018-03863-5|bibcode=2018Natur.556...11W|date=27 March 2018|accessdate=27 March 2018}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2019 je kongres kljub kritikam zaradi poraslih stroškov povečal omejitev stroškov misije za 800 milijonov ameriških dolarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.planetary.org/blogs/casey-dreier/2019/0215-fy2019-nasa-gets-its-best-budget-in-decades.html|title=NASA just got its best budget in a decade|last=Dreier|first=Casey|date=15 February 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Partnerstvo ===
NASA, ESA in CSA sodelujejo pri teleskopu od leta 1996. Sodelovanje ESA pri gradnji in lansiranju so njeni člani odobrili leta 2003, leta 2007 pa je bil podpisan sporazum med ESA in NASA. V zameno za polno partnerstvo, zastopanje in dostop do observatorija za svoje astronome, ESA zagotavlja instrument NIRSpec, optično klop instrumenta MIRI, [[Ariane 5|lanser Ariane 5 ECA]] in delovno silo za podporo operacijam.&lt;ref name=&quot;ESA Media Relations Service&quot;&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html|title=European agreement on James Webb Space Telescope's Mid-Infrared Instrument (MIRI) signed|date=9 June 2004|publisher=ESA Media Relations Service|accessdate=6 May 2009|archivedate=18 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090518064607/http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html}} {{Navedi splet |url=http://www.esa.int/esasc/pr_10_2004_s_en.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-10-06 |archive-date=2009-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518064607/http://www.esa.int/esasc/pr_10_2004_s_en.html |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45728-europe-s-role|title=ESA Science &amp; Technology - Europe's Contributions to the JWST Mission|website=sci.esa.int}}&lt;/ref&gt; CSA bo zagotovil senzor za natančno vodenje in spektrograf brez rež za infrardeče slike ter delovno silo za podporo operacijam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.asc-csa.gc.ca/eng/media/news_releases/2012/0730.asp|title=Canadian Space Agency &quot;Eyes&quot; Hubble's Successor: Canada Delivers its Contribution to the World's Most Powerful Space Telescope - Canadian Space Agency|date=12 April 2013|website=web.archive.org|accessdate=2022-01-23|archive-date=2013-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130412124143/http://www.asc-csa.gc.ca/eng/media/news_releases/2012/0730.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Več tisoč znanstvenikov, inženirjev in tehnikov v 15 državah je prispevalo k izdelavi, testiranju in integraciji JWST.&lt;ref name=&quot;jenner010620&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Jenner|first=Lynn|date=1 June 2020|title=NASA's Webb Telescope is an International Endeavor|url=http://www.nasa.gov/feature/goddard/2020/nasa-s-webb-telescope-is-an-international-endeavor|accessdate=23 September 2021|website=NASA}}&lt;/ref&gt; V projektu pred zagonom sodeluje skupaj 258 podjetij, vladnih agencij in akademskih institucij; 142 iz ZDA, 104 iz 12 evropskih držav in 12 iz Kanade.&lt;ref name=&quot;jenner010620&quot; /&gt; Druge države kot partnerice NASA, kot je Avstralija, so ali bodo sodelovale v operaciji po izstrelitvi.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Shepherd|first=Tony|title=James Webb: world’s most powerful telescope makes its first call to Australia on Christmas Day|url=https://www.theguardian.com/science/2021/dec/25/james-webb-worlds-most-powerful-telescope-makes-its-first-call-to-australia-on-christmas-day|accessdate=5 January 2022|work=the Guardian|date=25 December 2021|language=en}}&lt;/ref&gt;

; Sodelujoče države
{{div col|colwidth=22em}}
* {{flagcountry|Austria}}
* {{flagcountry|Belgium}}
* {{flagcountry|Canada}}
* {{flagcountry|Czech Republic}}
* {{flagcountry|Denmark}}
* {{flagcountry|Finland}}
* {{flagcountry|France}}
* {{flagcountry|Germany}}
* {{flagcountry|Greece}}
* {{flagcountry|Ireland}}
* {{flagcountry|Italy}}
* {{flagcountry|Luxembourg}}
* {{flagcountry|Netherlands}}
* {{flagcountry|Norway}}
* {{flagcountry|Portugal}}
* {{flagcountry|Spain}}
* {{flagcountry|Sweden}}
* {{flagcountry|Switzerland}}
* {{flagcountry|United Kingdom}}
* {{flagcountry|United States}}
{{div col end}}

[[Slika:JWST_people.jpg|desno|sličica| Zgodnji model v polnem obsegu na ogled v NASA Goddard Space Flight Center (2005)]]

Maja 2007 je bil sestavljen model teleskopa v polnem obsegu za prikaz v Nacionalnem muzeju letalstva in vesolja Smithsonian Institution v National Mall, [[Washington, D.C.|Washington, D.C]]. Model je bil namenjen gledalcem, da bi bolje razumeli velikost., obseg in kompleksnost satelita, pa tudi zanimanje gledalcev za znanost in astronomijo nasploh. Model se bistveno razlikuje od teleskopa, saj mora model vzdržati gravitacijo in vremenske razmere, zato je izdelan predvsem iz aluminija in jekla velikosti približno {{Cvt|24|x|12|x|12|m}} in tehta {{Cvt|5500|kg}}.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Full-Scale Model of the JWST Spacecraft|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45584-full-scale-model-of-the-jwst-spacecraft|publisher=European Space Agency|accessdate=7 October 2021|date=1 September 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Spor o imenu ===
Marca 2021 je članek v Scientific Americanu naso pozval, naj ponovno premisli o imenu teleskopa, glede na sume o vpletenosti J.Webba v preganjanje in zapostavljanje LGBTQ v času administracije Harryja S. Trumana. Septembra 2021 je NASA objavila, da ne namerava preimenovati teleskopa. Nekdanji administrator Sean O'Keefe, ki se je odločil, da imenuje teleskop po administratorju Webbu, je izjavil, da bi webb moral biti &quot;bilo krivično, J. Webba obtoževati za dogajanja, za katera ni nobenih dokazov, da je sodeloval pri njih&quot;.

== Poslanstvo - cilji ==
Vesoljski teleskop Jamesa Webba ima štiri ključne cilje:

* iskati svetlobo iz prvih zvezd in galaksij, ki so se v vesolju tvorile po Velikem poku 
* preučevati galaksij in evolucije 
* raziskovati nastajanje zvezd in planetov 
* preučevati planetarne sisteme in izvor življenja

Te cilje je mogoče učinkoviteje doseči z opazovanjem v bližnji infrardeči svetlobi in ne s svetlobo v vidnem delu spektra. Iz tega razloga instrumenti JWST ne bodo merili vidne ali ultravijolične svetlobe kot Hubble teleskop, ampak bodo imeli veliko večjo zmogljivost za izvajanje infrardeče astronomije. JWST bo občutljiv na razpon valovnih dolžin od 0,6 do 28&amp;nbsp;μm (kar ustreza oranžni svetlobi in globokemu infrardečemu sevanju pri približno {{Cvt|100|K|C|disp=or}}).

JWST se lahko uporablja za zbiranje informacij o zatemnitvi svetlobe zvezde [[KIC 8462852]], ki je bila odkrita leta 2015 in ima nekaj nenormalnih lastnosti svetlobne krivulje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.popularmechanics.com/space/telescopes/a19346/james-webb-telescope-alien-megastructure/|title=NASA's Next Telescope Could ID Alien Megastructures|date=9 February 2016|accessdate=1 September 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Orbita - načrt ===
[[Slika:L2_rendering.jpg|desno|sličica| JWST ne bo točno na L2, ampak kroži okrog njega v orbiti]]
[[Slika:Carina_Nebula_in_Visible_and_Infrared.jpg|desno|sličica| Dva nadomestna pogleda [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubblovega vesoljskega teleskopa]] na meglico Carina, ki primerjata ultravijolično in vidno (zgoraj) ter infrardečo (spodaj) astronomijo. V slednjem je vidnih veliko več zvezd.]]
JWST bo krožil okrog Sonca blizu druge [[Lagrangeeva točka|Lagrangeove točke]] (L2) sistema Sonce-Zemlja, ki je {{Cvt|1500000|km}} dlje od Sonca kot Zemljina orbita in približno štirikrat dlje od lunine orbite. Običajno bi objekt, ki kroži okrog Sonca dlje od Zemlje, potreboval več kot eno leto, da dokonča svojo orbito. Toda blizu L2 kombinirana gravitacijska sila Zemlje in Sonca omogoča, da vesoljsko plovilo kroži okrog Sonca v istem času, kot zavzame Zemljo. Bivanje blizu Zemlje omogoča, da so hitrosti prenosa podatkov veliko hitrejše za dano velikost antene.

Teleskop bo krožil okrog točke L2 sistema Sonce-Zemlja po halo-orbiti, ki bo nagnjena proti ekliptiki s polmerom polmer med približno 250.000 km (160.000 mi) in 832.000 km (517.000 mi), in periodo približno pol leta. Ker je L2 le ravnotežna točka brez privlačnosti težnosti, halo-tirnica ni orbita v običajnem smislu: vesoljsko plovilo je dejansko v orbiti okrog Sonca, halo-orbito pa lahko vidimo kot nadzorovano nihanje, da ostane v bližini točke L2. To zahteva nekaj popravljanja: približno 25 m/ letno od skupnega ∆v proračuna 93 m/s. Dve potisni enoti predstavljata pogonski sistem opazovalnice. Ker se nahajajo samo na strani opazovalnice obrnjeni proti Soncu, so vse operacije vodenja postaj zasnovane tako, da nekoliko podprejo zahtevano količino potiska, da bi se izognili poriniti JWST preko pol-stabilne točke L2, kar bi bilo usodno.

=== Infrardeča astronomija ===
[[Slika:HUDF-JD2.jpg|desno|sličica| Z infrardečimi opazovanji lahko vidite predmete, skrite v vidni svetlobi, kot je HUDF-JD2, prikazan tukaj.]]
JWST je formalni naslednik vesoljskega teleskopa Hubble (HST), in ker je njegov primarni poudarek na infrardeči astronomiji, je tudi naslednik vesoljskega teleskopa Spitzer. JWST bo daleč presegel oba teleskopa, saj bo lahko videl veliko več in veliko starejših zvezd in galaksij.&lt;ref name=&quot;RHowardJWST&quot;&gt;Howard, Rick, [https://www.nasa.gov/pdf/629955main_RHoward_JWST_3_6_12.pdf &quot;James Webb Space Telescope (JWST)&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211221150840/https://www.nasa.gov/pdf/629955main_RHoward_JWST_3_6_12.pdf |date=2021-12-21 }}, ''nasa.gov'', 6 March 2012 {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Opazovanje v infrardečem spektru je ključna tehnika za dosego tega zaradi [[Hubblov zakon|kozmološkega rdečega premika]] in zato, ker bolje prodira v zasenčeni prah in plin. To omogoča opazovanje bolj zatemnjenih in hladnejših predmetov. Ker vodna para in ogljikov dioksid v zemeljskem ozračju močno absorbirata večino infrardečega zraka, je zemeljska infrardeča astronomija omejena na ozka območja valovnih dolžin, kjer atmosfera absorbira manj močno. Poleg tega sama atmosfera seva v infrardečem spektru, pogosto preplavi svetlobo iz opazovanega predmeta. Zaradi tega je za infrardeče opazovanje prednostni vesoljski teleskop.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://coolcosmos.ipac.caltech.edu/cosmic_classroom/ir_tutorial/irwindows.html|title=Infrared Atmospheric Windows|publisher=Cool Cosmos|accessdate=28 August 2016|archive-date=2018-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20181011101051/http://coolcosmos.ipac.caltech.edu/cosmic_classroom/ir_tutorial/irwindows.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Bolj kot je predmet oddaljen, mlajši je; njena svetloba je trajalo dlje, da je dosegla človeške opazovalce. Ker se vesolje širi, ko svetloba potuje, postane rdečo prestavljena, predmete na skrajnih razdaljah pa je zato lažje videti, ali se vidijo v infrardeči. Infrardeče zmogljivosti.&lt;ref name=&quot;ir_astronomy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html |date=2006-12-08 }} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; JJWST naj bi mu dovolile, da se vrne v čas do prvih galaksij, ki se tvorijo le nekaj sto milijonov let po Velikem poku.&lt;ref name=&quot;firstlight&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|accessdate=9 June 2011}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

Infrardeče sevanje lahko svobodneje prehaja skozi regije kozmičnega prahu, ki sipajo vidno svetlobo. Opazovanja infrardečega spektra omogočajo preučevanje predmetov in regij vesolja, ki bi bili zakriti s plinom in prahom v vidnem spektru, kot so molekularni oblaki, kjer se zvezde rodijo, ob-zvezdni diski, ki privzamejo planete, in aktivna galaktična jedra.&lt;ref name=&quot;ir_astronomy&quot;/&gt;

Relativno hladni predmeti (temperature manj kot nekaj tisoč stopinj) oddajajo sevanje predvsem v infrardečem, kot je znano po Planckovem zakonu. Zaradi tega je večina predmetov, ki so hladnejši od zvezd, bolje raziskana v infrardeči.&lt;ref name=&quot;ir_astronomy2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|access-date=30 October 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archive-date=8 December 2006}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html |date=2006-12-08 }} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; To vključuje oblake medzvezdnega medija, rjavih pritlikavcev, planetov tako v naših kot drugih sončnih sistemih, kometih in telesih v Kuiperjevem pasu, ki jih bomo opazovali s srednjim infrardečim instrumentom (MIRI).&lt;ref name=&quot;miri3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm |date=2011-09-27 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;firstlight2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|access-date=9 June 2011}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

Nekatere misije v infrardeči astronomiji, ki so vplivale na razvoj JWST so bile Spitzer in WMAP (Wilkinson Mikrovalovna preiskava anizotropije). Spitzer je pokazal pomen srednjega infrardečega, kar je koristno za naloge, kot je opazovanje diskov prahu okrog zvezd. Prav tako je sonda WMAP pokazala, da je vesolje &quot;zasvetilo&quot; pri z približno 17, kar je še dodatno poudarilo pomen srednjega infrardečega področja. Obe misiji sta bili začeti v začetku leta 2000, pravočasno, da bi vplivali na razvoj JWST.&lt;ref name=&quot;ssb-2006&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Mather|first=John|url=https://jwst.nasa.gov/resources/ssb_2006/mather_sciencesummary.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST) Science Summary for SSB|website=[[NASA]]|date=13 June 2006|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

=== Zemeljska podpora in operacije ===

Znanstveni inštitut za vesoljski teleskop (STScI), v [[Baltimore|Baltimoru]] v [[Maryland]]u, na terenu [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerze Johnsa Hopkinsa]], so izbrali za Znantveno in operativno središče ({{jezik|en|Science and Operations Center}}{{snd}} S&amp;OC) projekta JWST z začetnim predračunom US$162.2 milijonov za prvo leto po lansiranju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/jun/HQ_c03r_Webb.html|title=Webb Spacecraft Science &amp; Operations Center Contract Awarded |last1=Savage |first1=Donald |last2=Neal |first2=Nancy|date=6 June 2003|publisher=NASA|accessdate=1 February 2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; V tej vlogi bo STScI odgovoren za znanstveno delovanje teleskopa in dostavo podatkovnih produktov astronomski skupnosti. Podatki bodo od JWST do tal šli prek omrežja NASA Deep Space Network; obdelali in kalibrirali jih bodo na STScI, nato pa se bodo preko spleta distribuirali astronomom po vsem svetu. Podobno kot pri Hubbleu bo lahko vsakdo, kjerkoli na svetu, vložil predloge za opazovanja. Vsako leto bo več odborov pregledalo predložene predloge in izbrale projekte, ki jih bodo opazovali v naslednjem letu. Avtorji izbranih predlogov bodo običajno imeli eno leto zasebnega dostopa do novih opažanj, po katerem bodo podatki postali javno dostopni za prenos s strani vseh iz spletnega arhiva na STScI.

Pasovna širina in digitalna kapaciteta vozila je zasnovana tako, da posreduje do 458 gigabitov podatkov na dan za čas misije.&lt;ref name=&quot;wired-20191022&quot;/&gt; Večino obdelave podatkov na teleskopu opravijo običajni eno-ploščni računalniki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fbodaily.com/archive/2002/10-October/30-Oct-2002/FBO-00195113.htm|title=Single Board Computer|publisher=FBO Daily Issue, FBO #0332|date=30 October 2002}}&lt;/ref&gt; Pretvorbo analognih znanstvenih podatkov v digitalno obliko izvaja po meri zgrajen Sistem za digitalizacijo slik, izboljšanje, nadzor in pridobivanje aplikacij (SIDECAR ASIC). NASA navaja, da bo SIDECAR ASIC velikosti 3 cm (1,2 in) in teže 9,1 kg (20 lb) porabil le 11 milivatov moči za te namene.&lt;ref name=&quot;Sidecar&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/jwst_digital.html|title=Amazing Miniaturized 'SIDECAR' Drives Webb Telescope's Signal|date=20 February 2008|publisher=NASA|accessdate=22 February 2008|archive-date=2008-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080227160340/http://www.nasa.gov/topics/universe/features/jwst_digital.html|url-status=dead}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Ker je treba to pretvorbo opraviti blizu detektorjev, bo majhna moč uporabe tega integriranega vezja na hladni strani teleskopa ključnega pomena za ohranjanje nizke temperature, potrebne za optimalno delovanje JWST.&lt;ref name=&quot;Sidecar&quot; /&gt;

== Napredek misije - od lansiranja naprej ==

=== Izstrelitev in dolžina misije ===

Opazovalnica je bila pritrjena na Ariane 5 preko obroča za prilaščanje izstrelitvenega vozila, ki bi ga lahko prihodnje vesoljsko plovilo uporabilo za reševanje opazovalnice za odpravljanje težav z bruto uvedbo.

Znanstveniki in inženirji, ki so delali na projektu, so opisali svoje občutke pričakovanja in tesnobe glede uvedbe izčrpno preizkušenega&lt;ref name=&quot;sd12-16&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|accessdate=3 February 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;snews12-16&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|last=Foust |first=Jeff |work=SpaceNews|date=23 December 2016|accessdate=3 February 2017}}&lt;/ref&gt; skoraj 10 milijard dolarjev vrednega instrumenta, pri tem pa so komentirali, da bi bil to »vznemirljiv trenutek« in da se bodo ves čas počutili »srhljivo«.&lt;ref name=&quot;NYT-20211214&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SLN-20211219&quot;/&gt; Izstrelitev (imenovana Ariane flight VA256) je potekala po urniku ob 12:20 UTC 25. decembra 2021 na raketi Ariane 5, ki je vzletela iz vesoljskega središča Guiana v Francoski Gvajani.&lt;ref name=&quot;AS-20211225&quot;&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|date=25 December 2021|accessdate=25 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NASA-20211227&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Pinoi|first=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|accessdate=28 December 2021|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412131658/https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po Uspešno izstrelitev je administrator NASA Bill Nelson imenoval &quot;odličen dan za planet Zemljo&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|date=2021-12-25|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|accessdate=2021-12-25|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; Teleskop je potrdil, da prejema moč in da začenja dvotedensko fazo uvajanja svojih delov&lt;ref name=&quot;Space Explored 2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=How to track James Webb Space Telescope, mission timeline|website=Space Explored|date=2021-12-31|url=https://spaceexplored.com/2021/12/30/how-to-track-james-webb-space-telescope-mission-timeline/|accessdate=2022-01-01}}&lt;/ref&gt; na poti na svoj cilj.&lt;ref name=&quot;WP-20211225&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Achenbach|first=Joel|title=NASA's James Webb Space Telescope launches in French Guiana – $10 billion successor to Hubble telescope will capture light from first stars and study distant worlds|url=https://www.washingtonpost.com/science/2021/12/25/webb-space-telescope-launch/|date=25 December 2021|work=[[The Washington Post]]|accessdate=25 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYT-20211225&quot;&gt;{{Navedi novice |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYT-20211225do&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis |last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}&lt;/ref&gt; Teleskop je bil izpuščen iz zgornje stopnje 27 minut 7 sekund po izstrelitvi in začel 30-dnevno pot bo teleskop namestila v halo-orbito okrog Lagrangeeve točke L2.

Teleskop je bil izstreljen s hitrostjo, ki je bila malo pod hitrostjo za končno orbito, poleg tega pa se bo upočasnil na poti proč od Zemlje in dosegel L2 z le hitrostjo, potrebno za vstop v njeno tirnico. Let načrtuje tri načrtovane popravke hitrosti in smeri. Tako lahko observatorij popravi prenizko hitrost (ne pa, če leti gre prehitro: vesoljsko plovilo se ne more obrniti in uporabiti rakete za upočasnitev, saj bi občutljive instrumente izpostavil soncu).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/|title=James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;

Nazivni čas misije teleskopa je pet let, s ciljem deset let..&lt;ref name=&quot;About the Webb&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/about.html|title=About the Webb|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Načrtovanih pet let se začne po šestmesečni fazi priprave. L2 orbita je nestabilna, zato mora JWST s pogonom vzdrževati svojo halo-orbito okrog L2, da teleskop ne zaide iz orbite. S sabo je imel goriva za 10 let, vendar sta bili natančnost izstrelitve Ariane 5 in prvega vmesnega popravka tako ugodni, da lahko JWST ostane v orbiti do 20 let.&lt;ref name=&quot;Fuelsave&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ars1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://arstechnica.com/science/2022/01/all-hail-the-ariane-5-rocket-which-doubled-the-webb-telescopes-lifetime/|title=All hail the Ariane 5 rocket, which doubled the Webb telescope’s lifetime|last=Berger|first=Eric|date=10 January 2022|website=www.arstechnica.com|publisher=[[Ars Technica]]|accessdate=11 January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BBC1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-59914936|title=James Webb telescope completes epic deployment sequence|last=Amos|first=Jonathan|date=9 January 2022|website=www.bbc.com|publisher=[[BBC News]]|accessdate=10 January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ars1&quot; /&gt;&lt;gallery align=&quot;left&quot; mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;220&quot;&gt;
Slika:Ariane 5 with James Webb Space Telescope Prelaunch (NHQ202112230012).jpg|alt=JWST in Ariane|Ariane 5 in JWST na izstrelišču [[ELA-3]]
Slika:James Webb Space Telescope Launch.jpg|alt=Ariane 5 nekaj trenutkov po zagonu|Ariane 5 s JWST nekaj trenutkov po zagonu
Slika:JWST as seen from the ESC-D Cryotechnic upper stage.png|alt=JWST s kriogenske zgornje stopnje SC-D|JWST kmalu po ločitvi od zgornje stopnje, približno 29 minut po izstrelitvi. V ozadju je videti del Zemlje - Adenski zaliv.&lt;ref name=jwstSeparation&gt;Camera on ESC-D Cryotechnic upper stage [https://www.youtube.com/watch?v=7nT7JGZMbtM&amp;t=6637s (25 Dec 2021) view of newly separated JWST, as seen from the [[Ariane 5#Second stage|ESC-D Cryotechnic]] upper stage]&lt;/ref&gt;
&lt;/gallery&gt;

=== Pot od Zemlje do L2 in razporeditev ===
Sončna plošča za proizvodnjo električne energije je bila nameščena na dan izstrelitve, minuto in pol po tem, ko se je teleskop ločil od druge stopnje rakete Ariane;&lt;ref name=&quot;Fuelsave&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ExploreDeploy&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}&lt;/ref&gt; to se je zgodilo nekoliko prej, kot je bilo pričakovano, ker je bila rotacija med izstrelitvijo veliko bliže idealnem trenutku, kot pa so to predvidevali. Ločitev in razširitev sončnih baterij je bilo videti v prenosu v živo s kamere na raketi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Schultz|first=Isaac|title=New Video Shows Webb Space Telescope's Goodbye to Earth|url=https://gizmodo.com/new-video-shows-webb-space-telescopes-goodbye-to-earth-1848313695|website=Gizmodo|accessdate=7 January 2022|date=January 6, 2022}}&lt;/ref&gt;

Ob 7:50{{Presledki}}popoldan EST 25. decembra, približno 12 ur po izstrelitvi, je par primarnih raket teleskopa začel streljati 65 minut, da bi naredil prvi od treh načrtovanih popravkov sredi poti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=The First Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/25/the-first-mid-course-correction-burn/|website=NASA Blogs|accessdate=27 December 2021}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je se je samodejno aktivirala komunikacijska antena z visokim ojačevanjem.&lt;ref name=&quot;ExploreDeploy&quot;/&gt;

27. decembra, 60 ur po izstrelitvi, so Webbove rakete izstrelile devet minut in 27 sekund, da so naredile drugo od treh popravkov sredi poti, da je teleskop prispel na cilj L2.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb's Second Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/27/webbs-second-mid-course-correction-burn/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}&lt;/ref&gt; 28. decembra, tri dni po lansiranju, so kontrolorji misije začeli večdnevno uvajanje Webbovega nadvse pomembnega sončnega ščita. Kontrolorji so pošiljali ukaze, ki so uspešno spustili sprednjo in zadnjo strukturo palet, ki vsebujeta sončni ščit. Ta postavitev je pred dejanskim odvijanjem in razširitvijo občutljivih zaščitnih membran, ki jih v naslednjem koraku izvlečejo iz palet s teleskopskimi nosilci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Forward Pallet Structure Lowered, Beginning Multiple-Day Sunshield Deployment|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/forward-pallet-structure-lowered-beginning-multiple-day-sunshield-deployment/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Aft Sunshield Pallet Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/aft-sunshield-pallet-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}&lt;/ref&gt;

29. decembra so kontrolorji uspešno razširili razmestitveni stolpni sklop, cev podoben steber, ki je razstavil dva glavna segmenta observatorija, teleskop z ogledali in znanstvenimi instrumenti ter »vodilo« z elektroniko in pogonom. Sestava se je podaljšala za {{Cvt|48|in}} v procesu, ki je trajal šest ur in pol, vključno s številnimi pripravljalnimi ukazi. Namestitev je ustvarila potrebno razdaljo med segmenti JWST, da se omogoči ekstremno hlajenje teleskopa in prostor za odpiranje sončnega ščita.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Begins Process of Extending Deployable Tower Assembly|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webb-team-begins-process-of-extending-deployable-tower-assembly/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Deployable Tower Assembly Extends in Space|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webbs-deployable-tower-assembly-extends-in-space/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}&lt;/ref&gt; 30. decembra so kontrolorji uspešno opravili še dva koraka pri razpakiranju observatorija. Prvič, poveljniki so uporabili zadnji &quot;momentum loput&quot;, napravo, ki zagotavlja ravnotežje proti pritisku sonca na sončni ščit in prihrani gorivo z zmanjšano potrebo po pogodnu raket za ohranitev orientacije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Aft Momentum Flap Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webbs-aft-momentum-flap-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}&lt;/ref&gt; Nato je nadzor misije sprostil in zavihal prevleke, ki ščitijo sončni ščit in ga prvič izpostavijo vesolju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Releases Sunshield Covers|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-team-releases-sunshield-covers/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Readyshield&quot;/&gt;

31. decembra je kopenska ekipa razširila dve teleskopske &quot;srednji ograji&quot; z leve in desne strani observatorija in potegnila pet membran za zaščito pred soncem iz njihovega zloženega odlagališča v sprednji in zadnji paletah, ki so bile spuščene tri dni prej.&lt;ref name=&quot;Twobooms&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=With Webb's Mid-Booms Extended, Sunshield Takes Shape|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/with-webbs-mid-booms-extended-sunshield-takes-shape/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}&lt;/ref&gt; Namestitev levega boka (glede na smer glavnega ogledala) je bila zakasnjena, ko nadzor misije na začetku ni prejel potrditve, da se je pokrov sončnega ščita v celoti zavihal. Po pregledu dodatnih podatkov za potrditev je ekipa nadaljevala s podaljšanjem ogrodja.&lt;ref name=&quot;Firstboom&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=First of Two Sunshield Mid-Booms Deploys|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/first-of-two-sunshield-mid-booms-deploys/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}&lt;/ref&gt; Leva stran je bila razporejena v 3 urah in 19 minutah; desna stran je trajala 3 ure in 42 minut.&lt;ref name=&quot;Firstboom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Twobooms&quot; /&gt; S tem korakom je Webbov sončni ščitnik spominjal na svojo popolno obliko v obliki zmaja in se je razširil na celotno širino 47 čevljev. Ukazi za ločevanje in napenjanje membran naj bi sledili&lt;ref name=&quot;Twobooms&quot; /&gt; kar naj bi trajalo več dni.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Citat|title=Media Briefing: Webb Telescope Week One Deployments Update|url=https://www.youtube.com/watch?v=PGt5RT-LfbE|language=en|access-date=2022-01-03}}&lt;/ref&gt;

Po počitku na novoletni dan je zemeljska ekipa za en dan odložila napenjanje sončnih ščitnikov, da je pustila čas za optimizacijo palete sončnih kolektorjev v observatoriju in nekoliko prilagodila orientacijo observatorija, da bi ohladila nekoliko bolj vroče od pričakovanih motorjev za postavitev sončnih ščitnikov.&lt;ref name=&quot;zastrow&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Zastrow|first=Mark|title=James Webb Space Telescope successfully deploys sunshield|url=https://astronomy.com/news/2022/01/james-webb-space-telescope-successfully-deploys-sunshield|website=astronomy.com|accessdate=5 January 2022|date=5 January 2022}}&lt;/ref&gt; Napenjanje prve plasti, ki je najbližja soncu in največja od petih v sončnem ščitu, se je začela 3. januarja 2022 in je bila končana ob 3:48.{{Presledki}}popoldan EST&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=First Layer of Webb’s Sunshield Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/first-layer-of-webbs-sunshield-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}&lt;/ref&gt; Napenjanje drugega in tretjega sloja se je začelo ob 4:09{{Presledki}}popoldan EST in je trajalo dve uri in 25 minut.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=Second and Third Layers of Sunshield Fully Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/second-and-third-layers-of-sunshield-fully-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}&lt;/ref&gt; 4. januarja so kontrolorji uspešno napeli zadnji dve plasti, štiri in pet, in nalogo opravili ob 11.59.{{Presledki}}am EST.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb Team Tensions Fifth Layer, Sunshield Fully Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/04/webb-team-tensions-fifth-layer-sunshield-fully-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=5 January 2022|date=January 4, 2022}}&lt;/ref&gt;

5. januarja 2022 je nadzor misije uspešno uporabil sekundarno ogledalo teleskopa, ki se je zaskočilo na dovoljeno odstopanje približno milimeter in pol.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Secondary Mirror Deployment Confirmed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/05/secondary-mirror-deployment-confirmed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs|accessdate=6 January 2022|date=January 5, 2022}}&lt;/ref&gt;

7. januarja 2022 je NASA namestila in zaklenila stransko ploščo glavnega ogledala.&lt;ref name=&quot;NASA_2022_01_07&quot;&gt;{{Navedi splet|title=First of Two Primary Mirror Wings Unfolds – James Webb Space Telescope|first=Alise |last=Fisher|website=blogs.nasa.gov {{!}} James Webb Space Telescope|date=2022-01-07|accessdate=2022-01-08|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/07/first-of-two-primary-mirror-wings-unfolds/}}&lt;/ref&gt; Temu prvemu koraku je 8. januarja 2022 sledila namestitev zrcalne plošče na desni strani, kar je pomenilo popolno strukturno postavitev observatorija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/08/primary-mirror-wings-deployed-all-major-deployments-complete/|title=Primary Mirror Wings Deployed, All Major Deployments Complete|first=Alise |last=Fisher|date=January 8, 2022|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=January 8, 2022}}&lt;/ref&gt; Vsaka plošča je sestavljena iz treh primarnih zrcalnih segmentov in jih je bilo treba zložiti, da je bilo mogoče vesoljski teleskop namestiti v ohišje rakete Ariane za izstrelitev teleskopa. Dva tedna po lansiranju je bila izjemno zapletena namestitev izvedena, kot je bilo načrtovano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Berger|first=Eric|title=Remarkably, NASA has completed deployment of the Webb space telescope|url=https://cansciencenews.com/2022/01/08/remarkably-nasa-has-completed-deployment-of-the-webb-space-telescope/|website=cansciencenews.com|accessdate=8 January 2022|date=8 January 2022|archive-date=2022-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220109071434/https://cansciencenews.com/2022/01/08/remarkably-nasa-has-completed-deployment-of-the-webb-space-telescope/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Space telescope's 'golden eye' opens, last major hurdle|url=https://phys.org/news/2022-01-space-telescope-golden-eye-major.html|website=phys.org|accessdate=9 January 2022|date=8 January 2022}}&lt;/ref&gt;

Skoraj mesec dni po izstrelitvi se je opravila še ena korekcija poti, da se JWST postavi v halo-orbito okrog L2 sistema Sonce-Zemlja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newsledge.com/james-webb-space-telescope-first-30-days/|title=James Webb Space Telescope – The First 30 Days After Launch|date=3 March 2017|publisher=News Ledge|accessdate=2022-01-23|archive-date=2021-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211221134252/https://www.newsledge.com/james-webb-space-telescope-first-30-days/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Dodelitev časa opazovanja ==
[[Slika:Atmospheric_Transmission-en.svg|desno|sličica|Atmosferska okna na infrardečem področju. Veliko te vrste svetlobe je blokirano, ko si jo ogledamo z zemeljske površine, kot da gledamo mavrico svetlob, vidimo lpa le eno med njimi.]]
JWST čas opazovanja se dodeli prek programa Splošni opazovalci (GO), programa zajamčenih časovnih opazovanj (GTO) in programa za diskrecijo za zgodnje sproščanje (DD-ERS).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Calls for Proposals &amp; Policy|url=https://jwst.stsci.edu/science-planning/calls-for-proposals-and-policy|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017}} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt; Program GTO zagotavlja zagotovljen čas opazovanja znanstvenikom, ki so razvili komponente strojne in programske opreme za observatorij. Go program ponuja vsem astronomom možnost, da zaprosijo za čas opazovanja in bo predstavljal velik del opazovalnega časa. Go programe izbere odbor za dodeljevanje časa (TAC), ki je podoben postopku pregleda predloga, ki se uporablja za vesoljski teleskop Hubble.

=== Znanstveni program zgodnje objave ===
Novembra 2017 je Inštitut za znanost o vesoljskem teleskopu napovedal izbor 13 direktorjevih programov za znanost o zgodnjih opazovanjih (DD-ERS), izbranih na osnovi razpisa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Selections Made for the JWST Director's Discretionary Early Release Science Program|url=https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%20items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20180808190059/https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%2520items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|archivedate=8 August 2018}} {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20180808190059/https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%2520items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program |date=2018-08-08 }} {{PD-notice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Director's Discretionary Early Release Science Programs|url=https://www.stsci.edu/jwst/science-execution/approved-ers-programs|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=26 December 2021}}&lt;/ref&gt; Opazovanja v JWST po koncu obdobja komisije. Teh 13 programov bo v prvih petih mesecih znanstvenega delovanja je prejelo skupno 460 ur opazovanja, ki segajo v znanstvene teme, vključno s Sončnim sistemom, ekso planeti, zvezdami in tvorbo zvezd, bližnjimi in oddaljenimi galaksijami, gravitacijskimi lečami in kvazarji.

=== Program za splošna opazovanja ===
Za cikel GO 1 je bilo na voljo 6000 ur opazovalnega časa za dodelitev, predloženih pa je bilo 1173 predlogov, ki zahtevajo skupno 24.500 ur opazovalnega časa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JWST Cycle 1 General Observer Submission Statistics|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2020/jwst-cycle-1-general-observer-submission-statistics|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=10 January 2022}}&lt;/ref&gt; Izbor programov Ciklus 1 GO je bil objavljen 30. marca 2021, odobrenih je bilo 266 programov, med njimi 13 velikih programov in programov, ki proizvajajo podatke za javni dostop.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STScI Announces the JWST Cycle 1 General Observer Program|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2021/stsci-announces-the-jwst-cycle-1-general-observer-program|accessdate=30 March 2021}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[ATLAST|Vesoljski teleskop ATLAST]]

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Zunanje povezave ==

* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174464553 Prispevek o teleskopu na MMC RTV SLO]

{{letvica portalov|Astronomija|Zvezde|Vesoljski polet|Osončje}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]]
[[Kategorija:Vesoljske sonde Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:2021 v znanosti]]</text>
      <sha1>n0i56jfkxta5fyj2t62wuev8lpcwz8g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Razmerje prirastka stroškov glede na prirastek učinkovitosti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>375841</id>
    <revision>
      <id>6771802</id>
      <parentid>5806580</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:42:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6771802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1963" sha1="994uapscu36p9l5udt5uvilj1xxqcc2" xml:space="preserve">'''Razmerje prirastka stroškov glede na prirastek učinkovitosti''' ali '''mejno razmerje stroškovne učinkovitosti'''&lt;ref name=pravilnik&gt;Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo, Uradni list RS, št. 110/10 in 35/13.&lt;/ref&gt; (angl. ''incremental cost-effectiveness ratio'', kraj. '''ICER''') je [[razmerje]] med razliko v stroških [[zdravljenje|zdravljenja]] in razliko v koristih oziroma učinkovitosti zdravljenja dveh alternativnih strategij.&lt;ref&gt;Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.&lt;/ref&gt; V vrednostih ICER so lahko podani rezultati [[analiza stroškovne učinkovitosti|analize stroškovne učinkovitosti]] določene nove oblike zdravljenja.&lt;ref name=pravilnik/&gt; 

Vrednost ICER se izračuna po naslednji enačbi:

&lt;math&gt;ICER=\frac{C_{1}-C_{0}}{E_{1}-E_{0}}&lt;/math&gt;

pri čemer je:&lt;ref&gt;What is the incremental cost-effectiveness ratio (ICER)? GaBI Online. [http://www.gabionline.net/Generics/General/What-is-the-incremental-cost-effectiveness-ratio-ICER]. Dostop: 20. 3. 2012.&lt;/ref&gt;
* C&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; – strošek nove oblike zdravljenja
* E&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; – koristi nove oblike zdravljenja
* C&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt; – strošek primerjalne oblike zdravljenja
* E&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt; – koristi primerjalne oblike zdravljenja

Stroški se podajajo v denarnih enotah, medtem ko se merijo učinki oziroma koristi določene strategije zdravljenja običajno v izgubljenih oziroma pridobljenih [[leto zdravstveno kakovostnega življenja|letih zdravstveno kakovostnega življenja]] (QALY).&lt;ref&gt;Primer on Cost-Effectiveness Analysis. Effective Clinical Practice, September/October 2000. [http://www.acponline.org/clinical_information/journals_publications/ecp/sepoct00/primer.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120616190054/http://www.acponline.org/clinical_information/journals_publications/ecp/sepoct00/primer.htm |date=2012-06-16 }}. Dostop: 20. 3. 2012.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Zdravstvena ekonomija]]</text>
      <sha1>994uapscu36p9l5udt5uvilj1xxqcc2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Graben (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>384712</id>
    <revision>
      <id>6771495</id>
      <parentid>6770817</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:45:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam grabnov (fizičnogeografskih) s tem imenom v Sloveniji in zamejstvu */</comment>
      <origin>6771495</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8606" sha1="d5win91t3jasi6v1sbggve6z4j00rml" xml:space="preserve">'''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov:

== Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == 

* [[Graben]], občina Ribnica
* Graben, prej del naselja [[Stranice]], od 1998/99 samostojno naselje [[Spodnje Stranice]]
* [[Hudi Graben]], občina: Tržič
* [[Lahov Graben]], občina Laško

== Deli naselij z imenom Graben ==

* [[Graben, Kamnik]], predel [[Kamnik|Kamnika]] (z [[Železniško postajališče Kamnik Graben|Želeniškim postajališčem Kamnik Graben]])
* [[Graben, Novo mesto]] (vas ob Krki, zdaj je del naselja [[Novo mesto]])

* Graben, tudi [[Zoisov greben, Ljubljana|Zoisov graben]], predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim), kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]].
* [[Graben, Škofja Loka]], predel [[Škofja Loka|Škofje Loke]]

* Graben, del vasi [[Lancovo]] ob desnem bregu Save pri mostu proti [[Radovljica|Radovljici]]

* Graben, del vasi [[Mošnje]]

* Graben, zaselek ob potoku [[Brestanica (potok)|Brestanica]]

* Graben, zaselek vasi [[Beli Potok pri Frankolovem]]
* [[Dobrova - Graben]] - del naselja in avtobusno postajališče pri [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrovi]]

* Dolgi graben

* [[Lesjakov graben]], zaselek pri [[Podsreda|Podsredi]]

* [[Velunski Graben|Velun(j)ski Graben]], zaselek, del naselja [[Podgorje, Slovenj Gradec|Podgorje]] v Občini Slovenj Gradec

* [[Šuštarjev Graben]], zaselek, del naselja [[Podlipa]] v Občini Vrhnika

== Naselja in zaselki z imenom Graben v zamejstvu ==
* Graben, pri [[Kazaze|Kazazah]], nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 [[Sinča vas]]
* Graben, pri kraju [[Sulz]] na avstrijskem [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]
*[[Graben, Steuerberg]], okraj Trg, Avstrijska Koroška
* Graben, zaselek pri [[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnicah]] na Hrvaškem 
*[[Senčni Graben]] ({{jezik|de|Schinzengraben}}) na avstrijskem Koroškem 
*[[Tvimberški graben]] (Twimberger Graben) na avstrijskem Koroškem

== Seznam grabnov (fizičnogeografskih) s tem imenom v Sloveniji in zamejstvu ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Antonski graben]]
*[[Babji graben]]
*[[Barbarski graben]]  
*[[Bavhov graben]]
*[[Bedenov graben]] 
*[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] 
*[[Beli graben]]
*[[Benšetov graben]]
*[[Berečanov graben]] 
*[[Berinjski graben]]
*[[Bevški graben]] ([[Bevški jarek]])
*[[Bezozov graben]]
*[[Bistri graben]], [[Kozje]]
*[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]])
*[[Bitenjski graben]] 
*[[Blatni graben]]
*[[Blažetov graben]]
*[[Bregarski graben]]
*[[Brezovški graben]]
*[[Brstniški graben]]
*[[Brunški graben]] 
*[[Brzinski graben]]
*[[Bučanov graben (Martuljek)]]
*[[Bukalški graben]]
*[[Bukovravenski graben]]
*[[Ciglerjev graben]] 
*[[Čehov graben]]
*[[Čepski graben]]
*[[Črni graben (razločitev)]]
*[[Dešenski graben]]
*[[Dolski graben]]
*[[Drkov graben]]
*[[Ebnikov graben]]
*[[Fluderski graben]]
*[[Funtkov graben]] 
*[[Gašpirčev graben]]
*[[Globaški graben]]
*[[Globoki graben]]
*[[Goriški graben]]
*[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]])
*Graben ali [[Hruševski potok]]
*Graben pri vasi [[Mošnje]]
*[[Grabnarjev graben]] (2)
*[[Gradiški graben]]
*[[Gramoznica Graben]], Radovljica
*[[Graški graben]]
*[[Grdi graben]]
*[[Griljčev graben]]
*[[Grilov graben]]
*[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben)
*[[Hleviški graben]]
*[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben)
*[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben
*[[Hudičev graben]] (Zlodejev graben)
*[[Hudinov graben]]
*[[Ilov graben]]
*[[Jančkov graben]]
*[[Janezov graben]]
*[[Jasenski graben]]
*[[Javniški graben]]
*[[Jelenkov graben]]
*[[Jelenski graben]]
*[[Jernejčkov graben]]
*[[Jevški graben]]
*[[Josovski graben]]
*[[Joštov graben]]
*[[Jožetov graben]]
*[[Jugov graben]] (Trbovlje)
*[[Jurežev graben]]
*[[Juvanjski graben]]
*[[Kačji graben]]
*[[Kansov graben]]
*[[Kapusov graben]]
*[[Kladenski graben]]
*[[Klemucov graben]]
*[[Konjski graben]] (2)
*[[Koparčev graben]]
*[[Koparjev graben]]
*[[Koritnikov graben]]
*[[Kotliški graben]]
*[[Kosov graben]]
*[[Kozjakov graben]]
*[[Kozjanski graben]]
*[[Kozlov graben]]
*[[Krakovski graben]]
*[[Kraljev graben]]
*[[Kregarjev graben]]
*[[Krmeljev graben]]
*[[Kunetov graben]]
*[[Kurji graben]]
*[[Kušljanov graben]]
*[[Lahov graben]]
*[[Lakovnikov graben]]
*[[Ledinski graben]]
*[[Leški graben]]
*[[Lešnikov graben]]
*[[Lipni graben, Pišnica]] 
*[[Lovniški graben]]
*[[Ložekarjev graben]]
*[[Lukenjski graben]]
*[[Lukmanov graben]]
*[[Macesnov graben]]
*[[Mačkov graben]]
*[[Maharjev graben]]
*[[Majerjev graben]]
*[[Malenski graben]]
*[[Mali graben]]
*[[Malnarjev graben]]
*[[Markovski graben]]
*[[Martižev graben]]
*[[Medvedji graben]]
*[[Medvedov graben]]
*[[Mejačev graben]]
*[[Meniški graben]]
*[[Mirnov graben]]
*[[Mislinjski graben]] (Laški graben)
*[[Mlinarjev graben]]
*[[Mostni greben]]
*[[Murnov graben (razločitev)]] (2)
*[[Naborješki graben]]
*[[Nackov graben]]
*[[Naratov graben]]
*[[Noškarjev graben]]
*[[Novaški graben]]
*[[Ojstrški graben]] 
*[[Ovčjaški graben]]
*[[Pasji graben]]
*[[Peceljev graben]]
*[[Pekov graben]]
*[[Petačev graben]]
*[[Petkov graben]]
*[[Plajberški graben]]
*[[Podmolniški graben]]
*[[Podpečnikov graben]] (na slovensko–avstrijski državni meji) 
*[[Poharjev graben]]
*[[Pološki graben]]
*[[Potočnikov graben]]
*[[Potoški graben]] 
*[[Potoški graben (Paka)]] 
*[[Potrebuježev graben]]
*[[Prčkov graben]]
*[[Prekov graben]]
*[[Prešnikov graben]]
*[[Prevalov graben]]  
*[[Račkov graben]]
*[[Radkovski graben]]
*[[Rakiški graben]]
*[[Rakovniški graben]]
*[[Rakuški graben]]
*[[Ravbarjev graben]]
*[[Razborški graben]] ([[Dovžanka]])
*[[Rebrnikov graben]]
*[[Redenov graben]]
*[[Rehtorčev graben]]
*[[Repinčev graben]]
*[[Repov graben]]
*[[Resov graben]]
*[[Ridlov graben]]
*[[Rigelnov graben]]
*[[Rihtarjev graben]]
*[[Rimski graben]]
*[[Rjavčev graben]]
*[[Robnikov graben]]
*[[Rogačnikov graben]]
*[[Rovtarjev graben]]
*[[Robičev graben]]
*[[Rubičev graben]]
*[[Rušev graben, Pišnica]]
*[[Savelnov graben]]
*[[Slabetov graben]]
*[[Slatnarjev graben]]
*[[Smrečji graben]] 
*[[Snopkov graben]]
*[[Srednji graben]]
*[[Starovrhniški graben]]
*[[Strmi graben]]
*[[Stavešinski graben]]
*[[Suhadolski graben]]
*[[Suški graben]]
*[[Šahov graben]]
*[[Šalčkov graben]]
*[[Šentanski graben]]
*[[Šentviški graben]]
*[[Škandrov graben]]
*[[Škofeljski graben]]
*[[Šmarjetni graben]]
*[[Šošnarjev graben]]
*[[Špikov graben]]
*[[Špornov graben]]
*[[Štefanov graben]]
*[[Šuštarjev graben]]
*[[Tamackov graben]]
*[[Tesen graben]]
*[[Tofov graben]]
*[[Tominčev graben]] ([[Tominčev potok, Mošenik]]) 
*[[Tratnikov graben]]
*[[Trbiški graben]]
*[[Trniški graben]]
*[[Turkov graben]]
*[[Ukovški graben]]
*[[Urbančev graben]]
*[[Vabučnikov graben]]
*[[Vašanski graben]]
*[[Veliki graben (Barje)]]
*[[Veliki graben (Gradaščica)]]
*[[Veliki graben (Radomlja)]]
*[[Verdovnikov graben]]
*[[Videnski graben]]
*[[Viltuški graben]]
*[[Višarski graben]] (Rio Lussari)
*[[Vnajnarski graben]]
*[[Vršni graben]]
*[[Vrtački graben]]
*[[Zalarški graben]]
*[[Zavrharjev graben]]
*[[Zidarjev graben]]
*[[Žagarjev graben]]
*[[Žerovnikov graben]]
{{div col end}}

== Glej tudi ==

* [[Zoisov greben, Ljubljana|Zoisov graben]] (Ljubljana), tudi samo Graben ali [[Na Grabnu]]
* [[cestni graben|(ob)cestni graben]]
* [[Grad Graben]] pri [[Novem mestu]]
* [[Herren von Graben]]/vitezi Grabenski s Kamna
* [[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (tudi ''Graben''), povirni krak [[Gameljščica|Gameljščice]]
* [[Dobrova - Graben]] - avtobusno postajališče pri [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrovi]]
* [[Grabnarica]] in [[Grabnarica (Mavelščica)]] 
* priimek [[Grabnar]] 
*[[greben]]
*[[grapa]]
*[[graba]] ([[Črešnjeva Graba]], [[Hramška graba]], [[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]], [[Gubova graba]], [[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]], [[Kamniška graba]], [[Kovačeva graba]], [[Kuna Graba]], [[Kunovska graba]], [[Graba Noršinci]], [[Nunska Graba]], [[Ojstrova Graba]], [[Pšetna Graba]], [[Rinčetova Graba]], [[Slatinska graba]], [[Viltužnikova graba]])
*[[Twimberger Graben]] v Avstriji ([[Labotska dolina]])
*[[globača]] ([[Glažutnica]], [[Turičnica]], [[Mislinjski graben]])
*[[potok]]
*[[kanal]]
*[[Jarek (razločitev)|jarek]]
*[[kanjon]]
*[[prekop]]
*[[soteska]]
*[[draga]]

{{georaz}}</text>
      <sha1>d5win91t3jasi6v1sbggve6z4j00rml</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771767</id>
      <parentid>6771495</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:44:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>-- nesmiselno dodajanje gografskih pojmov</comment>
      <origin>6771767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7715" sha1="h1fhfifc46n4k01c3cxsbdgbppymh0x" xml:space="preserve">'''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov:

== Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == 

* [[Graben]], občina Ribnica
* Graben, prej del naselja [[Stranice]], od 1998/99 samostojno naselje [[Spodnje Stranice]]
* [[Hudi Graben]], občina: Tržič
* [[Lahov Graben]], občina Laško

== Deli naselij z imenom Graben ==

* [[Graben, Kamnik]], predel [[Kamnik|Kamnika]] (z [[Železniško postajališče Kamnik Graben|Želeniškim postajališčem Kamnik Graben]])
* [[Graben, Novo mesto]] (vas ob Krki, zdaj je del naselja [[Novo mesto]])

* Graben, tudi [[Zoisov greben, Ljubljana|Zoisov graben]], predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim), kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]].
* [[Graben, Škofja Loka]], predel [[Škofja Loka|Škofje Loke]]

* Graben, del vasi [[Lancovo]] ob desnem bregu Save pri mostu proti [[Radovljica|Radovljici]]

* Graben, del vasi [[Mošnje]]

* Graben, zaselek ob potoku [[Brestanica (potok)|Brestanica]]

* Graben, zaselek vasi [[Beli Potok pri Frankolovem]]
* [[Dobrova - Graben]] - del naselja in avtobusno postajališče pri [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrovi]]

* Dolgi graben

* [[Lesjakov graben]], zaselek pri [[Podsreda|Podsredi]]

* [[Velunski Graben|Velun(j)ski Graben]], zaselek, del naselja [[Podgorje, Slovenj Gradec|Podgorje]] v Občini Slovenj Gradec

* [[Šuštarjev Graben]], zaselek, del naselja [[Podlipa]] v Občini Vrhnika

== Naselja in zaselki z imenom Graben v zamejstvu ==
* Graben, pri [[Kazaze|Kazazah]], nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 [[Sinča vas]]
* Graben, pri kraju [[Sulz]] na avstrijskem [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]
*[[Graben, Steuerberg]], okraj Trg, Avstrijska Koroška
* Graben, zaselek pri [[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnicah]] na Hrvaškem 
*[[Senčni Graben]] ({{jezik|de|Schinzengraben}}) na avstrijskem Koroškem 
*[[Tvimberški graben]] (Twimberger Graben) na avstrijskem Koroškem

== Seznam grabnov (fizičnogeografskih) s tem imenom v Sloveniji in zamejstvu ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Antonski graben]]
*[[Babji graben]]
*[[Barbarski graben]]  
*[[Bavhov graben]]
*[[Bedenov graben]] 
*[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] 
*[[Beli graben]]
*[[Benšetov graben]]
*[[Berečanov graben]] 
*[[Berinjski graben]]
*[[Bevški graben]] ([[Bevški jarek]])
*[[Bezozov graben]]
*[[Bistri graben]], [[Kozje]]
*[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]])
*[[Bitenjski graben]] 
*[[Blatni graben]]
*[[Blažetov graben]]
*[[Bregarski graben]]
*[[Brezovški graben]]
*[[Brstniški graben]]
*[[Brunški graben]] 
*[[Brzinski graben]]
*[[Bučanov graben (Martuljek)]]
*[[Bukalški graben]]
*[[Bukovravenski graben]]
*[[Ciglerjev graben]] 
*[[Čehov graben]]
*[[Čepski graben]]
*[[Črni graben (razločitev)]]
*[[Dešenski graben]]
*[[Dolski graben]]
*[[Drkov graben]]
*[[Ebnikov graben]]
*[[Fluderski graben]]
*[[Funtkov graben]] 
*[[Gašpirčev graben]]
*[[Globaški graben]]
*[[Globoki graben]]
*[[Goriški graben]]
*[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]])
*Graben ali [[Hruševski potok]]
*Graben pri vasi [[Mošnje]]
*[[Grabnarjev graben]] (2)
*[[Gradiški graben]]
*[[Gramoznica Graben]], Radovljica
*[[Graški graben]]
*[[Grdi graben]]
*[[Griljčev graben]]
*[[Grilov graben]]
*[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben)
*[[Hleviški graben]]
*[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben)
*[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben
*[[Hudičev graben]] (Zlodejev graben)
*[[Hudinov graben]]
*[[Ilov graben]]
*[[Jančkov graben]]
*[[Janezov graben]]
*[[Jasenski graben]]
*[[Javniški graben]]
*[[Jelenkov graben]]
*[[Jelenski graben]]
*[[Jernejčkov graben]]
*[[Jevški graben]]
*[[Josovski graben]]
*[[Joštov graben]]
*[[Jožetov graben]]
*[[Jugov graben]] (Trbovlje)
*[[Jurežev graben]]
*[[Juvanjski graben]]
*[[Kačji graben]]
*[[Kansov graben]]
*[[Kapusov graben]]
*[[Kladenski graben]]
*[[Klemucov graben]]
*[[Konjski graben]] (2)
*[[Koparčev graben]]
*[[Koparjev graben]]
*[[Koritnikov graben]]
*[[Kotliški graben]]
*[[Kosov graben]]
*[[Kozjakov graben]]
*[[Kozjanski graben]]
*[[Kozlov graben]]
*[[Krakovski graben]]
*[[Kraljev graben]]
*[[Kregarjev graben]]
*[[Krmeljev graben]]
*[[Kunetov graben]]
*[[Kurji graben]]
*[[Kušljanov graben]]
*[[Lahov graben]]
*[[Lakovnikov graben]]
*[[Ledinski graben]]
*[[Leški graben]]
*[[Lešnikov graben]]
*[[Lipni graben, Pišnica]] 
*[[Lovniški graben]]
*[[Ložekarjev graben]]
*[[Lukenjski graben]]
*[[Lukmanov graben]]
*[[Macesnov graben]]
*[[Mačkov graben]]
*[[Maharjev graben]]
*[[Majerjev graben]]
*[[Malenski graben]]
*[[Mali graben]]
*[[Malnarjev graben]]
*[[Markovski graben]]
*[[Martižev graben]]
*[[Medvedji graben]]
*[[Medvedov graben]]
*[[Mejačev graben]]
*[[Meniški graben]]
*[[Mirnov graben]]
*[[Mislinjski graben]] (Laški graben)
*[[Mlinarjev graben]]
*[[Mostni greben]]
*[[Murnov graben (razločitev)]] (2)
*[[Naborješki graben]]
*[[Nackov graben]]
*[[Naratov graben]]
*[[Noškarjev graben]]
*[[Novaški graben]]
*[[Ojstrški graben]] 
*[[Ovčjaški graben]]
*[[Pasji graben]]
*[[Peceljev graben]]
*[[Pekov graben]]
*[[Petačev graben]]
*[[Petkov graben]]
*[[Plajberški graben]]
*[[Podmolniški graben]]
*[[Podpečnikov graben]] (na slovensko–avstrijski državni meji) 
*[[Poharjev graben]]
*[[Pološki graben]]
*[[Potočnikov graben]]
*[[Potoški graben]] 
*[[Potoški graben (Paka)]] 
*[[Potrebuježev graben]]
*[[Prčkov graben]]
*[[Prekov graben]]
*[[Prešnikov graben]]
*[[Prevalov graben]]  
*[[Račkov graben]]
*[[Radkovski graben]]
*[[Rakiški graben]]
*[[Rakovniški graben]]
*[[Rakuški graben]]
*[[Ravbarjev graben]]
*[[Razborški graben]] ([[Dovžanka]])
*[[Rebrnikov graben]]
*[[Redenov graben]]
*[[Rehtorčev graben]]
*[[Repinčev graben]]
*[[Repov graben]]
*[[Resov graben]]
*[[Ridlov graben]]
*[[Rigelnov graben]]
*[[Rihtarjev graben]]
*[[Rimski graben]]
*[[Rjavčev graben]]
*[[Robnikov graben]]
*[[Rogačnikov graben]]
*[[Rovtarjev graben]]
*[[Robičev graben]]
*[[Rubičev graben]]
*[[Rušev graben, Pišnica]]
*[[Savelnov graben]]
*[[Slabetov graben]]
*[[Slatnarjev graben]]
*[[Smrečji graben]] 
*[[Snopkov graben]]
*[[Srednji graben]]
*[[Starovrhniški graben]]
*[[Strmi graben]]
*[[Stavešinski graben]]
*[[Suhadolski graben]]
*[[Suški graben]]
*[[Šahov graben]]
*[[Šalčkov graben]]
*[[Šentanski graben]]
*[[Šentviški graben]]
*[[Škandrov graben]]
*[[Škofeljski graben]]
*[[Šmarjetni graben]]
*[[Šošnarjev graben]]
*[[Špikov graben]]
*[[Špornov graben]]
*[[Štefanov graben]]
*[[Šuštarjev graben]]
*[[Tamackov graben]]
*[[Tesen graben]]
*[[Tofov graben]]
*[[Tominčev graben]] ([[Tominčev potok, Mošenik]]) 
*[[Tratnikov graben]]
*[[Trbiški graben]]
*[[Trniški graben]]
*[[Turkov graben]]
*[[Ukovški graben]]
*[[Urbančev graben]]
*[[Vabučnikov graben]]
*[[Vašanski graben]]
*[[Veliki graben (Barje)]]
*[[Veliki graben (Gradaščica)]]
*[[Veliki graben (Radomlja)]]
*[[Verdovnikov graben]]
*[[Videnski graben]]
*[[Viltuški graben]]
*[[Višarski graben]] (Rio Lussari)
*[[Vnajnarski graben]]
*[[Vršni graben]]
*[[Vrtački graben]]
*[[Zalarški graben]]
*[[Zavrharjev graben]]
*[[Zidarjev graben]]
*[[Žagarjev graben]]
*[[Žerovnikov graben]]
{{div col end}}

== Glej tudi ==

* [[Zoisov greben, Ljubljana|Zoisov graben]] (Ljubljana), tudi samo Graben ali [[Na Grabnu]]
* [[Grad Graben]] pri [[Novem mestu]]
* [[Herren von Graben]]/vitezi Grabenski s Kamna
* [[Grabnarica]] in [[Grabnarica (Mavelščica)]] 
* priimek [[Grabnar]] 

{{georaz}}</text>
      <sha1>h1fhfifc46n4k01c3cxsbdgbppymh0x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771781</id>
      <parentid>6771767</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:55:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6771781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7711" sha1="gej0c6w75b0tpjqhls3048tg5wx22ke" xml:space="preserve">'''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov:

== Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == 

* [[Graben]], občina Ribnica
* [[Hudi Graben]], občina Tržič
* [[Lahov Graben]], občina Laško
* Graben, prej del naselja [[Stranice]], od 1998 samostojno naselje [[Spodnje Stranice]]

== Deli naselij z imenom Graben ==

* [[Graben, Kamnik]], predel [[Kamnik|Kamnika]] (z [[Železniško postajališče Kamnik Graben|Želeniškim postajališčem Kamnik Graben]])
* [[Graben, Novo mesto]] (vas ob Krki, zdaj je del naselja [[Novo mesto]])

* Graben, tudi [[Zoisov greben, Ljubljana|Zoisov graben]], predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim), kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]].
* [[Graben, Škofja Loka]], predel [[Škofja Loka|Škofje Loke]]

* Graben, del vasi [[Lancovo]] ob desnem bregu Save pri mostu proti [[Radovljica|Radovljici]]

* Graben, del vasi [[Mošnje]]

* Graben, zaselek ob potoku [[Brestanica (potok)|Brestanica]]

* Graben, zaselek vasi [[Beli Potok pri Frankolovem]]
* [[Dobrova - Graben]] - del naselja in avtobusno postajališče pri [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrovi]]

* Dolgi graben

* [[Lesjakov graben]], zaselek pri [[Podsreda|Podsredi]]

* [[Velunski Graben|Velun(j)ski Graben]], zaselek, del naselja [[Podgorje, Slovenj Gradec|Podgorje]] v Občini Slovenj Gradec

* [[Šuštarjev Graben]], zaselek, del naselja [[Podlipa]] v Občini Vrhnika

== Naselja in zaselki z imenom Graben v zamejstvu ==
* Graben, pri [[Kazaze|Kazazah]], nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 [[Sinča vas]]
* Graben, pri kraju [[Sulz]] na avstrijskem [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]
*[[Graben, Steuerberg]], okraj Trg, Avstrijska Koroška
* Graben, zaselek pri [[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnicah]] na Hrvaškem 
*[[Senčni Graben]] ({{jezik|de|Schinzengraben}}) na avstrijskem Koroškem 
*[[Tvimberški graben]] (Twimberger Graben) na avstrijskem Koroškem

== Seznam grabnov (fizičnogeografskih) s tem imenom v Sloveniji in zamejstvu ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Antonski graben]]
*[[Babji graben]]
*[[Barbarski graben]]  
*[[Bavhov graben]]
*[[Bedenov graben]] 
*[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] 
*[[Beli graben]]
*[[Benšetov graben]]
*[[Berečanov graben]] 
*[[Berinjski graben]]
*[[Bevški graben]] ([[Bevški jarek]])
*[[Bezozov graben]]
*[[Bistri graben]], [[Kozje]]
*[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]])
*[[Bitenjski graben]] 
*[[Blatni graben]]
*[[Blažetov graben]]
*[[Bregarski graben]]
*[[Brezovški graben]]
*[[Brstniški graben]]
*[[Brunški graben]] 
*[[Brzinski graben]]
*[[Bučanov graben (Martuljek)]]
*[[Bukalški graben]]
*[[Bukovravenski graben]]
*[[Ciglerjev graben]] 
*[[Čehov graben]]
*[[Čepski graben]]
*[[Črni graben (razločitev)]]
*[[Dešenski graben]]
*[[Dolski graben]]
*[[Drkov graben]]
*[[Ebnikov graben]]
*[[Fluderski graben]]
*[[Funtkov graben]] 
*[[Gašpirčev graben]]
*[[Globaški graben]]
*[[Globoki graben]]
*[[Goriški graben]]
*[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]])
*Graben ali [[Hruševski potok]]
*Graben pri vasi [[Mošnje]]
*[[Grabnarjev graben]] (2)
*[[Gradiški graben]]
*[[Gramoznica Graben]], Radovljica
*[[Graški graben]]
*[[Grdi graben]]
*[[Griljčev graben]]
*[[Grilov graben]]
*[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben)
*[[Hleviški graben]]
*[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben)
*[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben
*[[Hudičev graben]] (Zlodejev graben)
*[[Hudinov graben]]
*[[Ilov graben]]
*[[Jančkov graben]]
*[[Janezov graben]]
*[[Jasenski graben]]
*[[Javniški graben]]
*[[Jelenkov graben]]
*[[Jelenski graben]]
*[[Jernejčkov graben]]
*[[Jevški graben]]
*[[Josovski graben]]
*[[Joštov graben]]
*[[Jožetov graben]]
*[[Jugov graben]] (Trbovlje)
*[[Jurežev graben]]
*[[Juvanjski graben]]
*[[Kačji graben]]
*[[Kansov graben]]
*[[Kapusov graben]]
*[[Kladenski graben]]
*[[Klemucov graben]]
*[[Konjski graben]] (2)
*[[Koparčev graben]]
*[[Koparjev graben]]
*[[Koritnikov graben]]
*[[Kotliški graben]]
*[[Kosov graben]]
*[[Kozjakov graben]]
*[[Kozjanski graben]]
*[[Kozlov graben]]
*[[Krakovski graben]]
*[[Kraljev graben]]
*[[Kregarjev graben]]
*[[Krmeljev graben]]
*[[Kunetov graben]]
*[[Kurji graben]]
*[[Kušljanov graben]]
*[[Lahov graben]]
*[[Lakovnikov graben]]
*[[Ledinski graben]]
*[[Leški graben]]
*[[Lešnikov graben]]
*[[Lipni graben, Pišnica]] 
*[[Lovniški graben]]
*[[Ložekarjev graben]]
*[[Lukenjski graben]]
*[[Lukmanov graben]]
*[[Macesnov graben]]
*[[Mačkov graben]]
*[[Maharjev graben]]
*[[Majerjev graben]]
*[[Malenski graben]]
*[[Mali graben]]
*[[Malnarjev graben]]
*[[Markovski graben]]
*[[Martižev graben]]
*[[Medvedji graben]]
*[[Medvedov graben]]
*[[Mejačev graben]]
*[[Meniški graben]]
*[[Mirnov graben]]
*[[Mislinjski graben]] (Laški graben)
*[[Mlinarjev graben]]
*[[Mostni greben]]
*[[Murnov graben (razločitev)]] (2)
*[[Naborješki graben]]
*[[Nackov graben]]
*[[Naratov graben]]
*[[Noškarjev graben]]
*[[Novaški graben]]
*[[Ojstrški graben]] 
*[[Ovčjaški graben]]
*[[Pasji graben]]
*[[Peceljev graben]]
*[[Pekov graben]]
*[[Petačev graben]]
*[[Petkov graben]]
*[[Plajberški graben]]
*[[Podmolniški graben]]
*[[Podpečnikov graben]] (na slovensko–avstrijski državni meji) 
*[[Poharjev graben]]
*[[Pološki graben]]
*[[Potočnikov graben]]
*[[Potoški graben]] 
*[[Potoški graben (Paka)]] 
*[[Potrebuježev graben]]
*[[Prčkov graben]]
*[[Prekov graben]]
*[[Prešnikov graben]]
*[[Prevalov graben]]  
*[[Račkov graben]]
*[[Radkovski graben]]
*[[Rakiški graben]]
*[[Rakovniški graben]]
*[[Rakuški graben]]
*[[Ravbarjev graben]]
*[[Razborški graben]] ([[Dovžanka]])
*[[Rebrnikov graben]]
*[[Redenov graben]]
*[[Rehtorčev graben]]
*[[Repinčev graben]]
*[[Repov graben]]
*[[Resov graben]]
*[[Ridlov graben]]
*[[Rigelnov graben]]
*[[Rihtarjev graben]]
*[[Rimski graben]]
*[[Rjavčev graben]]
*[[Robnikov graben]]
*[[Rogačnikov graben]]
*[[Rovtarjev graben]]
*[[Robičev graben]]
*[[Rubičev graben]]
*[[Rušev graben, Pišnica]]
*[[Savelnov graben]]
*[[Slabetov graben]]
*[[Slatnarjev graben]]
*[[Smrečji graben]] 
*[[Snopkov graben]]
*[[Srednji graben]]
*[[Starovrhniški graben]]
*[[Strmi graben]]
*[[Stavešinski graben]]
*[[Suhadolski graben]]
*[[Suški graben]]
*[[Šahov graben]]
*[[Šalčkov graben]]
*[[Šentanski graben]]
*[[Šentviški graben]]
*[[Škandrov graben]]
*[[Škofeljski graben]]
*[[Šmarjetni graben]]
*[[Šošnarjev graben]]
*[[Špikov graben]]
*[[Špornov graben]]
*[[Štefanov graben]]
*[[Šuštarjev graben]]
*[[Tamackov graben]]
*[[Tesen graben]]
*[[Tofov graben]]
*[[Tominčev graben]] ([[Tominčev potok, Mošenik]]) 
*[[Tratnikov graben]]
*[[Trbiški graben]]
*[[Trniški graben]]
*[[Turkov graben]]
*[[Ukovški graben]]
*[[Urbančev graben]]
*[[Vabučnikov graben]]
*[[Vašanski graben]]
*[[Veliki graben (Barje)]]
*[[Veliki graben (Gradaščica)]]
*[[Veliki graben (Radomlja)]]
*[[Verdovnikov graben]]
*[[Videnski graben]]
*[[Viltuški graben]]
*[[Višarski graben]] (Rio Lussari)
*[[Vnajnarski graben]]
*[[Vršni graben]]
*[[Vrtački graben]]
*[[Zalarški graben]]
*[[Zavrharjev graben]]
*[[Zidarjev graben]]
*[[Žagarjev graben]]
*[[Žerovnikov graben]]
{{div col end}}

== Glej tudi ==

* [[Zoisov greben, Ljubljana|Zoisov graben]] (Ljubljana), tudi samo Graben ali [[Na Grabnu]]
* [[Grad Graben]] pri [[Novem mestu]]
* [[Herren von Graben]]/vitezi Grabenski s Kamna
* [[Grabnarica]] in [[Grabnarica (Mavelščica)]] 
* priimek [[Grabnar]] 

{{georaz}}</text>
      <sha1>gej0c6w75b0tpjqhls3048tg5wx22ke</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Outstanding Structure Award</title>
    <ns>0</ns>
    <id>402200</id>
    <revision>
      <id>6771613</id>
      <parentid>6522492</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:49:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prejemniki */ Fatima BW 2018-10-07 08-58-30 s v1.jpg</comment>
      <origin>6771613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4067" sha1="253d1jjsi70yuqfcjm10xxk1e72xyuk" xml:space="preserve">''' Outstanding Structure Award''' je nagrada, ki jo je podeljuje [[Mednarodno združenje za mostove in inženirske konstrukcije]] inženirjem, projektantom, izvajalcem in lastnikom kot priznanje za ''najbolj izjemno, inovativno, kreativno ali drugače spodbudno konstrukcijo zaključena v zadnjih nekaj letih''.

Nagrada je v obliki plošče, ki se lahko pritrdi na izbrano konstrukcijo. Vsako leto od leta 2000 dalje je bila podeljena ena ali več nagrad.

==Prejemniki==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; 
|-
!| Leto
!| Prejemnik
!| Slika
|-
|2019
| [[Most čez kanal in reko Mersey, Halton]], Halton, VB
| [[File:Runcorn_bridges_aerial.jpg|150px]]
|-
|2018
| [[Most Yavuza Sultana Selima]], Carigrad, Turčija
| [[File:Yavuz_Sultan_Selim_Bridge_IMG_3080.jpg|150px]]
|-
|2017
| [[Phoenix Centre]], Peking, Kitajska
|
|-
|2016
| [[Šanghajski stolp]], Šanghaj, Kitajska
| [[File:Shanghai_Tower_2015.jpg|150px]]
|-
|2015
| [[Nadomestni most San Francisco – Oakland Bay]], San Francisco, ZDA
| [[File:San_Francisco–Oakland_Bay_Bridge-_New_and_Old_bridges.jpg|150px]]
|-
|2014
| [[Most Taizhou Jangce]], provinca Jiangce, Kitajska
| [[File:Taizhou Yangtze River Bridge.JPG|150px]]
|-
|2013
| [[Londonski velopark]], London, Velika Britanija
| [[File:London Velopark, 16 April 2012.jpg|150px]] 
|-
|2012
| [[Estadio Ciudad de La Plata]], La Plata, Argentina
| [[File:Estadio Único Ciudad de La Plata.jpg|150px]]
|-
|2011
| [[Burdž Kalifa|Stolp Burdž Kalifa]], Dubaj, Združeni arabski emirati
| [[File:Skyline-Dubai-2010.jpg|150px]]
|-
|2010: 
| [[Nacionalni plavalni center]], Peking, Kitajska 
|[[File:Beijing National Aquatics Centre 1.jpg|150px]] 
|-
|rowspan=2| 2009
| [[Bazilika sv. Trojice, Fatima]], Fatima, Portugalska
| [[File:Fatima BW 2018-10-07 08-58-30 s v1.jpg|150px]]
|-
|[[Most treh dežel]], Weil na Renu, Nemčija in Huningue, Francija
| [[File:Weil am Rhein - Dreiländerbrücke10.jpg|150px]]
|-
|rowspan=2| 2008
| [[Københavnska operna hiša]], [[København]], Danska
| [[File:Copenhagen Opera House 2014 04.jpg|150px]] 
|-
| [[Most Lupu]], Šanghaj, Kitajska
| [[File:Lupu Bridge at 2010 Shanghai Expo from Denmark Pavillion.jpg|150px]]
|-
|2007
|Nova streha na [[Commerzbank-Arena]], Frankfurt, Nemčija 
|[[File:MJL Waldstadion 2006 3.jpg|150px]] 
|-
|rowspan=3| 2006
|[[Glavna avtobusna postaja Hamburg]], Nemčija
|[[File:Hamburg ZOB 01 KMJ.jpg|150px]] 
|-
| [[Most Rio-Antirrio]], Grčija 
| [[File:Antirio F28-18.jpg|150px]]
|-
|[[Viadukt Millau]], Francija
| [[File:Creissels et Viaduct de Millau.jpg|150px]]
|-
|2005
| [[Most tisočletja, Gateshead]], Velika Britanija
| [[File:Gateshead millennium bridge open.jpg|150px]]
|-
|rowspan=2| 2004
| [[Milwaukee Art Museum]] prizidek, Milwaukee, Wisconsin, ZDA 
| [[File:Milwaukee-Art-Museum.JPG|150px]]
|-
| [[Letališče Madeira]] razširitev, Madeira, Portugalska
| [[File:Aeroporto da Madeira runway.JPG|150px]]
|-
| rowspan=2| 2003
| [[Bibliotheca Alexandrina]], Aleksandrija, Egipt
| 
|-
| [[Most Bras de la Plaine]], Reunion, Francija 
| 
|-
|rowspan=3| 2002
| [[Most Miho Museum]], Kjoto, Japonska
| [[File:Miho museum03s3872.jpg|150px]]
|-
| [[Stade de France]], Pariz, Francija
| [[File:World championships in athletics 2003 Paris Saint-Denis stadium.jpg|150px]]
|-
| [[Most Øresund]], Danska – Švedska 
| [[File:Öresundsbron.jpg|150px]]
|-
| rowspan=2| 2001
| [[Guggenheimov muzej, Bilbao]], Španija
| [[File:Guggenheim-bilbao-jan05.jpg|150px]]
|-
| [[Most Sunniberg]], Klosters, Švica 
| [[File:Sunnibergbruecke unten.jpg|150px]]
|-
| rowspan=2| 2000
| [[Steklena dvorana Leipziškega sejma]], Nemčija
| [[File:Leipziger Messe, Glashalle5.jpg|150px]]
|-
| Poslovna stavba Keyence Corporation, Osaka, Japonska 
| [[File:Keyence Head Office and Lab 20090321-002.jpg|150px]]
|}

==Zunanje povezave==
*[http://www.iabse.ethz.ch/association/awards/ostrac/index.php  IABSE Outstanding Structure Award official webpage]

[[Kategorija:Nagrade v arhitekturi]]
[[Kategorija:Mednarodne nagrade]]
[[Kategorija:Gradbeno inženirstvo]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2000]]</text>
      <sha1>253d1jjsi70yuqfcjm10xxk1e72xyuk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih učiteljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>410617</id>
    <revision>
      <id>6771465</id>
      <parentid>6770632</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:28:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* R */</comment>
      <origin>6771465</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40541" sha1="kyyptsv2wlrh0wtnhph37nk5n7sesvp" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Ciril Abram]]
* [[Laura Abram]]
* [[Jakica Accetto]]
* [[Emil Adamič]]
* [[Fran Serafin Adamič]]
* [[Milan Adamič]]
* [[Miroslav Adlešič]]
* [[France Ahlin]]
* [[Fran Alič]] 
* [[Jurij Alič]]
* Fani (Frančiška) Al Mansour
* [[Franc Alvian]]
* [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]]
* [[Ivan Andoljšek]]
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]]
* [[Tatjana Angerer]] (Brčan)
* [[Evgen Antauer]]
* [[Josip Apih]]
* [[Milan Apih]]
* [[Mara Apih Pečar]]
* [[Justin Arhar]]
* [[Ivana Arko]] (1871-1952)
* [[Miljutin Arko]]
* [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]]
* [[Josip Armič]]
* [[Ivan Artač]]
* [[Majda Artač Sturman]]
* [[Alenka Aškerc Mikeln]]
* [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88)
* [[Katarina Aškerc Zadravec]]
* [[Oskar Autor]]
* [[Sabina Autor]]
* [[Lilijana Avčin]]
* [[France Avsec]]
* [[Mirko Avsenak]]
* [[Ciril Ažman]]

== B ==
* [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]]
* [[Rafael Bačar]]
* [[Karel Bačer]]
* [[Aida Bahar]]
* [[Fran Bahovec]]
* [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]]
* [[Barbara Bajd]]
* [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]]
* [[Oton Bajde]]
* [[Anton Bajec]]
* Franc Bajt
* [[Ivan Bajželj]]
* [[Rudi Bajželj]]
* [[Božidar Bajuk]]
* [[Marko Bajuk]]
* [[Karin Bakračevič Vukman]]
* [[Jožef Balant]]
* [[Josip Balič]]
* [[Majda Baloh Dobeic]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Olga Bandelj]]
* [[Vincenc Bandelj]]
* [[Friderik Baraga]]
* [[Srečko Baraga]]
* [[Ana Barbič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Ivan Barle]]
* [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]]
* [[Konrad Barle]]
* [[Anton Bartel]]
* [[Ivan Bartl]]
* [[Zdenka Baša]]
* [[Milena Batič]]
* [[Jan Baukart]]
* [[Marija Bavdaž]]
* [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]]
* [[Janez Bečaj]]
* [[Martin Bedjanič]]
* [[Albin Belar]]
* [[Leopold Belar]]
* [[Vinko Beličič]]
* [[Ivan Belle]]
* [[Gizela Belinger Ferjančič]]
* [[Lajos Bence]]
* [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]]
* [[Jože Benkovič]]
* [[Davorin Beranič]]
* [[Ivan Berce]]
* [[Oton Berce]]
* [[Sonja Berce]]
* [[Vladimir Berce]]
* [[Milica Bergant]]
* [[Ciril Bergles]]
* [[Antonija Bernard]]
* [[Elizabeta Bernjak]]
* [[Ciril Bernot]]
* [[Štefka Bernot Škrk]]
* [[Olga Bertok]]
* [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]]
* [[Niko Berus]]
* [[Karel Bervar]]
* [[Jože Beslič]]-Učo
* [[Julij Betetto]]
* [[Davorina Bevk]]
* [[France Bevk]]
* [[Stanislav Bevk]]
* [[Anton Bezenšek]]
* [[France Bezjak]]
* [[Janko Bezjak]]
* [[Jožica Bezjak]]
* [[Silva Bezjak]]
* [[Josip Bezlaj]]
* [[Viktor Bežek]]
* [[Bogdan Binter]]
* [[Janez Bitenc]]
* [[Tomaž Bizajl]]
* [[Alojz Bizjak (publicist)]]
* [[Helena Alenka Bizjak]]
* [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]]
* [[Dana Blaganje]]
* [[Pavle Blaznik]]
* [[Ana Blažič]]
* [[Marjan Blažič]]
* [[Milena Mileva Blažić]]
* [[Marija Blažina]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Kristjan Bogatec]]
* [[Franček Bohanec]]
* [[Jože Bohinc]]
* [[Pavle Bohinc]]
* [[Ludvik Böhm]]
* [[Adam Bohorič]]
* [[Etbin Bojc]]
* [[Janez Bole]]
* [[Marija Bolta]]
* [[Josip Boncelj]]
* [[Marko Boncelj]]
* [[Mirjana Borčić]]
* [[France Borko]]
* [[Marja Boršnik]]
* [[Branko Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Zlatko Bradač]]
* [[Bojan Bratina]]
* [[Silva Bratož]]
* [[Andrej Bratuž]]
* [[Lojzka Bratuž]]
* Tatjana Brčan (Angerer)
* [[Albert Bregant]]
* [[Jurij Bregant]]
* [[Zmago Bregant]]
* [[Janez Brence]]
* [[Kristina Brenk]]
* [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]
* [[Inge Breznik]]
* [[Jože Breznik]]
* [[Martin Breznik]]
* [[Bojan Brezovar]]
* [[Matija Brezovar]]
* [[Anton Brezovnik]]
* [[Franc Brežnik]]
* [[Pavel Brežnik]]
* [[Jože Brilej (učitelj)]]
* [[Josip Brinar]]
* [[Slavko Brinovec]]
* [[Srečko Brodar]]
* [[Vilma Brodnik]] 
* [[Mirko Brulc]]
* [[Viljem Brumec]]
* [[Vinko Brumen]]
* [[Alojzija (Lojzka) Brus]]
* [[Andrej Budal]]
* [[Lučana Budal]]
* [[Janez Budau]] (1807−1878)
* [[Peter Budin]]
* [[Cvetko Budkovič]]
* [[Jožef Frančišek Buh]]
* [[Miha Bulovec]]
*[[Alojz Jožef Bunc]]
* [[Stanko Bunc]]
* [[Ivan Burdian]]
* [[Anton Burgar]]
* [[Ivan Burger]]
* [[Stojan Burnik]]
* [[Valentin Burnik]]
* [[Milan Butina]]
* [[Jože Butinar]]

== C ==
* [[Urša Cankar Soares]]
* [[France Capuder]]
* [[Karel Capuder]]
* [[Rok Capuder]]
* [[Ivanka Cegnar]]
* [[Magda Cencelj]]
* [[Jakob Cepuder]]
* [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]]
* [[Majda Cenčič]]
* [[Mira Cenčič]]
* [[Andrej Cergol]]
* [[Anton Cergol]]
* [[Josip Cerk]]
* [[Drago Chistof]]
* [[Josip Christof]]
* [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]]
* [[France Cigan]]
* [[Tone Ciglar]]
* [[Janez Ciperle]]
* [[Josip Ciperle]]
* [[Majda Cirman]]
* [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]]
* [[Rada Cossutta]]
* [[Zlata Cugmas]]
* [[Ljudmila Cvetek Russi]]
* [[Marija Cvetek]]
* [[Slavko Cvetek]]
* [[Jurij Cvetko]]
* [[Fran Cvetko]]
* [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]]
* [[Vladimir Cvetko]]

== Č ==
* [[Dragica Čadež]]
* [[Branka Čagran]]
* [[Janez Čandek]]
* [[Janko Čar]]
* [[Jakob Čebular]]
* [[Nina Čelešnik Kozamernik]]
* [[Bruno Čermelj]]
* [[Lavo Čermelj]]
* [[Viktor Čermelj]]
* [[Anica Černej]]
* [[Ludovik Černej]]
* [[Silva Černelč]]
* [[Ana Černic]]
* [[Ivan Černic]]
* [[Karlo Černic]]
* [[Peter Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Franc Černigoj]]
* [[Viljem Černo]]
* [[Janko Černut]]
* [[Franjo Čibej]]
* [[Anton Čižman]] (1821–74)
* [[Amalija Čok]]
* [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]]
* [[Anica Čok]]
* [[Antonija Čok]]
* [[Jelica Čok]] [[Žagar]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Sonja Čokl]]
* [[Dušan Čop]]
* [[Josip Čop]]
* [[Matija Čop]]
* [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'')
* [[Venčeslav Čopič]]
* [[Miloš Čotar]]
* [[Sonja Čotar Konrad]]
* [[Janja Črčinovič Rozman]]
* [[Fran Črnagoj]]
* [[Anton Črnivec]]
* [[Miroslav Črnivec]]
* [[Rajmund Čuček]]
* [[Jože Čuješ]]
* [[Avguštin Čuk]]
* [[Alenka Čurin Janžekovič]]

== D ==
* [[Marjeta Dajčman]]
* [[Peter Dajnko]]
* [[Franc Dakskobler]]
* [[Ivan Daneu]]
* [[Anka Debeljak]]
* [[Anton Debeljak]]
* [[Tine Debeljak]]
* [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]]
* [[Janez Debevec]]
* [[Ema Deisinger]]
* [[Marica Dekleva Modic]]
* [[Ciril Dekval]] (Dequal)
* [[Janez Demšar]]
* [[Josip Demšar]]
* [[Olga Denac]]
* [[Anton Derganc]]
* Karol Dermelj
* Mirko (Miroslav) Dermelj
* [[Valter Bruno Dermota]]
* [[Marija Dernovšek]] Šprajcar
* [[Fran Detela]]
* [[Leon Detela]]
* [[Zoran Didek]]
* [[Cilka Dimec Žerdin]]
* [[Mojca Dimec]]
* [[Ivan Dimnik]]
* [[Jakob Dimnik]]
* [[Peter Dimnik]]
* [[Slavoj Dimnik]]
* [[Filip Divinar]]
* [[Milan Divjak]]
* [[Edvin Dobeic]]
* [[Zora Dobeic]]
* [[Karel Doberšek]]
* [[Mira Dobovšek]]
* [[Anton Dolar]]
* [[Simon Dolar]]
* [[Janez Dolenc]]
* [[Karel Dolenc]]
* [[Rihard Dolenc]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Jožica Dolenšek]]
* [[Elvira Dolinar]]
* [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]]
* [[Milan Dolgan]]
* [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]]
* [[Štefan Doljak]]
* [[Franc Dolžan]]
* [[Ciril Dominko]]
* [[Marina Dornig]]
* [[Rudolf Dostal]]
* [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval)
* [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer)
* [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]]
* [[Hinko Druzovič]]
* [[Metod Dular]]

== E ==
* [[Janez Nepomuk Edling]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Franc Einspieler]]
* [[Valentin Einspieler]]
* [[Jožef Kalasanc Erberg]]
* [[Volbenk Inocenc Erberg]]
* [[Fran Erjavec]]
* [[Fran Erjavec (urednik)]]

== F ==
* [[Franc Fabinc]]
* [[Ana Fabjan]]
* [[Rudolf Fajs]]
* [[Anton Fakin]]
* [[Adam Farkaš]]
* [[Silvo Fatur]]
* [[Ivan Favai]]
* [[Vesna Falatov]]
* [[Anton Feinig]]
* [[Darjo Felda]]
* [[Janez Ferbar]]
* ([[Ivan Ferbežer]])
* [[Marko Ferjan]]
* [[Fran Ferjančič]]
* [[Ivanka Ferjančič]] (&amp; [[Antonija Ferjančič]])
* [[Franc Ferk]]
* [[Franka Ferletič]] Černic
* [[Anton Ferlinc]]
* [[Ferdinand Ferluga]]
* [[Kilijan Ferluga]]
* [[Štefan Ferluga]]
* [[Fedora Ferluga Petronio]]
* [[Ludovik Fettich Frankheim]]
* [[Mirko Filej]]
* [[Andrej Filipič]]
* [[Marta Filli]]
* [[Jože Filo]]
* [[Dušana Findeisen]]
* [[Fran Fink]]
* [[Anton Fister]]
* [[Josip Fistravec]]
* [[Pavel Flere]]
* [[Andrej Flogie]]                                                                           
* [[Jože Florjančič]]
* [[Ivan Fon]]
* [[Alojz Fošnarič]]
* [[Samo Fošnarič]]
* [[Josip Freuensfeld]]
* [[Alojz Fridl]]
* [[Nikodem Frischlin]] (1547–90)
* [[Vekoslav From]]
* [[Anton Funtek]]
== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Marija Gabrijelčič]]
* [[Josip Gabrijevčič]]
* [[Nada Gaborovič]]
* [[Josip Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Fran Gabršek]]
* [[Janko Gačnik]]
* [[Duša Gajšek]]
* [[Ana Gale]]
* [[Mirko Galeša]]
* [[Franc Galič]]
* [[Engelbert Gangl]]
* Ivan (Jan) Gantar
* [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]]
* [[Kajetan Gantar]]
* [[Igor Gedrih]]
* [[Stanko Gerjolj]]
* [[Ivan Gerlič]]
* [[Alenka Gerlovič]]
* [[Herman Germ]]
* [[Jožef Geršak]]
* [[Vesna Geršak]]
* [[Alenka Glazer]]
* [[Saša Glažar]]
* [[Martin Globočnik]]
* [[Viktorija Zmaga Glogovec]]
* [[Julij Głowacki]]
* [[Janez Frančišek Gnidovec]]
* [[Franc Gnidovec]]
* [[Radovan Gobec]]
* [[Regina Gobec]]
* [[Anton Godec]]
* [[Ljerka Godicl]]
* [[Vesna Godina]]
* [[Janez Gogala]]
* [[Mirko Gogala]]
* [[Stanko Gogala]]
* [[Avgust Gojkovič]]
* [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]])
* [[Manko Golar]]
* [[Lidija Golc]]
* [[Jadviga Golež]]-''Špela''
* [[Tine Golež]]
* [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]]
* [[Danica Golli]]
* [[Tereza Golmajer]]
* [[Andrej Gollmayr]]
* [[Jurij Gollmayr]]
* [[Berta Golob]]
* [[Danilo Golob]]
* [[Jožef Golob]] (18. stol.)
* [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar)
* [[Tone Gorše]]
* [[Marjan Gorup]]
* [[Jože Gosak|Jože (Josip) Gosak]]
* [[Franc Govekar]]
* [[Minka Govekar]] (r. Vasič)
* [[Monika Govekar Okoliš]]
* [[Vinko Govekar]]
* [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]]
* [[Rajko Gradnik]]
* [[Bogo Grafenauer]]
* [[Franjo Grafenauer]]
* [[Jera Grafenauer]]
* [[Ludvik Grafenauer]]
* Pavel Grafenauer
* [[Ivan Grašič]]
* [[Mateja Grašič]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Oton Grebenc]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Karel Gril]]
* [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913)
* [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967)
* [[Anton Grmek]]
* [[Sabina Gruden]]
* Ivan Grobelnik
* [[Maša Grom]]
* [[Adolf Gröbming]]
* [[Milan Grošelj]]
* [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]]
* [[Pavel Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]]*
* [[Andreja Grum]]
* [[Nanda Guček]]

== H ==
* [[Balthasar Hacquet]]
* [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]]
* [[Gema Hafner]]
* [[Iztok Hafner]]
* [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]]
* [[Jože Hainz]]
* [[Avguštin Hallerstein]]
* [[Bruno Hartman]]
* [[Milka Hartman]]
* [[Franc Hauptmann]]
* [[Ljudmil Hauptmann]]
* [[Anton Heinrich]]
* [[Matija Heric]]
* [[Vladimir Herle]]
* [[Jožko Herman]]
* [[Jurij Herman]] (1793–)
* [[Mihael Herman]]
* [[Franc Hladnik]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Matej Hladnik]]
* [[Miran Hladnik]]
* [[Franc Hlupič]]
* [[Maja Hmelak]]
* [[Barbka Höchtl]]
* [[Andreja Hočevar]]
* [[Ciril Hočevar]]
* [[Franc Hočevar]]
* [[Kuno Hočevar]]
* [[Pavla Hočevar]]
* [[Slavko Hočevar]]
* [[Antonija Höffern]] (r. Baraga)
* [[Andraš Horvat]]
* [[Matija Horvat ml.]]
* [[Rudolf Horvat]]
* [[Davorin Hostnik]]
* [[Dejan Hozjan]]
* [[Janez Nepomuk Hrast]]
* Meta Hrast
* [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979
* [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]]
* [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]]
* [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]]
* [[Mirko Hribar]]
* [[Ksenija Hribar]]
* [[Zoran Hribar]]
* [[Franc Hribernik]]
* [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer)
* [[Ivanka Hrovatin]]
* [[Stanka Hrovatin]]
* [[Franc Hubad]]
* [[Matej Hubad]]
* [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]]
* [[Oskar Hudales]]
* [[Zoran Hudales]]
* [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]]
* [[Draga Humek]]
* [[Dragotin Humek]]
* [[Martin Humek]]
* [[Miloš Humek]]
* [[Katja Hvala]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Vojteh Hybášek]]

== I ==
* [[Josip Ilc]]
* [[Anton Ingolič]]
* [[Vojeslav Ipavec]] 
* [[Anton Irgolič]]
* [[Rezika Iskra]]
* [[Lydia Iskrić]]
* [[Goran Iskrić]]
* [[Andreja Istenič]] Starčič
* [[Anton Ivančič]]
* [[Josip Ivančič]]
* [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]]
* [[Martin Ivanetič]]
* [[Milena Ivanuš Grmek]]

== J ==
* [[Vojko Jagodič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklič]]
* [[Viktor Jaklič]]
* [[Jožef Anton Jakomini]]
* [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]]
* [[Rihard Jakopič]]
* [[Luka Jamnik]]
* [[Franc Jamšek]] 
* [[Rado Jan]]
* [[Anton Janežič]]
* [[Oton Janker]]
* [[Ivan Janko]]
* [[Anton Janša]]
* [[Gustav Januš]]
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Miha Japelj]]
* [[Anton Jarc]]
* [[Evgen Jarc]]
* Romana Jazbec
* [[Ciril Jeglič]]
* [[Janko Nepomuk Jeglič]]
* [[Klemen Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Sabina Jelenc Krašovec]]
* [[Zoran Jelenc]]
* [[Adolf Jenko]]
* [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]]
* Jožef Jenko
* [[Vida Jeraj]]
* [[Vida Jeraj Hribar]]
* [[Fran Jeran]]
* [[Zdravko Jeras]]
* [[Milan Jereb]]
* [[Urban Jerin]]
* Janez Jerman (1962)
* [[Franc Jerovšek]]
* [[France Jesenovec]]
* [[Magda Jevnikar]]
* [[Martin Jevnikar]]
* [[Milan Jevnikar]]
* [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]]
* [[Katja Jeznik]]
* [[Jakob Jež]]
* [[Janko Jež]] 
* [[Jurij Jug]]
* [[Tomaž Jug]]
* [[Marko Juhant]]
* [[Karli Juhart]]
* [[Matjaž Juhart]]
* [[Janko Jurančič]]
* [[Jože Jurančič]]
* [[Olga Jurančič Virens]]?
* [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]]
* [[Zora A. Jurič]]
* [[Edelman Jurinčič]]
* [[Benjamin Jurman]]
* [[Janez Justin]]
* [[Ferdo Juvanec]]
* [[Rudolf Južnič]]
* [[Stane Južnič]]

== K ==
* [[Milan Kabaj]]
* [[Milan Kac]]
* [[Anton Kacin]]
* [[Janez Kadiš]]
* [[Franc Kadunc]]
* [[Milan Kajč]]
* [[Ludovika Kalan]]
* [[Mara Kalan]]
* [[Marko Kalan]]
* [[Lucija Kalc Hrovatin]]
* [[Janja Kalin]]
* [[Felicita Kalinšek]]
* [[Ignac Kamenik]]
* [[Miloš Kamuščič]]
* [[Roza Kandus]] 
* [[Anton Mirko Kapelj]]
* [[Dušan Kaplan]]
* [[France Kapus|Franc(e) Kapus]]
* [[Fran Karbaš]]
* ([[Edvard Kardelj]])
* [[Janoš Kardoš]]
* [[Janez Karlin]]
* [[Drago Karolin]] 
* Lojze Kastelic (1909-1986)
* [[Anton Kašutnik]]
* [[Majda Kaučič Baša]]
* [[Andrej Kavčič]]
* [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]]
* [[Jožica Kavčič]]
* Ivan Kavkler (1854)
* [[Marija Kavkler]]
* [[Slavko Kavšek]]
* [[Tone Kebe]]
* [[Ivan Kejžar]]
* [[Robert Kenda]]
* [[Andrej Kenič]]
* [[Janez Kerčmar]]
* [[Aksinja Kermauner]]
* [[Valentin Kermavner]]
* [[Janez Krstnik Kersnik]]
* [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]]
* [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]])
* [[Ivan Ketiš]]
* [[Judita Kežman Počkaj]]
* [[Ivan Kiferle]]
* Franc-Žiga [[Kimovec]]
* [[Josip Kladnik]]
* [[Rajko Kladnik]]
* [[Rudolf Kladnik]]
* [[Angelca Klanšek]]
* [[Dana Klanšček Valič]] 
* [[Aldo Klavora]]
* [[Franjo Klavora]]
* [[Hinko Klavora]]
* [[Zora Klavžar]]
* [[Janez Kleeman]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]]
* [[Neža Klemenčič Pelhan]]
* [[Stanko Klinar]]
* [[Anton Klodič]]
* [[David Klodič]]
* [[Franjo Klojčnik]]
* [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]]
* [[Edmund Kmecl]]
* [[Matjaž Kmecl]]
* [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'')
* [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'')
* [[Jože Kmetec]]
* [[Janko Knapič]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964)
* [[Boris Kobe]]
* [[Marjana Kobe]]
* [[Rudolf Kobilica]]
* [[France Koblar]]
* [[Alenka Kobolt]]
* [[Fran Kocbek]]
* [[Blaž Kocen]]
* [[Štefan Kociančič]]
* [[Gregor Kocijan]]
* [[Zdenko Kodelja]]
* [[Majda Kodrič]]
* [[Antonija Kofol]]
* [[Valentina Kogoj]]
* [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]]
* [[Tatjana Kokalj]]
* [[Marija Kolar]]
* [[Nuša Kolar]]
* [[Vilko Kolar]]
* [[Rudolf Kolarič]]
* [[Janez Kolenc]] (st./ml.)
* [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]]
* [[Karolina Kolmanič]]
* [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar)
* [[Jaro Komac]]
* [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]]
* [[Marija Koman]]
* [[Martina Koman]]
* [[Franc Komatar]]
* [[Mihael Komel]]
* Dušan Kompare
* [[Peter Končnik]]
* [[Valentin Konšek]]
* [[Antonija Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Srečko Koporc]]
* [[Alfonz Kopriva]]
* [[Silvester Kopriva]]
* [[Nikolaj Koprivec]]
* [[Janez Koprivnik]]
* [[Josip Korban]]
* [[Avgust Korbar]]
* [[Karel Kordeš]]
* [[Melita Kordeš Demšar]]
* Tatjana Kordiš
* [[Metka Kordigel]]
* [[Andrej Koren]]
* [[Majda Koren]]
* [[Gregor Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]]
* [[Ivan Koropec]]
* [[Jože Koropec]]
* [[Janja Korošec]]
* [[Valentin Korun]]
* [[Fran Kos]]
* Ivan Kos (1849–1931)
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]
* [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]]
* [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost)
* [[Anton Kosi]]
* [[Anton Kosovel]]
* [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]]
* [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]]
* [[Josip Kostanjevec]]
* [[Marija Košak]]
* [[Milena Košak Babuder]]
* [[Janko Košan]]
* [[Jože Košar]]
* [[Niko Košir]]
* [[Stanislav Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Edmund Košuta]] - Mundi
* [[Egidij Košuta]]
* [[Daniel Košutnik]]
* [[Franc Košutnik]]
* [[Joahim Košutnik]]
* [[Silvester Košutnik]] 
* [[Silvo Košutnik ml.]]
* [[Anton Kotar]]
* [[Boštjan Kotnik]]
* [[Herman Kotar]] 
* [[Nedeljka Kotnik]]
* [[Rudi Kotnik]]
* [[Stanko Kotnik]]
* [[Veselko Kovač]]
* [[Mojca Kovač Šebart]]
* [[Rafaela Kovačič]]
* [[Ferdo Kozak]]
* [[Juš Kozak]]
* [[Jurij Kozina]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Darinka Kozinc]]
* [[Tonči Koželj]]
* [[Boris Kožuh]]
* [[Josip Kožuh]] (1854–1948)
* [[Milena Kožuh]]
* [[Boris Krabonja]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Ana Krajnc]]
* [[Janez Krajnc]] (1817–1908)
* [[Milovan Krajnc]]
* [[Mitja Krajnčan]]
* [[Ivan Krajnik]]
* [[Boža Krakar Vogel]]
* [[Božo Kralj]]
* [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]
* [[Metka Kralj]]
* [[Vladimir Kralj]]
* [[Janko Kramar]]
* [[Martin Kramar]]
* [[Miroslava Kramarič]]
* [[Albin Kramberger]]
* [[Darja Kramberger]]
* [[Aleksander Kranjc]]
* [[Silvo Kranjec]]
* [[Fran Krašan]]
* [[Teodor Kravina]]
* [[Marijan Kravos]]
* [[Zdravko Kravos]]
* [[Ivan Krečič]]
* [[Marija Kregar]]
* [[Minka Krejan]]
* [[Janez Krek]]
* [[Leon Krek]]
* [[Sebastjan Krelj]]
* [[Marko Kremžar]]
* [[Božidara Kremžar Petelin]] 
* [[Marko Krevs]]
*[[Ada Kristan]]
* [[Ružena Kristan]]
* [[Silvo Kristan]]
* [[Sebastijan Kristovič]]?
* [[Matko Krištofić]]
* [[Peter Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Martina Križaj Ortar]]
* [[Josip Križan]]
* [[France Križanič]]
* [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]]
* [[Ignac Križman]]
* [[Dušan Krnel]]
* [[Breda Kroflič]]
* [[Marjan Kroflič]]
* [[Robi Kroflič]]
* [[Franc Kropivšek]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Zvone Krušič]]
* [[Ivan Kryl]]
* [[Anton Kržič]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Jožef Kržišnik]]
* [[Eliza Kukovec]] (1879–1954)
* [[Srečko Kumar]]
* [[Metod Kumelj]]
* [[Blaž Kumerdej]]
* [[Sonja Kump]]
* [[Dušica Kunaver]]
* [[Jurij Kunaver]]
* [[Pavel Kunaver]]
* [[Dragomira Kunej]]
* [[Egon Kunej]]
* [[Viljem Kunst]]
* [[Zlata Kunst]]
* [[Vinko Kunstelj]]
* [[Ivan Kuret]]
* [[Anton Kutin]]
* [[Franc Kuzmič]]
* [[Mikloš Küzmič]]
* [[Štefan Küzmič]]
* [[Jana Kvas]]
* [[Koloman Kvas]]
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]]
* [[Dragotin Kveder]]

== L ==
* [[Marijan Lačen]]
* [[Andrijan Lah]]
* [[Ivan Lah]]
* [[Albin Lajovic]]
* [[Jernej Lampret]]
* [[Marija Ana Lap Drozg]]
* [[Ivan Lapajne]]
* [[Josip Lapajne]]
* [[Marija Lapajne]] (1883-1973)
* [[Vincencij Lapajne]]
* [[Joža Lavrič]]
* [[Dušan Lavrič]] (1925-2003)
* [[Vesna Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Luka Lavtar]]
* [[Franc Lavtižar]]
* [[Franc Lazarini]]
* [[Lojze Leb]]
* [[Anton Leban]]
* [[Avgust Armin Leban]]
* [[Janko Leban]]
* [[Karolina Leban|Karolina (Katarina) Leban]]
* [[Valentin Leban]]
* [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]]
* Franc Lebar
* [[Vanja Lebar Varga]] 
* [[Stanko Leben]]
* [[Miloš Ledinek]]
* [[Dragica Legat Košmerl]]
* [[Karel Legat]]
* [[Melita Lemut Bajec]]
* [[Josip Lendovšek]]
* ? Lengar?
* [[Jurka Lepičnik Vodopivec]]
* [[Anton Lesar]]
* [[Davorin Lesjak]]
* [[Rudi Lešnik]]
* [[Anka Levec]]
* [[Fran Levec]]
* [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937)
* [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977)
* [[Alfonz Levičnik]]
* [[Mihael Levstik]]
* [[Mariza Ličan]]
* [[Nives Ličen]]
* [[Angelca Likovič]]
* [[Anton Likozar]]
* [[Emilijan Lilek]]
* [[Anton Tomaž Linhart]]
* [[Viljem Linhart]]
* [[Jože Lipnik]]
* [[Vinko Lipovec]]
* [[Igor Lipovšek]]
* [[Marijan Lipovšek]]
* [[Florjan Lipuš]]
* [[Boris Lipužič]]
* [[Marija Lipužič]]
* [[Janko Liška]]
* [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]]
* [[Ožbe Lodrant]]
* [[Vinko Logaj]]
* [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]]
* [[Janko Lokar]]
* [[Dragotin Lončar]]
* [[Jakob Lopan]]
* [[Vlado Lorber]]
* [[Ivan Lorenčič]]
* [[Stanko Lorger]]
* [[Joža Lovrenčič]]
* [[Živko Lovše]]
* [[Franjo Lovšin]]
* [[Franc Lubej]]
* [[Aleksander Lunaček]]
* [[Ivan Lunder]]
* [[Franc Lunder]]
* [[Stanka Lunder Verlič]]
* [[Fortunat Lužar]]
* [[Miro Lužnik]]

== M ==
* [[Ivan Macher]]
* [[Bojan Macuh]]
* [[Majda Magajna]]
* [[Franjo Magdič]]
* [[Ivan Magerl]]
* [[Karel Mahkota]]
* [[Karel Mahnič]]
* [[Jakob Franc Mahr]]
* [[Edi Majaron]]
* [[Andrej Majcen]]
* [[Gabriel Majcen]]
* [[Viktor Majdič]]
* [[Boris Majer]]
* [[Vladislav Majhen]]
* [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]]
* [[Danijela Makovec Radovan]]
* [[Anton Makovic]]
* [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]]
* [[Pavla Makuc]]
* [[Albina Malavašič Zakrajšek]]
* [[Avguštin Malle]]
* [[Miloš Marc]]
* [[Rudolf Marc]]
* [[Barica Marentič Požarnik]]
* Franc Marič
* [[Boštjan Markič]]
* [[Marjanca Markič]]
* [[Mihael Markič]]
* [[Josip Marn]]
* [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]]
* [[Peter Martinc]]
* [[Jurij Marussig]]
* [[Milan Marušič]]
* [[Martin (Davorin) Mastnak]]
* [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]]
* [[Blaž Matek]]
* [[Neža Maurer]]
* [[Manica Maver]]
* [[Marij Maver]]
* [[Josip Mazi]]
* [[Vilko Mazi]] (1888-1986)
* [[Jasna Mažgon]]
* [[Hinko Medič]]
* [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]]
* [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]]
* [[Martin Medved]]
* [[Stane Medved]]
* [[Vida Medved Udovič]]
* [[Zdenko Medveš]]
* [[Marija Mehle]]
* [[Jože Melaher]]
* [[Luc Menaše]]
* [[Josip Mencej]]
* [[Martin Mencej]]
* [[Rudolf Mencin]]
* [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]]
* [[Marija Menih]]
* [[Dušan Merc]]
* [[Ivan Mercina (učitelj)]]
* [[Alojzij Merhar]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Josip Mešiček]] (1865-1923)
* Antonija Metelko
* [[Franc Serafin Metelko]]
* [[Janez Milko Metlika]]
* [[Maja Mezgec]]
* [[Franc Mihelčič]]
* [[Pavel Mihelčič]]
* [[Slavko Mihelčič]]
* [[Stane Mihelič]]
* [[Erika Mihevc Gabrovec]]
* [[Neža Ema Mikec]]
* [[Janja Miklavčič]]
* [[Jožica Miklavčič]]
* [[Elvi Miklavec Slokar]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Adam Milkovič]]
* [[Dragojila Milek]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Pino Mlakar]]
* [[Emilija Mlakar Branc]]
* [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]]
* [[Fran Mlinšek]]
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]]
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]]
* [[Hubert Močnik]]
* [[Janez Močnik]]
* [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996)
* [[Matej Močnik]]
* [[Matija Močnik]] (1881-1962)
* [[Peter Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
* [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]]
* [[Miha Mohor]]
* [[Milena Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]]
* [[Nada Morato]]
* [[Karmen Mozetič]]
* [[Anton Možina]]
* [[Boris Možina]]
* [[Bernarda Mrak Kosel]]
* [[Ester Mrak]]
* [[Jožef Mrak]]
* [[Franc Mravljak]]
* [[Ivan Mravljak]]
* [[Albert Mrgole|Albert (&amp; Leonida) Mrgole]]
* [[Ilija Mrmak]]
* [[Oton Muhr]]
* Ivana Mulec
* [[Franc Munih]]
* [[Viktor Murnik]]
* [[Pavla Murnik]]
* [[Janko Muršak]]
* [[Erna Muser]]
* [[Peter Musi]]
* [[Avgust Musić]]

== N ==
* [[Marica Nadlišek Bartol]]
* [[Rajmund Nachtigall]]
* [[Zoran Naprudnik]]
* [[Jan Nepomuk Nečásek]]
* [[Miha Nerat]]
* [[Alojz Novak]]
* [[Alojzij Novak (1849-1917)]]
* [[Alojzij Novak (učitelj)]]
* [[Bogomir Novak]]
* [[Drago Novak]]  (2)
* [[Fredi Novak]]
* [[Franc Novak|Franc Novak-&quot;General Štesel&quot;]]
* [[Janez Novak]]
* [[Helena Novak]]
* [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec)
* [[Josip Novak (učitelj)]]
* [[Ljudmila Novak]]
* [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]]
* [[Valentina Novak]]
* [[Egidija Novljan]]

== O ==
* [[Roman Oberlintner]]
* A. Oblak
* [[Breda Oblak]]
* [[Rudi Ocepek]]
* [[Uroš Ocepek]]
* [[Anton Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* Ludvik Olas
* [[Oton Oman]]
* [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]]
* [[Zdravko Omerza]]
* [[France Onič]]
* [[Božidar Opara]]
* [[Mihael Opeka]]
* [[Rok Orač]]
* [[Josip Orel]]
* [[Tine Orel]]
* [[Božena Orožen]]
* [[Fran Orožen]]
* [[Ignacij Orožen]]
* [[Janko Orožen]]
* [[France Ostanek]]
* [[Anton Osterc]]
* [[Anton Oven]]
* [[Karel Ozvald]]

== P ==
* [[Anton Pagon]]
* [[Boris Pahor]]
* [[Drago Pahor]]
* [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]]
* [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]]
* [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]])
* [[Marija Pahor Janežič]]
* [[Radivoj Pahor]]
* [[Samo Pahor]]
* [[Janko Pajk]]
* [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]]
* [[Franc Papler]]
* [[Amand Papotnik]]
* [[Dušan Parazajda]]
* [[Tone Partljič]]
* [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]]
* [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]]
* [[Marijan Pavčič]]
* [[Josip Pavčič]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Gregor Pavlič]]
* [[Rado Pavlič]]
* Zvonko (Franc) Pavšič
* [[Breda Pečan]]
* [[Josip Pečarič]]
* [[Mojca Peček Čuk]]
* [[Rudolf Pečjak]]
* [[Sonja Pečjak]]
* [[Franc Pediček]]
* [[Helena Pehani Justin]]
* [[Cirila Peklaj]]
* [[Leopoldina Pelhan]]
* [[Valerija Perger]]
* [[Jožica Peric]]
* [[Lovro Perko]]
* [[Andrej Perne]]
* [[Marija Perpar]]
*Miša (Mihaela) Krašovic Pertl
* [[Bruna Marija Pertot]]
* [[Ivo Pertot]]
* [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]
* [[Nada Pertot]]
* [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]]
* [[Rajko Perušek]]
* [[Franc Peruzzi]]
* [[Robert Petaros]]
* Leopold Petauer
* [[Martin Petelin]]
* [[Anda Peterlin]] 
* [[Jože Peterlin]]
*[[Lučka Peterlin Susič]]
*[[Matejka Peterlin Maver]]
* [[Mihael Peternel]]
* [[Metod Peternelj]]
* [[Valentin Petkovšek]]
* [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]]
* [[Anton Pevc]]
* [[Ivan Piano]]
* [[France Pibernik]]
* [[Leo Pibrovec]]
* [[Darja Piciga]]
* [[Viktorija Pičman]]
*[[Janez Piko]]
*[[Zora Pipan]]
* [[Alfonz Pirc]]
* [[Franc Pirc]]
* [[Gustav Pirc]]
* [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]]
* [[Matija Pirc]]
* [[Makso Pirnat]]
* [[Angela Piskernik]]
* [[Frančiška Pišek]]
* [[Franci Pivec]]
* [[Ljudevit Pivko]]
* [[Karmen Pižorn]]
* [[France Planina]]
* [[Robert Plavšak]]
* [[Jože Plečnik]]
* [[Josip Plemelj]]
* [[Janko Plemenitaš]]
* [[Tanja Plemenitaš]]
* [[Rudolf Pleskovič]]
* [[Pavel Plesničar]]
* [[Cirila Pleško Štebi]]
* [[Franc Plevnik]]
* [[Tatjana Plevnik]]
* [[Alojz Pluško]]
* [[Leopoldina Plut Pregelj]]
* [[Mirjam Počkar]]
* [[Nives Počkar]]
* [[Karel Podhostnik]]
* [[Albin Podjavoršek]]
* [[Henrik Podkrajšek]]
* [[Matilda Podkrajšek]]
*[[Tatjana Podkrajšek]]
*[[Adela Pogorelc]]
*[[Ivan Poklič]]
* [[Oton Polak]]
* [[Ivan Polanec]]
* [[Valentin Polanšek]]
* [[Anton Polenec]]
* [[Branko Polič]]
* [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]]
* [[Leopold Poljanec]]
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Ivan Poljanšek]]
* [[Ivan Polovič]]
* [[Ambrož Poniž]]
* [[Benedikt Poniž]]
* [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]]
* [[Matko Potočnik]]
* [[Majda Potrata]]
* [[Maria Pozsonec]]
* [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]]
* [[Breda Požar]]
* [[Lovro Požar]]
* [[Štefan Požlep]]
* [[Andrej Praprotnik]]
* [[Franc Praprotnik]]
* [[Ludvik Prebil]]
* [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]]
* [[Ivan Pregelj]]
* [[Žarko Pregelj]]
* [[Stanko Prek]]
* [[Branko Prekoršek]]
* [[Ivan Prekoršek]]
* [[Stanko Premrl]]
* [[Jožef Premru]]
* [[Miro Presl]]
* [[Maks Prezelj]] 
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]]
* [[Karel Prijatelj]]
* [[Niko Prijatelj]]
* [[Janez Nepomuk Primic]]
* [[Anton Primožič]]
* [[Štefan Primožič]]
* [[Josip Priol]]
* [[Stane Proje]]
* [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]]
* [[Peter Prosen]]
* [[Ksenija Prunk]]
* [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]]
* [[Majda Pšunder]]
* [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]]
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]]
* [[Miroslav Pučelik]]
* [[Herman Pučnik]]
* [[Helena Puhar]]
* [[Danica Purg]]
* [[Herman Pušnik]]

== R ==
* [[Oton Račečič]]
* [[Božo Račič]]
* [[Marko Račič]]
* [[Meta Rainer]]
* [[Judita Rajnar]]
* [[Rudolf Rakuša]]
*[[Uršula Ramoveš]]
* [[Vlado Rape]]
* [[Miroslav Ravbar]] 
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Cveta Razdevšek Pučko]]
* [[Nada Razpet]]
* [[Alenka Rebula Tuta]]
* [[Alojz Rebula]]
* [[Ludvik Rebeušek]]
* [[Elija Rebič]]
* [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]]
* [[Pavla Renzenberg]]
* [[Metod Resman]]
* [[Ivan Reščič]]
* [[Miho Ribarič]]
* [[Branka Ribič Hederih]]
* [[Josip Ribičič]]
* [[Marinka Ribičič]]
* [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]]
* [[Vojteh Ribnikar]]
* [[Friderik Rigler]]
* [[Niko Rihar]]
* [[Maksimiljan Rimele]]
* [[Anton Zvonko Robar]]
* [[Adolf Robida]]
* [[Karel Robida]]
* [[Franc Robnik]]
* [[Ivan Robnik]]
* [[Viljem Rohrman]]
* [[Milena Rohrmann]]
* [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]]
* [[Frančišek Rojina]]
* [[Tomaž Romih]]
* [[Ana Roner Lavrič]]
* [[Adolf Rosina]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
* [[Fran Roš]]
* [[Miloš Roš]]
* [[Jože Rotar]]
* [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik)
* [[Matej Rovš]]
* Marjan Rozman (1938)
* [[Simon Rudmaš]]
* [[Branko Rudolf]]
* [[Vida Rudolf]]
* [[Vida Rudolf (šolska delavka)]]
* [[Marina Rugelj]]
* [[Karlo Rupel]]
* [[Mirko Rupel]]
* [[Mara Rupena]]
* Zvonko Rus
* [[Barbara Rustja]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Dušan Rutar]]
* [[Marija Rutar]]
* [[Simon Rutar]]
* [[Tone Rutar]]
* [[Zora Rutar Ilc]]

== S ==
* [[Adolf Sadar]]
* [[Lovro Sadar]]
* [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]]
* [[Janez Sagadin]]
* [[Ludvik Sagadin]]
* [[Janez Saje]]
* [[Marija Saje]]
* [[Oton Sajovic]]
* [[Igor Saksida]]
* [[Franc Samec]]
* [[Janko Samec]]
* [[Maksa Samsa]]
* [[Mara Samsa]]
* [[Boris Sancin]]
* [[Dimitrij Sancin]]
* [[France Sancin]]
* [[Ivanka Sancin]]
* [[Josip Sancin]] (2)
* [[Karel Sancin]]
* [[Lovro Sancin]]
* [[Matej Sande]]
* [[Mitja Sardoč]]
* [[Sartori]] -
*[[Majda Schmidt]] (-Krajnc)
*[[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]]
* [[Josip Schmoranzer]]
* [[Henrik Schreiner]]
* [[Benedikt Schroniz]]
* [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]]
* [[Danilo Sedmak]]
* [[Simon Sekirnik]]
* [[Jurij Selan]]
* [[Tone Seliškar]]
* [[Antonio Sema]]
* [[Matija Senkovič]]
* [[Alojzij Sernec]]
* [[Ana Sernec]]
* [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]]
*[[Polonca Serrano]]
* [[Jože Sever]]
* [[Leopold Sever]]
* [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]]
* [[Sonja Sever]]
* [[Jože Sevljak]]
* [[Alojzij Sežun]]
* [[Andrej Sežun]]
* [[Albert Franc Sič|Albert Sič]]
* [[Franjo Sič]]
* [[Luka Sila]]
* [[Rozalija Simčič]]
* [[Samo Simčič]]
* [[Tomaž Simčič]]
* [[Ivan Simonič]]
* [[Davorin Sinkovič]]
* [[Franc Sivec]]
* Ivan Sivec (1892-1986)
* [[Minka Skaberne]]
* [[Anton Skala]]
* [[Vinko Skalar]]
* [[Bohuslav Skalicky]]
* [[Jakob Sket]]
* [[Stanko Skočir]]
* [[Klara Skubic Ermenc]]
* [[Andrej Skulj]]
*[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]]
* [[Vika Slabe]]
* [[Zdravko Slamnik]]
* [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]]
* [[Franc Ksaver Slavič]]
* [[Antonija Slavik]]
* [[Anton Martin Slomšek]]
* [[Anton Slodnjak]]
* [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski)
* [[Avgusta Smolej]]
* [[Pavel Smolej]]
* [[Viktor Smolej]]
* [[Ljuba Smotlak]]
* [[Maja Smotlak]]
* [[Hinko Smrekar]]
* [[Benigen Snoj]]
* [[Gregor Somer]]
* [[Edvard Sosič]]
* [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]]
*[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] 
*[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]]
* [[Andrej Sotošek]]
* [[Anton Sovre]]
* [[Anton Spendou]]
* [[Jožef Spendou]]
* [[Jožef Spindler]]
* [[Katinka Stanič]]
* [[Valentin Stanič]]
* [[Miriam Stanonik]]
* [[Anton Stefanciosa]]
* [[Aldo Stefančič]]
* [[Ivan Stegovec]]
* [[Vojka Stepančič]]
* [[Ljudevit Stiasny]]
* [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]]
* [[Boris Stres]]
* [[Gvido Stres]]
* [[Vera Stres]] (por. Kmetec)
* [[Josip Stritar]]
* Josip Stritar (1870-)
* [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]]
* [[Janez Strnad]]
* [[Romeo Strojnik]]
* [[Štefa Strojnik]]
* [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek)
* [[Ivan Stupica]]
* [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori)
* [[Leopold Suhodolčan]]
* [[Drago Supančič]]
* [[Tomaž Susič]]
* [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]
* [[Lovro Sušnik]]
* [[Blaž Svetelj]]
* [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]]
* [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj)

== Š ==
* [[Maks Šah]]
* [[Saša Šantel]]
* [[Andrej Šavli]]
* [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]]
* [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]]
* [[Ivan Šega (šolnik)]]
* [[Iva Šegula]]
* [[Marjanca Šeme]]
* [[Tanja Šeme]]
* [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]]
* [[Romana Šifrer]]
* [[Ivan Vanek Šiftar]]
* [[Gustav Šilih]]
* [[Stanko Šimenc]]
* [[Silvo Šinkovec]]
* [[Jože Širec]] (1923-2018)
* [[Amat Škerlj]]
* [[Ivan Škoflek]]
* [[Radoslav Škoflek]]
* [[France Škrabl]]
* [[Mojca Škrinjar]]
* [[Bratko Škrlj]]
* [[Franc Škulj]]
* [[Majda Šlajmer Japelj]]
* [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]]
* [[Jakob Šolar]]
* [[Ljubka Šorli]]
* [[Josip Šorn]]
* [[Albin Šprajc]]
* [[Ivan Štalec]]
* [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]]
* [[Damijan Štefanc]]
* [[Barbara Šteh]]
* [[Tina Štemberger]]
* [[Vesna Štemberger Vučko]]
* [[Klaudija Šterman Ivančič]]
* [[Anton Štrekelj]]
* [[Josip Štrekelj]]
* [[Anton Štritof]]
* [[Alfonz Štrukelj]]
* [[Branimir Štrukelj]]
* [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]]
* [[Vojka Štular]]
* [[Antonija Štupca]]
* [[Marija Štupca]]
* [[Jože Šturm]]
* [[Ivan Šubic]]
* [[Rajko Šugman]]
* [[Fran Šuklje]]
* [[Gizela Šuklje]]
* [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič)
* [[Svetozara Šuklje]]
* [[Drago Šulek]]
* [[Krista Šuler]]
* [[Kristina Šuler]]
* [[Avgust Šuligoj]]
* [[Ivan Šumljak]]
* [[Andrej Šušmelj]]
* [[Elvira Šušmelj]]
* [[Zmago Švajger]]
* [[Marija Švajncer]]
* [[Ernest Švara]]

== T ==
* [[Tonka Tacol]]
* [[Mladen Tancer]]
* [[Venčeslav Taufer]]
* [[Vida Taufer]]
* [[Albin (Zoran) Tavčar]]
* [[Alojzij Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar (učitelj)]]
* [[Josip Tavčar]]
* [[Ljudevit Tavčar]] 
* [[Mara Tavčar]]
* [[Marijan Tavčar]]
* [[Miroslav Tavčar]]
* [[Zora Tavčar]]
* [[Bogo Teplý]]
* [[Štefan Terpin]]
* [[Ernest Tiran]]
* [[Joško Tischler]] 
* [[Vladimir Tkalec]]
* [[Ivan Toličič]]
* [[Anton Valentin Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
* [[Jože Tomažič]]
* [[Jožef Tomažovic]]
* [[Alojzij Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Jurij Tomec]]
* [[Ana Tomić]]
* [[Ivan Tominec]]
* [[Josip Tominšek]]
* [[Vlasta Tominšek]]
* [[Bernard Tomšič]]
* [[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič]]
* [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]]
* [[Janez Tomšič]]
* [[Ljudevit Tomšič]]
* [[Marjan Tomšič]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Štefan Tomšič]]
* [[Bea Tomšič Amon]]
* [[N. Topolovec]]
* [[Jože Toporišič]]
* [[Emanuel Torres]]
* [[Karel Toš]]
* Franjo (Franc) Trampuž
* [[Marjan Tratar]]
* [[Tone Trdan]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Joža Trdina]]
* [[Silva Trdina]]
* [[Ruža Tremski-Gradišnik]]
* [[Ivan Trinko]]
* [[Anton (Tone) Troha]]
* [[Veljko Troha]]
* [[Štefan Trojar]]
* [[Angela Trost]]
* [[Anton Trost]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Davorin (Martin) Trstenjak]]
* [[Marijan Tršar]]
* [[Primož Trubar]]
* [[Vladka Tucovič Sturman]]
* [[Ernest Turk]]
* [[Lavoslava Turk]]
* [[Metod Turnšek]]
* [[Radivoj (Franc) Tušak]]
* [[Ivan Tušek]]

== U ==
* [[Drago Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
* [[Tomaž Ulaga]]
* [[Jože Ulčar]]
* [[Janez Krstnik Ulčer]]
* [[Anton Umek-Okiški]]
* [[Fedora Umek]]
* [[Terezija Uran]]
* [[Bernarda Urankar]]
* [[Alojz Urbančič]]
* [[Boris Urbančič]]
* [[Dominika Urbančič|Dominika (Dina) Urbančič]]
* [[Marjan Urbančič]]
* [[Matej Urbančič]]
* [[Stanko Uršič]]
* [[Peter Us]]
* [[Helena Us]]
* [[Jakob Ušeničnik]]

== V ==
* [[Alojzij Vadnal]]
* [[Franc Vajda]]
* [[Jože Valenčič]]
* [[Karel Valentinčič]]
* Alfonz Vales
* [[Matija Valjavec]]
* [[Francka Varl Purkeljc]]
* Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]])
* [[Jože Vauhnik]]
* [[Herman Velik]]
* [[Anton Velikonja]]
* [[Slavica Vencajz]]
* [[Marija Vencelj]]
* [[Jožica Venturini]]
* [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]]
* [[Karel Verstovšek]]
* [[Branko Vesel]]
* [[Franjo Veselko]]
* [[Ivan Vesenjak]]
* [[Franc Vidic]] 1869-1949
* [[Tadej Vidmar]]
* [[Oto Vilčnik]]
* [[Alenka Vilfan Kozinc]]
* [[Albin Vilhar]]
* [[Mirko Vivod]]
* [[Nika Vizjak Puškar]]
* [[Angela Vode]]
* [[Jakob Vodeb]]
* [[Dora Vodnik]]
* [[France Vodnik]]
* [[Valentin Vodnik]]
* [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]]
* [[Gustav Vodušek]]
* [[Marija Vogelnik]]
* [[Silva Vogelnik]]
* [[Fran Voglar]]
* [[Mira Voglar]]
* [[Janez Vogrinc]]
* [[Jože Vogrinc star.]]
* [[Roman Voginc]]
* [[Metod Vojvoda]]
* [[Zlata Vokač]]
* [[Jože Volarič]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Reginald Vospernik]]
* [[Leopold Vostner]]
* [[Fani Vošnjak]]
* [[Vera Vošnjak]]
* [[Vinko Vošnjak]] 
* [[Albin Vrabič]] 
* [[Ernest Vranc]]
* [[Ivan Vrbančič]]
* [[Miha Vrbinc]]
* [[Milan Vreča]]
* [[Ivan Vrečar]]
* [[Franica Vrhunc]]
* [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]]
* Nada Vukelić
* [[Ivan Vurnik]]

== W ==
* [[Jože Wakounig]]
* [[Tomaž Weber]]
* [[Marija Wessner]]
* [[Josip Wester]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Hinko Wilfan]] 
* [[Venceslav Winkler]]
* [[Marija Wirgler]]

== Z ==
* [[Pavle Zablatnik]]
* [[Marta Zabret]]
* [[Vlasta Zabukovec]]
* Štefka Zadnik
* [[Jože Zadravec]]
* [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]]
* [[Leonida Zalokar]]
* [[Mansuet Zangerl]]
* [[Rudolf Završnik]]
* [[Jože Zelenik]]
* [[Janko Zerzer]]
* [[Pavel Zgaga]]
* [[Mavricij Zgonik]]
* [[Anica Zidar]]
* [[Pavle Zidar]]
* [[Ivan Zika]]
* [[Janez Zima]]
* [[Luka Zima]]
* [[Anamarija (Volk) Zlobec]]
* [[Stanislav Zlobko]]
* [[Ivo Zobec]]
* [[Darja Zorc Maver]]
* [[Rudolf Zore]]
* [[Črtomir Zorec]]
* [[Srečko Zorko]]
* [[Leon Zorman]]
* [[Mirko Zorman]]
* [[Klavdij Zornik]]
* [[Agneza Zupan]]
* [[David Zupan]]
* [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]]
* [[Jakob Zupan]]
* [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš
* [[Darko Zupanc]]
* [[Lojze Zupanc]]
* [[Anton Zupančič]]
* [[Alenka Zupančič Danko]]
* [[Janja Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]]
* [[Katka Zupančič]]
* [[Vita Zupančič]]
* [[Zdravko Zupančič]]
* [[Fran Zwitter]]

== Ž ==
* [[Jože Žabkar]]
* [[Cilka Žagar]]
* [[Drago(tin) Žagar]]
* [[France Žagar]]
* [[Igor Ž. Žagar]]
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]]
* [[Marija Žagar]]
* [[Marjan Žagar]]
* [[Nikolaj Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Miroslav Žakelj]]
* [[Katka Žbogar]]
* [[Marjeta Žebovec]]
* [[Sebastijan Žepič]]
* [[Lojzka Žerdin]]
* [[Tereza Žerdin]]
* [[Breda Žerjal]]
* [[Irena Žerjal]]
* [[Albert Žerjav]]
* [[Angelca Žerovnik]]
* [[Branimir Žganjer]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Franjo Žgeč]]
* [[Adela Žgur]]
* [[Alojzija Židan]]
* [[Franc (Leopold) Žigon]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] 
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Vladimir Žitko]]
* [[Leon Žlebnik]]
* [[Andrej Žmavc]]
* [[Jakob Žmavc]]
* [[Janja Žmavc]]
* [[Marjan Žmavc]]
* [[Vincenc Žnidar]]
* [[Ivica Žnidaršič]]
* [[Fran Žnideršič]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Bogdan Žolnir]]
* [[Oskar Žolnir]]
* [[Sonja Žorga]]
* [[Bogdan Žorž]]
* [[Andrej Žumer]]
* [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]])
* [[Jože Župančič]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji|*]]</text>
      <sha1>kyyptsv2wlrh0wtnhph37nk5n7sesvp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Liffe</title>
    <ns>10</ns>
    <id>413738</id>
    <revision>
      <id>6771622</id>
      <parentid>6769304</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:13:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1348" sha1="aa70lomz3x5dw16au17qit2q71tsaxd" xml:space="preserve">{{Navpolje
| bodyclass  =
| name       = Liffe
| title      = [[Liffe|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Liffe&lt;/span&gt;]]
| listclass  = hlist
| state      =

| bodystyle  = border:2px solid #000000;
| titlestyle = background:#F05820; color:#FFFFFF;
| groupstyle = background:#FBCDB9;
| liststyle  = background:#FEF4EF;

| group1 = Film Art Fest
| list1 =
* [[Film Art Fest 1990|1990]]
* [[Film Art Fest 1991|1991]]
* [[Film Art Fest 1992|1992]]
* [[Film Art Fest 1993|1993]]
* [[Film Art Fest 1994|1994]]
* [[Film Art Fest 1995|1995]]
* [[Film Art Fest 1996|1996]]

| group2 = Liffe
| list2 =
* [[Liffe 1997|1997]]
* [[Liffe 1998|1998]]
* [[Liffe 1999|1999]]
* [[Liffe 2000|2000]]
* [[Liffe 2001|2001]]
* [[Liffe 2002|2002]]
* [[Liffe 2003|2003]]
* [[Liffe 2004|2004]]
* [[Liffe 2005|2005]]
* [[Liffe 2006|2006]]
* [[Liffe 2007|2007]]
* [[Liffe 2008|2008]]
* [[Liffe 2009|2009]]
* [[Liffe 2010|2010]]
* [[Liffe 2011|2011]]
* [[Liffe 2012|2012]]
* [[Liffe 2013|2013]]
* [[Liffe 2014|2014]]
* [[Liffe 2015|2015]]
* [[Liffe 2016|2016]]
* [[Liffe 2017|2017]]
* [[Liffe 2018|2018]]
* [[Liffe 2019|2019]]
* [[Liffe 2020|2020]]
* [[Liffe 2021|2021]]
* [[Liffe 2022|2022]]
* [[Liffe 2023|2023]]
* [[Liffe 2024|2024]]
* [[Liffe 2025|2025]]
* [[Liffe 2026|2026]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[kategorija:Filmske predloge]]
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>aa70lomz3x5dw16au17qit2q71tsaxd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zahodna Bengalija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434064</id>
    <revision>
      <id>6771790</id>
      <parentid>6767314</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:02:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38686" sha1="rd7iavfnrop7uswkvl9yj5n8t7tvelp" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|color           = blue
|native_name     = পশ্চিমবঙ্গ&lt;br /&gt;West Bengal
|conventional_long_name = Zahodna Bengalija
|common_name     = 
|common_name2    = 
|image_flag      = 
|image_coat      =
|symbol_type     = 
|national_motto  = 
|image_map       = IN-WB.svg 
| map_alt                = 
| map_caption            = Lega Zahodne Bengalije v Indiji 
| latd = 22 | latm = 34 | latNS = N
| longd = 88 | longm = 22 | longEW = E
| coor_pinpoint          = 
| coordinates_display    = inline,title
| coordinates_format     = dms
| coordinates_region     = IN-WB
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{flag|Indija}}
| established_title      = Ustanovitev
| established_date       = 26. januar 1960{{ref|cap|†}}
|national_anthem = 
|other_symbol_type = 
|other_symbol    = 
|languages_type  = Uradni jezik
|languages       = [[bengalščina]]  angleščina 
|capital         = [[Kalkuta]]
|largest_city    = [[Kalkuta]]
|demonym         = 
|government_type = 
|leader_title1   = [[guverner]]:
|leader_name1    = 
|leader_title2   = [[predsednik vlade]]:
|leader_name2    = [
|leader_title3   = [[parlament]]:
|leader_name3    = enodomni (295 sedežev)
|area_km2        = 88.752
|area_rank       = 
|area_magnitude  = 1 E11
|percent_water   = 
|population_estimate      = 
|population_estimate_year = 
|population_estimate_rank = 
|population_census        = 91.347.736&lt;ref name=&quot;2011 pp tableA2&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.censusindia.gov.in/2011-prov-results/prov_data_products_wb.html |title= Area, population, decennial growth rate and density for 2001 and 2011 at a glance for West Bengal and the districts: provisional population totals paper 1 of 2011: West Bengal |publisher= Registrar General &amp; Census Commissioner, India |accessdate=26 January 2012}}&lt;/ref&gt;|population_census_year   = 2011
|population_density_km2   = 1.029 preb.
|population_density_rank  = 
|GDP_PPP_year     = 2023
|GDP_PPP          = 
|GDP_PPP_rank     = 
|GDP_PPP_per_capita      = 
|GDP_PPP_per_capita_rank = 
|GDP_nominal      = 
|GDP_nominal_rank = 
|GDP_nominal_year = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year     = 2022
|HDI          = 0,674&lt;ref name=&quot;snhdi-gdl&quot;&gt;{{navedi splet |title=Sub-national HDI – Area Database |url=https://ceda.ashoka.edu.in/hdi-how-states-fare-in-human-development/ |website=Global Data Lab |publisher=Institute for Management Research, Radboud University |access-date=25 September 2018 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20180923120638/https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/ |archive-date=23 September 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank     = 24.
|HDI_category = 
|Gini      = 
|Gini_year = 
|sovereignty_type   = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|sovereignty_note   = {{IND}}
|established_event1 = ustanovitev
|established_date1  = 26. januar 1950
|established_event2 = 
|established_date2  = 
|currency       = 
|currency_code  = 
|time_zone      = [[indijski standardni čas|IST]]
|utc_offset     = +5:30
|time_zone_DST  = ne upoštevajo
|utc_offset_DST = +5:30
|cctld          = 
|calling_code   = 
| website          = {{URL|http://wb.gov.in/}}
|footnotes      = {{designation list | embed = yes
| designation1            = WHS
| designation1_offname    = Durga Puja in Kolkata
| designation1_date       = 2021 &lt;ref&gt;{{navedi novice |date=16 December 2021 |title=Kolkata's Durga Puja gets World heritage tag |work=The Times of India|url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/kolkata-durga-puja-finds-place-on-unesco-intangible-cultural-heritage-list/articleshow/88308601.cms |access-date=5 March 2023}}&lt;/ref&gt; 
| designation1_type       = kulturno
| designation1_criteria   = 
| designation1_number     = 
| designation1_free1name  = Zasedanje
| designation1_free1value = 16.
| designation1_free2name  = Uveljavljenost
| designation1_free2value = Prvič v Aziji v kategoriji &quot;Nesnovna kulturna dediščina človeštva&quot;
| embedded2 = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
| child = yes
| official_name = Sundarbans National Park
| location = Zahodna Bengalija, [[Indija]]
| includes = {{flatlist|
# [[Narodni park Sundarbans]]
}}
}}
}}
}}
'''Zahodna Bengalija''' ({{jezik-bn|Poshchim Bongo}}, {{IPA-bn|ˈpoʃtʃim ˈbɔŋɡo|pron|LL-Q9610 (ben)-Titodutta-পশ্চিমবঙ্গ.wav}}, okrajšava '''WB''') je zvezna država v okviru [[Indija|Indije]]. Nahaja se na vzhodu Indije ob [[Bengalski zaliv|Bengalskem zalivu]]. Je četrta najbolj obljudena zvezna država v Indiji s preko 91 milijoni prebivalcev (po podatkih za 2011). Njeno ozemlje je na območju 34.267 km². Je del bengalskega etničnega območja in meji na [[Bangladeš]] na vzhodu, na [[Nepal]] in [[Butan (država)|Butan]] na severu; mejo ima tudi s petimi indijskimi zveznimi državami: [[Odiša]], [[Džarkand]], [[Bihar]], [[Sikim]] in [[Asam]]. 

Glavno mesto je [[Kalkuta]] (Kalkuta), ki je sedmo največje mesto v Indiji. V geografskem smislu Zahodna Bengalija obsega [[Dardžilinško himalajsko hribovje]] na skrajnem severu države, območje [[Delta Gangesa]], regijo [[Rarh]] in pa priobalni [[Sundarbans]]. Glavna narodnostno-etnična skupnost so [[Bengalci]], oziroma Hindujski Bengalci, ki predstavljajo demografsko večino.

Bengalija je prišla pod oblast [[Britanska Vzhodnoindijska družba|Britanske Vzhodnoindijske družbe]] po vojaški zmagi leta 1757 in Kalkuta je bila od takrat glavno mesto [[Britanska Indija|Britanske Indije]]. Dolgo obdobje britanske uprave je prineslo razmah »zahodnega izobraževanja« in Bengalski britanski uradniki so množično služili v drugih delih Britanske Indije. Bengalija je bila z indijsko osamosvojitvijo leta 1947 razdeljena po verski osnovi v dva dela: Zahodno Bengalijo – indijsko zvezno državo s hindujsko večino – in »Vzhodno Bengalijo« z muslimansko večino - kot del novonastalega Vzhodnega Pakistana, ki je leta 1971 postal [[Bangladeš]]. Zahodna Bengalija je znana tudi po tem, da je v tej indijski zvezni državi med letoma 1977 in 2011 vladala Komunistična partija in je tako dosegla svetovni rekord po najdaljšem vladanju komunistične vlade.

Zahodna Bengalija je tudi znana kot »kulturna prestolnica Indije«. Slovi po bogati kulturni dediščini, z razvitim kulturnim udejstvovanjem številnih kulturnih inštitucij in kulturnih ustvarjalcev vključujoč nobelovca [[Rabindranath Tagore]]-ja, številnih glasbenikov, filmskih producentov in drugih umetnikov kot so igralci, slikarji in kiparji. V Kalkuti je bilo izdanih kar šest del sodobnega slovenskega literarnega avtorja [[Evald Flisar|Evalda Flisarja]] v številnih ponatisih in več odrskih izvedbah. 

==Zgodovina==
===Antika===
[[Slika:East-Hem 323bc.jpg|thumb|[[Gangaridai]] leta 323 pr. n. št.]]
V zvezni državi so izkopali orodja iz [[kamena doba|kamene dobe]], stara 20.000 let, kar kaže na človeško prisotnost 8000 let prej, kot so mislili znanstveniki.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=History of Bengal just got a lot older |first=Sebanti |last=Sarkar |url=http://www.telegraphindia.com/1080328/jsp/frontpage/story_9067406.jsp |newspaper=The Telegraph |location=Calcutta, India |date=28 March 2008 |access-date = 13 September 2010 |quote=Humans walked on Bengal's soil 20,000 years ago, archaeologists have found out, pushing the state's pre-history back by some 8,000 years. |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20110912042911/http://www.telegraphindia.com/1080328/jsp/frontpage/story_9067406.jsp |archive-date = 12 September 2011 }}&lt;/ref&gt; Po indijskem epu ''[[Mahabharata]]'' je bila regija del kraljestva Vanga.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Sen |first=S. N. |title=Ancient Indian History And Civilization |url=https://books.google.com/books?id=Wk4_ICH_g1EC |year=1999 |publisher=New Age International |isbn=978-81-224-1198-0 |pages=273–274 |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160101213233/https://books.google.com/books?id=Wk4_ICH_g1EC |archive-date = 1 January 2016 }}&lt;/ref&gt; V bengalski regiji je bilo prisotnih več vedskih kraljestev, vključno z Vango, Rarhom, Pundravardhano in kraljestvom Suhma.

Najzgodnejšo omembo Bengalije zasledimo v starogrških virih okoli leta 100 pr. n. št. ko je omenjena dežela, ki ji vlada kralj Xandrammes imenovan Gangaridai. Beseda domnevno izhaja iz ''Gangahrd'' (dežela z Gangesom v njenem osrčju) in nakazuje na območje v Bengaliji.&lt;ref name=Gangaridai&gt;{{navedi knjigo |last=Chowdhury |first=AM |year=2012 |chapter=Gangaridai |chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Gangaridai |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link= |editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh |archive-url=https://web.archive.org/web/20150602094443/http://en.banglapedia.org/index.php?title=Gangaridai |archive-date=2015-06-02 |access-date=2017-06-11 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kasneje v obdobju med 3. in 6. stoletjem je bilo na tem območju kraljestvo Magadha, ki je spadalo v [[Guptski imperij]].

===Srednji vek===
{{Glej tudi|Imperij Pala|Imperij Sena|Bengalski sultanat}}
[[Slika:Asia 800ad.jpg|thumb|Imperij Pala okoli leta 800]]
[[Slika:WLA lacma Bangladesh Dinajpur District Dancing Ganesha.jpg|thumb|left|Umetnost iz Imperija Sena, iz 11. stoletja]]
[[Slika:Dakhil Darwaza.JPG|thumb|Mestna vrata v mesto Lakhnauti]]
Prvi v pisnih virih znani kralji Bengalije so bili Šašanka, ki so vladali v zgodnjem 7. stoletju.&lt;ref name=shashankabanglaped&gt;{{navedi knjigo |last=Bhattacharyya |first=PK |year=2012 |chapter=Shashanka |chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Shashanka |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link= |editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh |archive-url=https://web.archive.org/web/20150614200631/http://en.banglapedia.org/index.php?title=Shashanka |archive-date=2015-06-14 |access-date=2017-06-11 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po obdobju anarhije je leta 750 na oblast prišel kralj Gopala. Ta je ustanovil Bengalski budistični [[Imperij Pala]], ki je vladal celotni regiji naslednjih štiristo let ter se razširil čez večji del [[Južna Azija|Južne Azije]]: od [[Asam]]a na severovzhodu, do [[Kabul]]a na zahodu, in do [[Andra Pradeš]]a na jugu. [[Atiša]] je bil priznan Bengalski budistični učitelj, ki je zaslužen za ponovno obuditev [[budizem|budizma]] v [[Tibet]]u in je tudi imel funkcijo [[opat]]a na Univerzi Vikramšila.

Dinastijo Pala je kasneje nasledilo za kratek čas hindujsko kraljestvo [[Imperij Sena|Sena]]. V 12. stoletju so [[islam]] v Bengalijo razširili [[Sufizem|Sufijski]] misijonarji. Vzporedno je muslimanska osvojitev ozemlja pomagala tudi razširiti Islam po celotni regiji.&lt;ref name=islambanglaped&gt;{{navedi knjigo |last=Karim |first=Abdul |year=2012 |chapter=Islam, Bengal |chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Islam,_Bengal |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link= |editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh |archive-url=https://web.archive.org/web/20150723091245/http://en.banglapedia.org/index.php?title=Islam,_Bengal |archive-date=2015-07-23 |access-date=2017-06-11 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; To se je zgodilo, ko je Bakhtijar Khildži, general turškega porekla v imenu [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]], premagal Lakšman Seno iz dinastije Sena in zavzel pretežni del Bengalije. Tako so potem območju vladale dinastije [[sultan]]ov in fevdalnih gospodarjev [[Bengalski Sultanat|Bengalskega sultanata]] za naslednjih nekaj stoletij.

=== Pozni srednji vek in zgodnja moderna doba ===
[[Slika:Malda ~ Adina Mosque 5.JPG|thumb|left|Ruševine kraljevske mošeje Adina]]
[[Slika:Bishnupur Rashmancha.jpg|thumb|Mesto templjev [[Bišnupur, Bankura|Bišnupur]] ima več mogočnih hindujskih templjev]]
Muslimansko zavzetje Bengalije je pomagalo pri širitvi islama po celi regiji. Čeprav je velik del prebivalstva vzhodne in osrednje Bengalije postal muslimanski, je hinduizem ostal dominantna religija v južni Bengaliji in ostal pod močnim vplivom Vaišnavizma. Manjše hindujske državice ali gospostva ter [[Kraljevina Bhati]] so še naprej vladali delom Bengalije. Bengalski sultanat je bil prekinjen za 20 let z uporom Hindujcev pod vodstvom Radža Ganeša. V začetku 14. stoletja je islam na območje Silhet regije uvedel muslimanski svetnik [[Šah Džalal]]. Mogulski general Man Singh je v času vladavine cesaeja [[Akbar]]ja zasedel dele Bengalije vključujoč [[Daka|Dako]]. Nekaj Radžput plemen iz njegove vojske se je za stalno naselilo okoli Dake. Kasneje v začetku 17. stoletja je [[Islam Kan I|Islam Kan]] zasedel celotno Bengalijo. Dvor [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]] je za upravljanje Bengalije imenoval guvernerje, ki so bili na pol neodvisni od vladarjev v Delhiju. Imenovali so se ''navab'' in med njimi še posebej tisti iz [[Muršidabad]]a. 
 
Ko je moč Mogulskega cesarstva oslabela, kar se je zgodilo s smrtjo [[Aurangzeb]]a leta 1707, so Bengaliji vladali ''navabi'' do leta 1757. V Mogulskem obdobju je bilo ustanovljenih v Bengaliji več neodvisnih hindujskih držav. Takšne so bile Pratapaditja v okraju Džesore in Radža Sitaram Radž, ki je vladal Bardhamanu. Prav tako je dinastija [[Koč]] v severni Bengaliji cvetela v 16. in 17. stoletju vse do pričetka britanske kolonialne dobe. Ta je prišla leta 1757, ko je bila po bitki pri Plaseju večina Bengalije priključena Vzhodnoindijski družbi.

Več evropskih trgovcev je v Bengalijo prispelo ob koncu 15. stoletja. Njihov vpliv je narastel v 18. stoletju, ko je Vzhodno indijska družba leta 1765 dobila pravico pobirati dohodke v Bengalski provinci (''subah'') po pogodbi med njo in Mogulskim cesarjem po bitki pri Buksarju leto dni prej. Mir Kasim je bil zadnji neodvisni navab, ki so ga Britanci vojaško premagali.&lt;ref name=sirajbanglaped&gt;{{navedi splet|url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Sirajuddaula|title=Sirajuddaula|accessdate=12 June 2015|last=Chaudhury|first=S|last2=Mohsin|first2=KM|work=Banglapedia|publisher=Asiatic Society of Bangladesh|archive-url=https://web.archive.org/web/20150614191817/http://en.banglapedia.org/index.php?title=Sirajuddaula|archive-date=2015-06-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Kolonialno obdobje ===
[[Slika:Old Court House.gif|thumb|Vzhodno indijska družba - Kalkuta pod britansko oblastjo]]

[[Bengalsko predsedstvo]], uradno predsedstvo Fort Williama v Bengaliji in kasneje provinca Bengalija, je bilo ustanovljeno leta 1765 in je kasneje vključevalo vsa britanska ozemlja pod kontrolo severno od province sedaj imenovane [[Madja Pradeš]]), od izliva reke Ganges in [[Brahmaputra]] do [[Himalaja|Himalaje]] in do [[Pandžab|Pandžaba]]. [[Bengalska lakota leta 1770]] je zahtevala milijon življenj zaradi davčne politike Britanske družbe.&lt;ref name=famine1770&gt;{{navedi splet |url=http://etext.library.adelaide.edu.au/f/fiske/john/f54u/chapter9.html  |title=The famine of 1770 in Bengal  |accessdate=26 October 2006  |last=Fiske  |first=John  |work=The Unseen World, and Other Essays  |publisher=University of Adelaide Library Electronic Texts Collection  |location=Adelaide  |url-status=dead  |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061205020541/http://etext.library.adelaide.edu.au/f/fiske/john/f54u/chapter9.html  |archivedate= 5 December 2006  |df= }}&lt;/ref&gt; Sedež Vzhodno indijske družba Kalkuta je bila leta 1772 imenovana za glavno mesto Britanske Indije. Leta 1793 je Vzhodno indijska družba ukinila lokalno zakonodajo (''nizamat'') in si nekdanjo mogulsko provinco enostavno priključila.

Bengalska renesansa in ''Brahmo Samaj'' socialno-kulturno reformno gibanje je imelo velik učinek na kulturno in gospodarsko življenje Bengalije. Neuspešen [[Indijski upor leta 1857]], ki se je pričel v okolici Kalkute in imel za posledico prenos oblasti na [[Velika Britanija|Britansko krono]], ki jo upravlja Indijski podkralj.&lt;ref name=baxter2&gt;{{Harvnb|Baxter|1997|pp=30–32}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1905 in 1911 je prišlo do razdelitve Bengalije na dva dela.&lt;ref name=baxter3&gt;{{Harvnb|Baxter|1997|pp=39–40}}&lt;/ref&gt; Bengalijo je nato med II. svetovno vojno prizadela [[Bengalska lakota leta 1943|Velika bengalska lakota]], ki je zahtevala kar tri milijone življenj.&lt;ref name=wolpertfamine&gt;{{navedi knjigo |title=India |last= Wolpert|first= Stanley|authorlink=|year= 1999|publisher= University of California Press|location= Berkeley, California, USA|isbn= 978-0-520-22172-7|page=14 |url= https://books.google.com/books?id=nHnOERqf-MQC|accessdate=2 March 2012}}&lt;/ref&gt;

Bengalija je igrala pomembno vlogo v [[Gibanje za neodvisnost Indije|gibanju za neodvisnost Indije]], v katerem so bile v ospredju revolucionarne skupine kot npr. ''Anušilan Samiti'' in ''Džagantar''. Oboroženi poskusi upora proti britanski vladavini so v Bengaliji dosegli višek ko je [[Subhas Čandra Bose]] povedel indijsko narodno armado iz Jugovzhodne Azije proti Britancem.

=== ''Bengalska renesansa'' ===
''Bengalska renesansa'' je izraz, ki označuje socialno-religiozno reformno gibanje v 19. in zgodnjem 20. stoletju v mestu Kalkuta, ki ga je vodila kasta Hindujcev pod pokroviteljstvom britanskega podkralja, ki je oblikovalo reformirano religijo imenovano ''brahm dharma''. ''Bengalska renesansa'' se je začela z dejavnostjo reformista in humanitarca [[Radža Ram Mohan Roy]] (1775–1833), ki ga štejemo za »očeta bengalske renesanse« in ki se konča s prvim azijskim dobitnikom Nobelove nagrade [[Rabindranath Tagore|Rabindranatom Tagorejem ]] (1861–1941), čeprav je bilo še potem več unikatnih intelektualcev in kreativnežev.&lt;ref&gt;''Zgodovina ljudi, ki govorijo bengalščino'', Nitish Sengupta, p 211, UBS Publishers' Distributors Pvt. Ltd. ISBN 81-7476-355-4.&lt;/ref&gt; Bengalija je bila v 19. stoletju unikatna mešanica religioznih in družbenih reformatorjev, učenjakov, literarnih veličin, novinarjev, patriotskih govorcev iz znanstvenikov, ki so vsi prispevali k videzu renesanse in so zaznamovali tranzicijo iz srednjeveškega v moderno.&lt;ref&gt;''Kalkuta in Bengalska renesansa'', Sumit Sarkar v ''Kalkuta, živo mesto'', uredil Sukanta Chaudhuri, Vol I, p 95.&lt;/ref&gt;

Druge osebnosti, ki jih smatramo kot del bengalske renesanse so še Swami Vivekananda, ki ga smatramo kot glavnega zaslužnega za uveljavljanje [[Vedanta|vedante]] in [[Joga|joge]] v Evropi in Ameriki,&lt;ref name=&quot;Feuerstein&quot;&gt;{{navedi knjigo  | last = Georg  | first = Feuerstein  | authorlink = | title = The Yoga Tradition  | publisher = Motilal Banarsidass  | year = 2002  | location =  | page = 600  | isbn = 3-935001-06-1}}&lt;/ref&gt; ki je zaslužen za vzpon medverskega zavedanja in ki je pripeljal [[hinduizem]] v položaj svetovne religije v 1800-tih.&lt;ref name=&quot;clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo  | last = Clarke  | first = Peter Bernard  | title = New Religions in Global Perspective  | url = https://archive.org/details/newreligionsglob00clar  | publisher = Routledge  | year = 2006  | page = https://archive.org/details/newreligionsglob00clar/page/n224 209]  | isbn = 0-7007-1185-6}}&lt;/ref&gt; [[Džagadiš Čandra Bose]] pa je bil bengalski polihistor: [[fizik]], [[biolog]], [[botanik]], [[arheolog]] in pisec znanstvene fantastike&lt;ref&gt;[http://frontlineonnet.com/fl2124/stories/20041203003009100.htm A versatile genius], ''Frontline'' '''21''' (24), 2004.&lt;/ref&gt;, ki je bil pionir v raziskavah radia in [[mikrovalovi|mikrovalov]] [[optike]], pomembno doprinesel k znanosti o rastlinah.&lt;ref&gt;Chatterjee, Santimay and Chatterjee, Enakshi, ''Satyendranath Bose'', 2002 reprint, p. 5, National Book Trust, ISBN 81-237-0492-5&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite conference |title=Sir J.C. Bose and radio science |last1=Sen |first1=A. K. |date=1997 |publisher=IEEE |book-title=Microwave Symposium Digest |pages=557–560 |location=Denver, CO |conference=IEEE MTT-S International Microwave Symposium |isbn=0-7803-3814-6 |doi=10.1109/MWSYM.1997.602854}}&lt;/ref&gt;. [[Satyendra Nath Bose]] je bil bengalski fizik, specializiran na matematično fiziko. Znan je po delih na področju [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]] v zgodnjih 1920-tih in prispeval k ustanovitvi [[Bose-Einsteinova_statistika|Bose–Einsteinove statistike]] in teorije [[Bose–Einsteinov kondenzat]]. Po njem je poimenovan [[boson]].

===Gibanje za neodvisnost===
Mnogi zgodnji zagovorniki in aktivisti boja za neodvisnost ter kasnejši vodje gibanja so bili Bengalci kot npr.: [[Chittaranjan Das]], [[Khwaja Salimullah]], [[Surendranath Banerjea]], [[Huseyn Shaheed Suhrawardy]], [[Netaji Subhas Chandra Bose]], [[Titumir]] (Sayyid Mir Nisar Ali), [[Prafulla Chaki]], [[A. K. Fazlul Huq]], [[Maulana Abdul Hamid Khan Bhashani]], [[Bagha Jatin]], [[Khudiram Bose]], [[Surya Sen]], Binoy-Badal-Dinesh, [[Sarojini Naidu]], [[Aurobindo Ghosh]], [[Rashbehari Bose]] in [[Sachindranath Sanyal]].

===Razdelitev Bengalije===
{{glavni članek|Delitev Bengalije leta 1905|Delitev Bengalije leta 1947}}
Prva delitev leta 1905 je razdelila regijo Bengalije v okviru Britanske Indije na dve provinci iz administrativnih in razvojnih nagibov. Vsekakor pa je delitvi botroval hindujski nacionalizem. To je vodilo k oblikovanju [[Vseindijska muslimanska liga|Vseindijske muslimanske lige]] v Daki leta 1906, da bi predstavljala naraščajoče aspiracije muslimanskega prebivalstva. Ta delitev je bila odpravljena leta 1912 po protestih [[Indijski nacionalni kongres|Indijskega nacionalnega kongresa ]] in Hindu Mahasabha.

S propadom hindujsko-muslimanske enotnosti v Indiji je bila Muslimanska liga kasneje leta 1943 potisnjena v sprejetje Lahorske resolucije, ki zahteva oblikovanje »neodvisnih držav« na vzhodu in severozahodu Britanske Indije. Resolucija tlakovala pot k razdelitvi Britanske Indije, ki je temeljila na ''Radcliffe liniji'' leta 1947, kljub temu, da so obstajali poskusi oblikovati državo Združeno Bengalijo, ki pa ji je nasprotovalo mnogo ljudi.

=== Po razglasitvi neodvisnosti Indije  ===
Ko je Indija leta 1947 pridobila neodvisnost, je bila Bengalija razdeljena po verskih mejah. Zahodni del je šel v Dominion Indije in se imenoval Zahodna Bengalija. Vzhodni del je pripadel Pakistanu kot provinca, imenovana Vzhodna Bengalija (kasneje leta 1956 preimenovan v Vzhodni Pakistan), ki je leta 1971 postala neodvisna država Bangladeš.&lt;ref name=parttionbanglaped&gt;{{navedi splet |first = Sirajul |last = Islam |url = http://en.banglapedia.org/index.php?title=Partition_of_Bengal,_1947 |title = Partition of Bengal, 1947 |work = Banglapedia |publisher = Asiatic Society of Bangladesh |accessdate = 12 June 2015 |url-status = live |archiveurl = https://web.archive.org/web/20150702002256/http://en.banglapedia.org/index.php?title=Partition_of_Bengal,_1947 |archivedate = 2 July 2015 |df = dmy-all }}&lt;/ref&gt; Leta 1950 se je kneževina Cooch Behar združila z Zahodno Bengalijo. Leta 1955 je bila bivša [[Francoska Indija|Francoska enklava]] [[Chandannagar]], ki je prešla pod kontrolo Indije po letu 1950, vključena v Zahodno Bengalijo; prav tako so bili Zahodni Bengaliji priključeni deli Biharja. Tako Zahodna kot Vzhodna Bengalija sta bili soočeni z masovnim prilivom beguncev tako med kot tudi po razdelitvi leta 1947.

== Geografija ==
[[File:Kalinagar Floods B.JPG|thumb|left|Med močnim deževjem, ki ga prinaša monsun, so številna območja še vedno poplavljena]]

Zahodna Bengalija je na vzhodnem ozkem grlu Indije in se razteza od Himalaje na severu do Bengalskega zaliva na jugu. Država ima skupno površino 88.752 kvadratnih kilometrov. Himalajsko hribovje Dardžiling na skrajnem severu države je del vzhodne himalajske gorske verige. V tej regiji je Sandakfu, ki je s 3636 m najvišji vrh v državi. Ozko območje [[Tarai]] ločuje hribovje od severnobengalskih nižin, ki nato proti jugu prehajajo v [[delta Gangesa|delto Gangesa]]. Regija Rarh se razteza med delto Gangesa na vzhodu ter zahodno planoto in visokogorjem. Majhna obalna regija je na skrajnem jugu, medtem ko gozdovi mangrov [[Sundarbans]] tvorijo geografsko mejo v delti Gangesa.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=vFp8FjOaT8QC |title=Impact of Climate Change on Natural Resource Management-west bengal |language=en |access-date=13 December 2017 |isbn=9789048135813 |last1=Jana |first1=Bipal Kr |last2=Majumder |first2=Mrinmoy |publisher=Springer Science+Business Media |date=27 June 2010 |archive-date=2 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230202001159/https://books.google.com/books?id=vFp8FjOaT8QC |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Glavna reka v Zahodni Bengaliji je Ganges, ki se deli na dva kraka. En krak vstopi v Bangladeš kot Padma ali Pôdda, medtem ko drugi teče skozi Zahodno Bengalijo kot reki Bhagirathi in Hooghly. Jez Faraka čez Ganges napaja krak reke Hooghly z dovodnim kanalom. Njeno upravljanje vodnega toka je bilo vir dolgotrajnega spora med Indijo in Bangladešem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Jayapalan |first=N |title=Foreign policy of India |year=2001 |publisher=Atlantic Publishers and Distributors |location=New Delhi |isbn=978-81-7156-898-7 |page=344}}&lt;/ref&gt; Reke Testa, Torsa, Džaldhaka in Mahananda so v severnem hribovitem območju. Zahodna planota ima reke, kot so Damodar, Adžaj in Kangsabati. Delta Gangesa in območje Sundarbans imata številne reke in potoke. Onesnaženje Gangesa zaradi nediskriminatornih odpadkov, odvrženih v reko, je velik problem.&lt;ref name=gangapoll&gt;{{navedi novice |url=http://www.thehindubusinessline.in/2006/08/04/stories/2006080402921900.htm |title=Alarming rise in bacterial percentage in Ganga waters |access-date = 4 March 2012 |date=4 August 2006 |newspaper=The Hindu Business Line |location=Chennai |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20130507072352/http://www.thehindubusinessline.in/2006/08/04/stories/2006080402921900.htm |archive-date = 7 May 2013 }}&lt;/ref&gt; Reka Damodar, še en pritok Gangesa in nekoč znan kot ''Bengalska žalost'' (zaradi pogostih poplav), ima več jezov v okviru projekta doline Damodar. Vsaj devet okrožij v državi trpi zaradi onesnaženja podzemne vode z [[arzen]]om in od leta 2017 je bilo po ocenah 1,04 milijona ljudi prizadetih zaradi zastrupitve z arzenom.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/104-cr-hit-by-arsenic-contamination-in-bengal/article17530242.ece |title=1.04 cr hit by arsenic contamination in Bengal |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date=19 March 2017 |work=The Hindu|access-date=26 January 2018 |language=en-IN |issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20170318215525/http://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/104-cr-hit-by-arsenic-contamination-in-bengal/article17530242.ece|archive-date=18 March 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Podnebje Zahodne Bengalije se spreminja od tropske savane v južnih delih do vlažnega subtropskega na severu. Glavni letni časi so poletje, deževno obdobje, kratka jesen in zima. Medtem ko je poletje na območju delte znano po prekomerni vlažnosti, zahodno višavje doživi suho poletje, kot je severna Indija. Najvišje dnevne temperature segajo od 38 °C do 45 °C. Ponoči hladen južni vetrič nosi vlago iz Bengalskega zaliva. V zgodnjem poletju se pogosto pojavijo kratke nalivi in nevihte znane kot ''Kalbaisakhi'' ali ''Nor'westers''.&lt;ref name=kalboisakhi&gt;{{navedi splet |url=http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=kal-baisakhi1 |title=kal Baisakhi |access-date = 5 September 2006 |work=Glossary of Meteorology |publisher=American Meteorological Society |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20060830065710/http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=kal-baisakhi1 |archive-date = 30 August 2006 }}&lt;/ref&gt; Zahodna Bengalija sprejema vejo monsuna v Indijskem oceanu v Bengalskem zalivu, ki se giblje v smeri od jugovzhoda proti severozahodu. Monsuni prinašajo dež v celotno državo od junija do septembra. V okrožju Dardžiling, Džalpaiguri in Cooch Behar so opazili obilne padavine nad 250 centimetrov. Med prihodom monsunov nizek pritisk v regiji Bengalskega zaliva pogosto povzroči nastanek neviht na obalnih območjih. Zima (december–januar) je na nižinah mila s povprečno najnižjo temperaturo 15 °C. Pozimi piha hladen in suh severni veter, ki močno zniža raven vlažnosti. Območje Dardžiling Himalayan Hill doživlja ostro zimo z občasnimi snežnimi padavinami.

=== Flora in favna ===
{{Multiple image
| align             = right
| direction         = vertical
| header            =
| header_align      = &lt;!-- left/right/center --&gt;
| header_background =
| footer            =
| footer_align      = &lt;!-- left/right/center --&gt;
| footer_background =
| width             = 220
| image1            = Panthera tigris tigris.jpg
| width1            =
| caption1          = [[bengalski tiger]]
| image2            = Arabari.jpg
| width2            =
| caption2          = Sal drevesa v gozdu Arabari v West Midnapurju
}}
V ''India State of Forest Report 2017'' je zabeležena gozdna površina v državi 16.847 km²,&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/bengal-green-cover-up-by-just-21-sq-km-aided-by-plantations/articleshow/62894709.cms |title=Bengal green cover up by just 21 sq km, aided by plantations |last=Mukherjee |first=Krishnendu |date=13 February 2018 |work=The Times of India |access-date=7 May 2018 |archive-date=22 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190822115039/https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/bengal-green-cover-up-by-just-21-sq-km-aided-by-plantations/articleshow/62894709.cms |url-status=live }}&lt;/ref&gt; medtem ko je bila leta 2013 gozdna površina 16.805 km², kar je 18,93 % geografskega območja države v primerjavi s takratnim državnim povprečjem 21,23 %. Rezervati ter zavarovani in nerazvrščeni gozdovi od leta 2009 predstavljajo 59,4 %, 31,8 % oziroma 8,9 % gozdnatih površin. Del največjega mangrovega gozda na svetu, [[Sundarbans]] v južni Zahodni Bengaliji.&lt;ref name=mangrove&gt;{{navedi novice |first=Sadiq |last=Islam |title=World's largest mangrove forest under threat |url=http://archives.cnn.com/2001/fyi/student.bureau/06/29/sundarbans/index.html |publisher=CNN |date=29 June 2001 |access-date = 31 October 2006 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20070822215926/http://archives.cnn.com/2001/fyi/student.bureau/06/29/sundarbans/index.html |archive-date = 22 August 2007}}&lt;/ref&gt;

S fitogeografskega vidika lahko južni del Zahodne Bengalije razdelimo na dve regiji: [[Severnoindijsko nižavje|Gangeško nižino]] in obalne mangrove gozdove Sundarbans.&lt;ref name=Mukherji&gt;{{navedi knjigo |last=Mukherji |first=S.J. |year=2000 |title=College Botany Vol. III: (chapter on Phytogeography) |publisher=New Central Book Agency |location=Calcutta |pages=345–365}}&lt;/ref&gt; Aluvialna prst Gangeške nižine v kombinaciji z ugodnimi padavinami naredi to regijo še posebej rodovitno. Velik del vegetacije zahodnega dela države ima podobno vrstno sestavo kot rastline na planoti Čota Nagpur v sosednji državi Džharkhand. Prevladujoča komercialna drevesna vrsta je ''Shorea robusta'', splošno znana kot sal. Obalna regija Purba Medinipur razkriva obalno vegetacijo; prevladujoče drevo je ''Casuarina''. Znano drevo iz Sundarbansa je vseprisotni sundari (''Heritiera fomes''), po katerem je gozd dobil ime.

Razporeditev vegetacije v severni Zahodni Bengaliji narekujejo nadmorska višina in padavine. Na primer, vznožje Himalaje, Dooars, je gosto poraslo s salom in drugimi tropskimi zimzelenimi drevesi. Nad nadmorsko višino 1000 metrov gozd postane pretežno subtropski. V Dardžilingu, ki je nad 1500 metri, prevladujejo gozdna drevesa zmernega pasu, kot so hrasti, iglavci in rododendroni.

3,26 % geografskega območja Zahodne Bengalije je zaščiteno ozemlje, ki obsega petnajst zavetišč za divje živali in pet narodnih parkov — narodni park [[Sundarbans]], rezervat tigrov Buxa, narodni park Gorumara, narodni park Neora Valley in [[narodni park Singalila]]. Obstoječe divje živali so [[indijski nosorog]], [[indijski slon]], jeleni, leopardi, [[gaur]], tiger in krokodili ter številne vrste ptic. Ptice selivke prihajajo v državo pozimi. Visokogorski gozdovi narodnega parka Singalila nudijo zavetje jelenom, [[rdeči panda|rdečim pandam]], činkaram, [[takin]], [[serov]], pasavec itd. Sundarbans je znan po projektu, namenjenem ohranjanju ogroženega bengalskega tigra, čeprav gozd gosti številne druge ogrožene vrste, kot so gangeški delfin, rečna sklednica in estuarijski krokodil. Gozd mangrove deluje tudi kot naravni ribji vrtec, ki podpira obalne ribe vzdolž Bengalskega zaliva. Ob priznavanju njegove posebne ohranitvene vrednosti je bilo območje Sundarbans razglašeno za [[biosferni rezervat]].

== Upravna delitev ==
Od 1. avgusta 2022 je Zahodna Bengalija razdeljena na 30 okrožij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://wb.gov.in/portal/web/guest/district |title=District Profiles |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20170422161508/https://wb.gov.in/portal/web/guest/district |archive-date = 22 April 2017 }}&lt;/ref&gt;
{{multiple image
| align =
| direction =
| title = Main offices in West Bengal
| image1 = Governor's House.jpg
| caption1 = Radž Bhavan, rezidenca guvernerja države
| image2 = West Bengal State Legislative Assembly House, Kolkata.jpg
| caption2 = Zakonodajna skupščina Zahodne Bengalije
| image3 = Calcutta High Court.jpg
| caption3 = Calcutta High Court, najvišje sodišče v Zahodni Bengaliji
| image4 = Nabanna - HRBC Building with Multistorey Car Park - Sibpur - Howrah 2015-03-09 6834.JPG
| caption4 = Nabanna, začasni urad glavnega ministra
| image5 = Writer's Building &amp; St. Andrew's Church (14653055458).jpg
| caption5 = Writers' Building,Zgradba pisateljev, vladni sekretariat
| total_width = 1130
}}

=== Mesta ===
Glavno in največje mesto države je [[Kalkuta]] (Kolkata {{IPA-bn|kolˈkata|lang|Bn-কলকাতা.oga}} — tretja največja mestna aglomeracija in sedmo največje mesto v Indiji. Asansol je drugo največje mesto in mestna aglomeracija v Zahodni Bengaliji.&lt;ref name=uapop2011&gt;{{navedi splet |url=http://censusindia.gov.in/2011-prov-results/paper2/data_files/india2/Million_Plus_UAs_Cities_2011.pdf |title=Urban agglomerations/cities having population 1 million and above |year=2011 |work=Provisional population totals, census of India 2011 |publisher=The Registrar General &amp; Census Commissioner, India |access-date = 26 January 2012 |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20111215163132/http://censusindia.gov.in/2011-prov-results/paper2/data_files/india2/Million_Plus_UAs_Cities_2011.pdf |archive-date = 15 December 2011 }}&lt;/ref&gt;

Glavna načrtovana mesta Zahodne Bengalije so Bidhannagar, New Town, Kaljani, Haldia, Durgapur in Kharagpur. Kalkuta ima nekaj načrtovanih sosesk, kot so New Garia, Toligunge in Lake Town. Siliguri je gospodarsko pomembno mesto in je na strateški lokaciji v severovzhodnem Siligurijskem koridorju (''Piščančji vrat'') v Indiji.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://thediploma0t.com/2013/11/geographys-curse-indias-vulnerable-chickens-neck/ |title=Geography's Curse: India's Vulnerable 'Chicken's Neck' |last=Diplomat |first=Ankit Panda, The |work=The Diplomat |access-date = 10 December 2017 |language=en-US |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20171021172825/https://thediplomat.com/2013/11/geographys-curse-indias-vulnerable-chickens-neck/ |archive-date = 21 October 2017 }}&lt;/ref&gt; Druga večja mesta v so Hovrah, Bardhaman, Baharampur, Džalpaiguri, Purulia in Čandannagar itd.

== Jeziki ==
Uradni jezik v Zahodni Bengaliji je [[Bengalščina|bengalščina]]. Z okoli 200 milijoni govorcev v [[Bangladeš|Bangladešu ]], Zahodni Bengaliji in sosednjih območjih je eden izmed desetih največjih jezikov na svetu. Po popisu iz leta 2001 kar 85,3 % prebivalcev Zahodne Bengale govori kot materni jezik bengalščino.

Največja jezikovna manjšina so govorci [[hindijščina|hindijščine]], ki predstavljajo 7,2 % prebivalstva. Druge manjšine so večinoma govorci regionalnih jezikov iz skupine [[biharščina|biharščine]], ki je tesno povezana s hindijščino in je v uradno statistiko vključena pod izraz hindijščina. Nekateri muslimani govorijo tudi [[urdu]] (2,1 odstotka), muslimansko varianto hindujščine. 

Med avtohtonim plemenskim prebivalstvom so razširjeni različni jeziki, med katerimi jih je največ iz družine [[santalščina|santalščine]] (2,8 %), ki spada v skupino [[munda jezik|munda jezikov]] v jezikovni družini [[avstroazijski jeziki|avstroazijskih jezikov]]. V okrožju Dardžiling govorijo tudi [[nepalščina|nepalščino]] (1,3 %). Gre za narodnostno skupino Gurk, po rodu Nepalci ali [[Gurke]], ki živijo v okrožju Dardžiling) (zahtevano območje avtonomije Gurka dežele). V zvezni državi Zahodna Bengalija živijo tudi različna domorodska plemena [[Adivasi]]. Popis iz leta 2001 je 5,5 % prebivalstva razvrstil med pripadnike domorodskih plemen t.i. ('priznanih plemen'). Najštevilčnejše domorodsko pleme v Zahodni Bengaliji so [[Santali (ljudstvo)| Santali]] z okoli 2,28 milijona pripadnikov, sledijo pripadniki ljudstev [[Oraon (ljudstvo)|Oraon]] (617.000), [[Munda (ljudstvo)|Munda]] (342.000), [[Bhumdži]] (336.000) in drugi.

== Religije ==
Večina prebivalstva Zahodne Bengalije je [[hinduizem|hindujske]] vere. Po popisu iz leta 2011 predstavljajo 70,5 % prebivalstva države. Obstaja tudi velika [[muslimani|muslimanska]] manjšina, ki predstavlja 27 %. To je bila do ukinitve zvezne države [[Džamu in Kašmir]] tretja zvezna država po deležu muslimanskega prebivalstva, z [[Asam]]om na drugem mestu. V absolutnem številu je Zahodna Bengalija s skoraj 25 milijoni muslimanov po [[Utar Pradeš]]u drugo največje muslimansko prebivalstvo v Indiji. Druge religije igrajo le manjšo vlogo, vendar obstajata majhna manjšini [[krščanstvo v Indiji|kristjanov]] (0,7 %) in [[budizem|budistov]] (0,3 %).


== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==
*[https://www.wb.gov.in/ Uradna spletna stran]
*[https://www.wbtourism.gov.in/ Official tourism site]  
*[https://www.britannica.com/place/West-Bengal Britannica, West Bengal]
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Atlas_of_West_Bengal Wikimedia Atlas of West Bengal]
*{{osmrelation-inline|1960177}} 

{{Zvezne države in zvezna ozemlja Indije}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zvezne države in ozemlja Indije]]
[[Kategorija:Zahodna Bengalija| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1947]]</text>
      <sha1>rd7iavfnrop7uswkvl9yj5n8t7tvelp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fatima, Portugalska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>440681</id>
    <revision>
      <id>6771612</id>
      <parentid>6729813</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:48:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Verske stavbe */ Fatima BW 2018-10-07 08-58-30 s v1.jpg</comment>
      <origin>6771612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21065" sha1="6n05mxlhrwve9wba3tbjpyva8j8g5eq" xml:space="preserve">{{drugi pomeni|Fatima}}
{{Infopolje Naselje
|official_name          = Fátima
|native_name            = 
|settlement_type        = [[Seznam mest na Portugalskem|Mesto]]
| other_name               = 
|nickname               =
| image_skyline    = {{več slik
 |border                = infobox
 |image_style           = border:1;
 |perrow                = 2
 |total_width           = 260
 |image1 = Fátima - Portugal (48916886317).jpg
 |image2 = Fatima 0685 (19126561924).jpg
 |image3 = Fatima 0547 (19097273654).jpg
 |image4 = 20200204 ShrineFatima 6579 (49657818711).jpg
 |image5 = Casa dos Pastorinhos de Fátima - Portugal (18573915426).jpg
 |image6 = Portugal (33276599131).jpg}}
 |image_caption          =  Od zgornje leve proti desni: [[svetišče Gospe iz Fátime]], glavna avenija v Cova da Iria, [[Bazilika Svete Trojice (Fátima)|Bazilika sv. Trojice]], hiša [[Francisco in Jacinta Marto]] v Aljustrelu in madžarska Kalvarija v Valinhosu.
|image_flag             = Flag of Fatima.svg
|flag_size              = 110px
|image_shield           = Coat of Arms Fatima.svg
|shield_size            = 70px
|pushpin_map            = Portugalska
|pushpin_label_position = 
|pushpin_map_caption    = 
|pushpin_mapsize        = 180px
&lt;!-- Location ------------------&gt;
|latd=39  |latm=37  |lats= 32 |latNS=N
|longd=08 |longm=39|longs= 57|longEW=W
|coordinates_region     = PT
|coordinates_display    = title,inline
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{zastava|Portugalska}}
|subdivision_type1      = Regija
|subdivision_name1      = Centro
|subdivision_type2      = Okrožje
|subdivision_name2      = Santarém
|subdivision_type3      = 
|subdivision_name3      = 
|leader_title           = 
|leader_name            = 
&lt;!-- Area    ---------------------&gt;
|area_footnotes         =
|area_total_km2         = 
|area_water_percent     =
|area_urban_km2         =
|area_metro_km2         = 
|area_blank1_title      = 
|area_blank1_km2        = 71,29
&lt;!-- Population   -----------------------&gt;
|population_as_of       = 2011
|population_footnotes   = &lt;ref name=ine&gt;[https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;indOcorrCod=0011626&amp;xlang=en&amp;contexto=bd&amp;selTab=tab2 Instituto Nacional de Estatística]&lt;/ref&gt;
|population_note        =
|population_total       = 13.212
|population_density_km2 = 
|population_metro       = 
|population_urban       = 
&lt;!-- General information  ---------------&gt;
| type             = občina
|elevation_m            = 356
|timezone               = 
|utc_offset             = 
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         = 
|postal_code_type       = 
|postal_code            = 2495
|area_code              = 249
| blank1_name              = [[zavetnik]]
| blank1_info              = Gospa užitkov &lt;br/&gt; [[Fatimska Gospa]]
| blank2_name              = občinski praznik
| blank2_info              = 
|website                = https://www.freguesiadefatima.pt/en/sobre-fatima/|www.freguesiadefatima.pt
}}

'''Fátima''' ({{IPA-pt|ˈfatimɐ|-|Br-Fatima.ogg}}) je mesto v občini Ourém in okrožju Santarém v osrednji regiji [[Portugalska|Portugalske]], s 71,29 km² površine in 13.212 prebivalci (2021).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Censos 2021: Resultados Provisórios |url=https://www.ine.pt/scripts/db_censos_2021.html |website=censos.ine.pt |access-date=18 December 2021 |archive-date=26 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211226080644/https://www.ine.pt/scripts/db_censos_2021.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Istoimenska civilna župnija obsega več vasi in krajev, med katerimi je največje mesto Fátima.

Civilna župnija je bila stalno povezana z [[Gospa iz Fátime|Gospo iz Fátime]], nizom [[Marijina prikazovanja|Marijinih prikazovanj]] iz leta 1917, ki so jim domnevno bili priča trije lokalni pastirji v Cova da Iria. Katoliška cerkev je pozneje te dogodke priznala kot »verovanja vredne«. Na kraju prikazanja so leta 1919 zgradili majhno kapelico in postavili Marijin kip. Kapela in kip sta bila od takrat zaprta v svetišču Naše Marije v Fatimi, kompleksu svetišč z dvema manjšima bazilikama. Znotraj in okoli svetišča so skozi desetletja gradili tudi pripadajoče objekte za romarje, vključno s hotelom in zdravstvenim centrom. Mesto je postalo pomembna mednarodna destinacija za verske turiste, saj letno sprejme med 6 in 8 milijonov romarjev.&lt;ref&gt;[https://www.dn.pt/sociedade/interior/religiao-movimenta-330-milhoes-de-turistas-por-ano-e-seis-milhoes-vao-a-fatima-5677138.html &quot;Religion moves 330 million tourists a year and six million go to Fátima&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181205060702/https://www.dn.pt/sociedade/interior/religiao-movimenta-330-milhoes-de-turistas-por-ano-e-seis-milhoes-vao-a-fatima-5677138.html |date=5 December 2018 }}, Diário de Notícias, 19 February 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/fatima-espera-receber-8-milhoes-de-visitantes-em-2017 &quot;Fátima expects to receive 8 million visitors in 2017&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181205103343/https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/fatima-espera-receber-8-milhoes-de-visitantes-em-2017 |date=5 December 2018 }}, in Sapo20, 15 December 2016.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Izvor imena ===
Ime mesta in župnije je prevod arabskega imena ''Fátima'' ({{lang|ar| فاطمة |rtl=yes}} {{lang|ar-Latn|Fāṭimah}}). Po tradicionalni pripovedi naj bi bilo Fátima ime mavrske princese, ki so jo ugrabili vitez Gonçalo Hermigues in njegovi tovariši. Hermigues jo je odpeljal v majhno vasico v hribih Serra de Aire v nedavno ustanovljeni [[Kraljevina Portugalska|Kraljevini Portugalski]]. Fatima se je zaljubila v svojega ugrabitelja in se odločila spreobrniti v krščanstvo, da bi se z njim poročila. Bila je krščena in dobila krščansko ime ''Oureana''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.holymary.info/howfatimacametobe.html |title=How Fatima Came To Be |website=www.holymary.info |access-date=15 February 2016 |archive-date=15 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160115221039/http://www.holymary.info/howfatimacametobe.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Vendar pa ime kraja spominja na princesino prvotno arabsko ime in ne na njeno krščansko.

=== Marijina prikazovanja in ''sončni čudež'' ===
Župnija je bila ustanovljena leta 1568, ko jo je priključil kolegiat Ourém ({{lang-pt|Colegiada de Ourém}}). Več stoletij je večina vaščanov redila črede ovac in bila odvisna od samooskrbnega kmetovanja.

Od 18. stoletja je Fátima povezana z dogodki, povezanimi z Marijinimi prikazovanji. Prvo domnevno prikazovanje sega v sredino 18. stoletja v Ortigi, danes v četrti Fátime, ko se je po ljudskem verovanju Devica Marija prikazala mladi, nemi pastirici in prosila za eno od njenih ovc, zaradi česar je deklica spregovorila v odgovor. Ta dogodek naj bi spodbudil nastanek svetišča Marije Ortiške leta 1758, kar je leta 1801 spodbudilo [[papež Pij VII.|papeža Pija VII.]], da je podelil odpustek vsem romarjem, ki so obiskali Marijino svetišče.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Peregrinações à Nossa Senhora da Ortiga, Fátima e a epidemia de &quot;aparições&quot; |url=https://observador.pt/2017/05/08/peregrinacoes-a-nossa-senhora-da-ortiga-fatima-e-a-epidemia-de-aparicoes/ |publisher=Observador |access-date=27 July 2021 |language=pt-PT |archive-date=27 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210727131656/https://observador.pt/2017/05/08/peregrinacoes-a-nossa-senhora-da-ortiga-fatima-e-a-epidemia-de-aparicoes/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Kasneje v zgodnjem 20. stoletju se je zgodil podoben dogodek, v katerem so trije lokalni otroci, Lúcia dos Santos in njena bratranca, Francisco in Jacinta Marto, domnevno videli videnje ženske, znane kot Gospa iz Fátime, odkar katoliška cerkev verjame, da je Devica Marija. 13. maja 1917 so otroci, medtem ko so čuvali ovce svojih družin v Cova da Iria, prvič trdili, da so videli prikazen »gospe, oblečene v belo«, ki je svetila v močni svetlobi.&lt;ref name=&quot;walsh&quot;&gt;{{citation |last=Walsh |first=William Thomas |date=1 October 1954 |title=Our Lady of Fátima |publisher=Random House |isbn=978-0385028691}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;JFHistoria&quot;&gt;{{citation |url=https://www.freguesiadefatima.pt/en/sobre-fatima/ |title=History |location=Fátima (Ourém), Portugal |language=en |access-date=2 February 2018 |year=2018 |editor=Junta de Freguesia de Fátima |archive-date=23 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171223044747/https://www.freguesiadefatima.pt/en/sobre-fatima/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[File:People looking miracle sun.jpg|thumb|225px|left|Bližnji posnetek krščanskih romarjev med ''sončnim čudežem'' 13. oktobra 1917]]
[[File:Miracle of the Sun.jpg|thumb|225px|left|Slika množice med zadnjim prikazovanjem v Cova da Iria]]
[[File:AnjodePortugal.jpg|thumb|225px|left|Spomenik prikazovanja angela varuha Portugalske trem pastirčkom iz Fátime]]
[[File:Calváro Hungaro Fatima 0595 (18589001044).jpg|225px|left|thumb|Kip, posvečen prikazovanju Gospe, ki se je izjemoma zgodilo v Valinhosu, blizu Cova da Iria]]

Trije pastirji so bili rojeni v Aljustrelu, majhnem zaselku približno 1 kilometer od Fátime. Na zahodu, v bližini Aljustrela, je Loca do Cabeço, manjše strnjeno naselje skalnatih izdankov, kjer se je leta 1916 trem otrokom dvakrat prikazal angel. Otroci so trdili, da so Marijino prikazovanje videli šestkrat; rekli so, da bo zadnji 13. oktober 1917. Približno 70.000 romarjev je šlo na mesto zadnjega prerokovanega prikazovanja oktobra. Nekateri od njih so poročali o tem, kar imenujejo čudež sonca, medtem ko so nekateri opazovalci poročali, da se obnaša nenavadno.

Lokalni škof je raziskal dogodke in ugotovil, da so prikazovanja vredna verovanja. Mesto je bilo označeno s križem, ki so ga postavili domačini. Leta 1918 so zgradili majhno kapelico iz kamna in apnenca ter pokrito s ploščicami. Velikost je bila 3,3 metra krat 2,8 metra in visoka 2,85 metra. Postalo je središče Marijine pobožnosti in dobila imena, kot ''fé de Fátima, cidade da Paz'' ('vera Fátime, mesta miru') ali ''Terra de Milagres e Aparições'' ('Dežela čudežev in prikazovanj'). Fokus Fatime kot kraja za romanja miru se je razvil v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so bila Lucijina sporočila povezana s konfliktom.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Hurlock |first=Kathryn |date=2022-01-02 |title=Peace, Politics, and Piety: Catholic Pilgrimage in Wartime Europe, 1939–1945 |journal=War &amp; Society |language=en |volume=41 |issue=1 |pages=36–52 |doi=10.1080/07292473.2022.2021754 |s2cid=246695850 |issn=0729-2473 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Kapela je bila od takrat zaprta znotraj velike bazilike in svetišča, ki je del kompleksa, ki vključuje hotel in druge objekte. Leta 1930 je kip Marije v kapeli prikazovanj okronal Vatikan.

Francisco je umrl leta 1919, Jacinta pa leta 1920, med mednarodno pandemijo [[španska gripa|španske gripe]]. Lucia dos Santos je postala redovnica in živela do leta 2005. Oba, ki sta umrla mlada, je 13. maja 2000 beatificiral seznam ljudi, ki jih je za blažene razglasil [[papež Janez Pavel II.]], [[papež Frančišek]] pa ju je razglasil za svetnika 13. maja 2017, na stoto obletnico prvega prikazovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-39904846 |title=Pope Francis canonises two children at Portugal's Fatima shrine |date=13 May 2017 |website=BBC |access-date=13 May 2017 |archive-date=13 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170513041514/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-39904846 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Kasnejši razvoj ===
Gradnja svetišča in stalni obiski romarjev so spodbudili lokalni razvoj. Poleg gradnje velikega svetišča, bazilike in svetišča kompleks vključuje hotel in druge objekte. Naselje Fátima je bilo 12. julija 1997 povišano v status mesta.&lt;ref name=&quot;JFCaracterize&quot;&gt;{{citation |url=http://www.jf.fatima.pt/portal/index.php?id=1435 |title=Caracterização |location=Fátima (Ourém), Portugal |language=pt |access-date=12 October 2012 |year=2011 |editor=Junta Freguesia |archive-date=13 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170613225419/http://www.jf.fatima.pt/portal/index.php?id=1435 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V začetku 21. stoletja so si številni prebivalci župnije (predvsem iz poslovnega sektorja) prizadevali, da bi Fátima postala neodvisna občina. Na projekt, ki ga je vodil Júlio Silva, inženir in nekdanji predsednik Junta de Freguesia (župnijskega sveta), je julija 2003 vložil veto predsednik Portugalske Jorge Sampaio.

== Geografija ==
[[File:Fatima (ourem).gif|thumb|Lokacija Fátime v občini Ourém]]
Fátima je v osrednjem zahodu Portugalske. Na jugozahodu meji na São Mamede (Batalha) in Minde (Alcanena), na vzhodu na Pedrógão in Chancelaria (Torres Novas), na severu na Atouguio in Nossa Senhora das Misericórdias (Ourém) ter na Santa Catarino da Serra e Chainça (Leiria) do severozahod.

Župnija obsega naslednje kraje: Aljustrel, Alvaijar, Amoreira, Boleiros, Casa Velha, Casal Farto, Chã, Charneca, Cova da Iria, Eira da Pedra, Fátima, Giesteira, Lombo da Égua, Maxeira, Moimento, Moita Redonda, Moitas, Montelo, Pederneira, Poço de Soudo, Ramila, Vale de Cavalos in Valinho de Fátima.

Fátima leži na planoti na približno 356 metrih nadmorske višine in je na veliko višji nadmorski višini kot ostale župnije v Ourému. Ta planota predstavlja najsevernejši del [[apnenec|apnenčastega]] masiva Estremadura, ki je nastal v srednji [[jura|juri]] in ga zaznamujejo različne geološke formacije, vključno z [[vrtača]]mi, [[uvala]]mi in [[Kraško polje|poljem]] (kot je Polje de Minde-Mata), pa tudi [[kraška jama|kraške jame]], jame z [[stalaktit]]i in [[stalagmit]]i, poleg drugega. Kot taka ima Fátima geološke in kulturne podobnosti z naravnim parkom Serras de Aire e Candeeiros južno od nje.

Tla so značilno porozna, kar še poveča že tako nizko razpoložljivost vode poleti. In čeprav je padavin jeseni, pozimi in spomladi razmeroma veliko, je celotno rastlinstvo sredozemsko in dobro prilagojeno na sušo.

Med drevesi na tem območju prevladujejo predvsem [[črnika]] (''Quercus rotundifolia''), [[portugalski hrast]] (''Quercus faginea''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), krhlika (''Rhamnus alaternus''), [[mastika]] (''Pistacia lentiscus''), [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis'') in [[oljka]], drevesa, ki so vsa odporna tako na zimske ekstremne količine padavin kot na poletno sušo. Obstajajo tudi območja savane, pasovi zemlje, omejeni z zidovi iz razsutega kamna. Borovi in evkaliptusovi gozdovi so pogosti tudi na obrobju mesta.
[[File:20190530 Spain and Portugal El Camino Pilgrimage 0160 (48002586721).jpg|thumb|right|Tipična pokrajina]]

== Podnebje ==
Fátima ima sredozemsko podnebje s toplim poletjem (Köppen ''Csb'') na prehodu v vroče poletje (''Csa'').

Za podnebje so značilne obilne padavine pozno jeseni in pozimi, s približno 1150 milimetri letno, ter topla in suha poletja. Fátima ima precej več padavin kot druga bližnja mesta, deloma zaradi višje nadmorske višine, čeprav so padavine poleti bolj ali manj enake.

Pozimi se temperature gibljejo med 13 °C podnevi in 4 °C ponoči, pri čemer je januar najhladnejši mesec. Vlažne zračne mase, ki prihajajo iz S/SZ in pridejo v stik s planoto Fátima, so razlog za močno deževje v polovici leta z malo sonca. Rahle zmrzali so značilne od konca decembra do sredine februarja, temperature pa lahko občasno padejo do –4 °C.

Poletne temperature se gibljejo med 27 °C podnevi in 15 °C ponoči, vendar so precej nepredvidljive, saj lahko vplivi morskega sloja bližnjega Atlantika pogosto znižajo najvišjo temperaturo na približno 22 °C in nizke temperature z Iberskega polotoka lahko povzročijo, da temperature presežejo 35 °C. Temperature le redko presežejo 40 °C), ko pa se dvignejo, jih pogosto spremlja nizka vlažnost, ki lahko včasih povzroči neželene gozdne požare v okolici.

Mesto ima okoli 2600 sončnih ur letno. Sneg je redek, zadnji pomembni dogodki so bili v letih 2016 in 2013, oba 27. februarja.

== Gospodarstvo ==
[[File:Fatima 0751 (19182694573).jpg|thumb|225px|right|čaščenje Fatimske Gospe privablja milijone krščanskih romarjev v Fátimo]]

Gospodarstvo mesta temelji na verskem turizmu, saj svetovna pobožnost skozi Fatimsko Gospo privablja milijone krščanskih romarjev. Domačini imajo številne trgovine in stojnice, namenjene prodaji verskih predmetov in spominkov. Poleg tega imajo obiskovalci koristi tudi storitve za turiste, hoteli, restavracije in druga maloprodaja. Druge gospodarske dejavnosti v regiji so: klesanje [[marmor]]ja, žagarstvo, tesarstvo, gradbeništvo, trgovino in storitve.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Caraterização {{!}} Sobre Fátima |url=https://www.freguesiadefatima.pt/pt/sobre-fatima/caraterizacao/ |website=Junta de Freguesia de Fátima |access-date=23 July 2021 |language=pt |archive-date=13 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013010017/https://www.freguesiadefatima.pt/pt/sobre-fatima/caraterizacao |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Verske stavbe ==
[[File:Fatima Main Square B.jpg|thumb|center|900px|Panoramski pogled na svetišče Marije v Fatimi (s kapelo prikazovanj, kipom Presvetega Srca in baziliko Rožnovenske Marije]]
* Kapela Casal Farto ({{lang-pt|Capela de Casal Farto}})
* Kapela Lombo de Égua ({{lang-pt|Capela de Lombo de Égua}})
* Kapela Marijinega spočetja ({{lang-pt|Capela da Amoreira/Capela de Nossa Senhora da Conceição}})
* Cerkev Naše Gospe iz Livramenta ({{lang-pt|Capela de Boleiros/Igreja de Nossa Senhora do Livramento}})
* Cerkev svetega Antona ({{lang-pt|Igreja Paroquial de Fátima / Igreja Paroquial de Santo António}})
* [[Bazilika Svete Trojice (Fátima)|Bazilika Svete Trojice]] ({{lang-pt|Basílica da Santíssima Trindade}}), na drugi strani ploščadi svetišča je bazilika, neoklasicistična stavba z osrednjim stolpom visokim 65 m, ki so jo začeli graditi 13. maja 1928. Obdajajo jo stebrišča, ki jo povezujejo z obsežnimi stavbami samostana in bolnišnice. Znotraj bazilike so grobnice treh prič prikazovanj: Jacinta in Francisco Marto in Lúcia Santos. Cerkev Svete Trojice, ena največjih cerkva na svetu, je bila zgrajena v začetku 21. stoletja.
* Svetišče Fátima ({{lang-pt|Santuário de Fátima}})
* [[Kapela prikazovanj]] ({{lang-pt|Capelinha das Aparições}})
* Bazilika Rožnovenske Marije ({{lang-pt|Basílica de Nossa Senhora do Rosário}})
* Svetišče Marije Ortiga ({{lang-pt|Santuário de Nossa Senhora da Ortiga}})
* Župnijska cerkev Fátima ({{lang-pt|Igreja Paroquial de Fátima}})
* Valinhosov križev pot ({{lang-pt|Via Sacra dos Valinhos}})
* Kipi portugalskega angela ({{lang-pt|Estátua do Anjo de Portugal}}) na Loca do Cabeço in na Poço do Arneiro (Arneirov vodnjak) v Aljustrelu
* Kapela [[Štefan I. Ogrski|Svetega Štefana Ogrskega]] ({{lang-pt|Capela de Santo Estevão}})
* Bizantinska kapela Marijinega vnebovzetja ({{lang-pt|Capela Bizantina da Sagrada Dormição}}), prepoznavna po značilni čebulasti kupoli. Stoji v Domus Pacis, sedežu Modre vojske Naše Gospe iz Fátime. Uporablja ga lokalna ukrajinska grkokatoliška skupnost.
&lt;gallery&gt;
Fatima BW 2018-10-07 08-58-30 s v1.jpg|Bazilika Svete Trojice je 5. največja rimskokatoliška cerkev na svetu
Calváro Hungaro Fatima 0583 (19211434485).jpg|Križev pot v Valinhosu
Portugal (33276590731).jpg|Kalvarija v Fátimi na Portugalskem
Igreja Matriz de Fátima - Portugal (21418731630).jpg|Župnijska cerkev Fátima
Santuário de Nossa Senhora da Ortiga - Portugal (33621476014).jpg|Svetišče Marije Ortiga
&lt;/gallery&gt;

== Kultura ==
Svetišče Marije Fatimske v Cova da Iria je glavni cilj vseh obiskovalcev. Vsako leto najmanj pet milijonov katoliških romarjev zapolni podeželske ceste, ki vodijo do marijanskega svetišča. Številke lahko dosežejo več sto tisoč 13. maja in 13. oktobra, najpomembnejših datumov prikazovanj v Fátimi.&lt;ref&gt;Trudy Ring (1996), p.245&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Fátima}}
{{wikivoyage|Fátima}}
* {{Official website|https://www.freguesiadefatima.pt/en/sobre-fatima/|City Hall of Fátima}} – Official website
* [https://www.fatima.pt/en/pages/online-transmissions Sanctuary of Fátima] – Online transmissions
* [http://www.peregrinosdefatima.pt/en/ Pilgrims of Fátima] – Official website
* [https://www.piercedhearts.org/hearts_jesus_mary/apparitions/fatima/MemoriasI_en.pdf ''Fatima in Sister Lucia's own words''] – Free online version of the memoir book written by Sister Lucia dos SantosLúcia de Jesus Rosa dos Santos, OCD
* [https://fatima.org/wp-content/uploads/2017/03/The-True-Story-of-Fatima.pdf ''The True Story of Fatima''] – Free online version of the book written by Father John de Marchi, IMC
* Video documentary: [https://www.youtube.com/watch?v=Tl_Q0SEHj1I Portugal in 150 seconds: Fátima]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta na Portugalskem]]
[[Kategorija:Romarska središča]]</text>
      <sha1>6n05mxlhrwve9wba3tbjpyva8j8g5eq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radvanjski potok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445060</id>
    <revision>
      <id>6771496</id>
      <parentid>6514289</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:48:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6771496</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3177" sha1="qjnggy5pfy65fja0y3qu4gz3aq4ke40" xml:space="preserve">{{Infopolje Vodotok
  | name      = Radvanjski potok
  | image      = Radvanjski potok in Lackova cesta 1961.jpg
  | image_caption         = Regulacija struge Radvanjskega potoka ob Lackovi cesti (1961)
  | source1          = na [[Pohorje|Pohorju]] nad [[Radvanje|Zgornjimi Radvanjami]]
| source1_coordinates = {{koord|46|31|34.09|N|15|35|36.77|E|region:SI_type:river}}
  | mouth           = v [[Hočki potok]]
| mouth_coordinates = {{koord|46|30|42.15|N|15|39|8.62|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} 
  | basin_countries = [[Slovenija]]
  | length          = 8 km 
  | source1_elevation       = 500 m
  | mouth_elevation = 275
  |geopedia=#T105_x547806_y154710_s15_b4
}}
'''Rádvanjski pôtok''' je potok ob vznožju vzhodnega [[Pohorje|Pohorja]]. Izvira v gozdu na severnem pobočju Pohorja in teče mimo smučarskega stadiona, nato tik ob vznožju Pohorja mimo [[Radvanje|Zgornjih in Spodnjih Radvanj]] proti vzhodu. Na ravnini [[Dravsko polje|Dravskega polja]] se mu z leve pridruži umetna struga [[Pekrski potok|Pekrskega potoka]], v kateri je večino časa le malo vode, nato pa teče tik mimo [[Dvorec Betnava|dvorca Betnava]] in se steka v današnji ribnik Betnava.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://maribor-pohorje.si/ribolov/top-5-lokacij-za-ribolov/ribnik-betnava--veselje-ob-cesti.aspx|title=Ribnik Betnava|accessdate=2. februarja 2018}}&lt;/ref&gt; Del vode izginja iz ribnika v dravski prod, del pa teče naprej po novi umetni strugi proti jugu tik ob [[Avtocesta A1|štajerski avtocesti]]. Tu se mu z desne strani pridruži umetna struga [[Razvanjski potok|Razvanjskega potoka]], nato pa se malo pred [[Bohova|Bohovo]] izliva v umetno strugo Novega [[Hočki potok|Hočkega potoka]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|url=http://mvd20.com/LETO1995/R8.pdf|last1 = Kaligarič|first1 = Simona|title =Vpliv obvoznice Maribor na vodno okolje|year=1995|journal = Mišičev vodarski dan 1995, zbornik referatov|pages = 46|publisher = Vodnogospodarski biro Maribor|location = Maribor|accessdate=2. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;

Radvanjski potok je nekoč zaključil svoj tok že v nekdanjem grajskem ribniku tik poleg [[Dvorec Betnava|dvorca Betnava]], kjer je voda izginjala v dravski prodni nanos.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://mapire.eu/en/map/firstsurvey|title=Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)|accessdate=2. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|url=http://www.sistory.si/SISTORY:ID:6758|last1=Baš|first1=Franjo|title = Izgoni na Dravskem polju|journal = Časopis za zgodovino in narodopisje|volume = 32|page=328|publisher =Zgodovinsko društvo v Mariboru|location = Maribor|year=1937|cobiss=20863800}}&lt;/ref&gt;

Z izjemo zgornjega toka teče danes potok v celoti po umetni strugi in ima večino časa le malo vode, zato je zelo občutljiv na kakršno koli onesnaženje. Ob močnih padavinah potok naraste in lahko ogroža nekaj najbližjih hiš. Na odseku skozi [[Razvanje]] je povsem stisnjen med stanovanjske hiše, struga pa je obložena z betonskimi ploščami ali klesanim kamnom, tako da je potok povsem razvrednoten in ne more opravljati niti ekološke niti rekreativno-estetske funkcije.

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Potoki v Sloveniji]]</text>
      <sha1>qjnggy5pfy65fja0y3qu4gz3aq4ke40</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pekrski potok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445133</id>
    <revision>
      <id>6771494</id>
      <parentid>6514290</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:43:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6771494</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4343" sha1="3bmj3booczc9arf3t2l8c9239zol7c3" xml:space="preserve">{{Infopolje Vodotok
  | name      = Pekrski potok
  | image      = 
  | image_caption         = 
  | source1          = na [[Pohorje|Pohorju]] pod Sv. Bolfenkom
| source1_coordinates = {{koord|46|30|53.04|N|15|34|8.24|E|region:SI_type:river}}
  | mouth           = v [[Radvanjski potok]]
| mouth_coordinates = {{koord|46|31|48.54|N|15|38|3.09|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} 
  | basin_countries = [[Slovenija]]
  | length          = 10 km 
  | source1_elevation       = 990 m
  | mouth_elevation = 278 m
  |geopedia=#T105_x546521_y154314_s14_b4
}}
'''Pékrski pôtok''' (tudi ''Pekrški potok'') je potok na severnem vznožju vzhodnega [[Pohorje|Pohorja]]. Izvira v gozdu na severnem pobočju Pohorja tik pod vršnim slemenom zahodno od [[Cerkev sv. Bolfenka, Hrastje|cerkve sv. Bolfenka]] in teče sprva proti severu po globoki in gozdnati grapi ([[Meniški graben]]). Pri vasi [[Hrastje, Maribor|Hrastje]] priteče na vznožje Pohorja in nadaljuje svoj tok do naselja [[Pekre]], kjer doseže ravnino na desnem bregu [[Drava|Drave]]. Tu zavije proti vzhodu, teče po severni strani okrog [[Pekrska gorca|Pekrske gorce]], zavije na jugovzhod skozi [[Radvanje|Spodnje Radvanje]] in se sredi ravnine izliva v [[Radvanjski potok]]. Nad [[Pekre|Pekrami]] se od struge na levi strani loči manjši umetni kanal, ki poteka vzdolž Cotičeve ulice in naprej proti severu, ter se severno od [[Limbuš]]a steka v potok [[Blažovnica|Blažovnico]].

V zgornjem toku teče potok po naravni strugi skozi gozd, nato do [[Pekre|Peker]] po bolj ali manj naravni strugi, obdani z ozkim pasom obvodnega rastlinja, skozi Pekre in od Pekrske gorce naprej skozi Spodnje Radvanje pa po umetni strugi, ki je v ravninskem delu povsem brez obvodnega rastja. Spodnji del toka je tudi umetno speljan, saj se je potok še v 18. stoletju izgubljal v dravski prod že v gozdu med Pekrami in [[Limbuš]]em, kasneje pa so ga umetno podaljšali proti vzhodu in je izginjal v produ šele v [[Betnavski gozd|Betnavskem gozdu]] severno od [[Dvorec Betnava|dvorca Betnava]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://mapire.eu/en/map/firstsurvey|title=Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)|accessdate=3. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|url=http://www.sistory.si/SISTORY:ID:6758|last1=Baš|first1=Franjo|title = Izgoni na Dravskem polju|journal = Časopis za zgodovino in narodopisje|volume = 32|page=330|publisher =Zgodovinsko društvo v Mariboru|location = Maribor|year=1937|cobiss=20863800}}&lt;/ref&gt;

Zaradi umetne struge in večino časa malo vode ima potok v spodnjem toku majhno samočistilno sposobnost in je kot tak zelo občutljiv na onesnaževanje, obenem je umetna struga tudi neprivlačna za pogled in neprimerna za vodni živelj. Ob spodnjem toku med Pekrsko gorco in Ljubljansko ulico se že nekaj desetletij govori o ureditvi rekreativnih površin in parka v Novi vasi in Spodnjih Radvanjah, zdaj pa je investicijski projekt narejen in naj bi ga uresničili do leta 2020.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=93290|last1=Žnidarič|first1=Mateja|year=2016|title=Parkovna ureditev sprehajalne poti ob Pekrskem potoku|publisher=Magistrsko delo, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru|accessdate=3. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=29700|title=Parkovna ureditev sprehajalne poti ob Pekrskem potoku v Mariboru|publisher=Mestna občina Maribor|page=68|year=2016|accessdate=3. februarja 2018|archive-date=2018-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180206002610/http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=29700|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/pekrski-otok-naj-bo-osrednji-element-parka-6336226 |last1=Sagaj|first1=Mitja|title=Pekrski potok naj bo osrednji element parka|date=25.10.2017|publisher=Večer|accessdate=3. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/mariboru-se-obeta-nov-park-ob-pekrskem-potoku|last1=Zijan|first1=Marina|title=Mariboru se obeta nov park ob Pekrskem potoku|date=5.1.2017|publisher=maribor24.si|accessdate=3. februarja 2018|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205190321/https://maribor24.si/lokalno/mariboru-se-obeta-nov-park-ob-pekrskem-potoku|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Potoki v Sloveniji]]</text>
      <sha1>3bmj3booczc9arf3t2l8c9239zol7c3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771499</id>
      <parentid>6771494</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:51:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6771499</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4414" sha1="2fb80r6p6zgj9cc99eqf7e3c0646nqp" xml:space="preserve">{{Infopolje Vodotok
  | name      = Pekrski potok
  | image      = 
  | image_caption         = 
  | source1          = na [[Pohorje|Pohorju]] pod Sv. Bolfenkom
| source1_coordinates = {{koord|46|30|53.04|N|15|34|8.24|E|region:SI_type:river}}
  | mouth           = v [[Radvanjski potok]]
| mouth_coordinates = {{koord|46|31|48.54|N|15|38|3.09|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} 
  | basin_countries = [[Slovenija]]
  | length          = 10 km 
  | source1_elevation       = 990 m
  | mouth_elevation = 278 m
  |geopedia=#T105_x546521_y154314_s14_b4
}}
'''Pékrski pôtok''' (tudi ''Pekrški potok'') je potok na severnem vznožju vzhodnega [[Pohorje|Pohorja]]. Izvira v gozdu na severnem pobočju Pohorja tik pod vršnim slemenom zahodno od [[Cerkev sv. Bolfenka, Hrastje|cerkve sv. Bolfenka]] in teče sprva proti severu po globoki in gozdnati grapi ([[Meniški graben]]). Pri vasi [[Hrastje, Maribor|Hrastje]] priteče na vznožje Pohorja in nadaljuje svoj tok do naselja [[Pekre]], kjer doseže ravnino na desnem bregu [[Drava|Drave]]. Tu zavije proti vzhodu, teče po severni strani okrog [[Pekrska gorca|Pekrske gorce]], zavije na jugovzhod skozi [[Radvanje|Spodnje Radvanje]] in se sredi ravnine izliva v [[Radvanjski potok]]. Nad [[Pekre|Pekrami]] se od struge na levi strani loči manjši umetni kanal, ki poteka vzdolž Cotičeve ulice in naprej proti severu, ter se severno od [[Limbuš]]a steka v potok [[Blažovnica|Blažovnico]].

V zgornjem toku teče potok po naravni strugi skozi gozd, nato do [[Pekre|Peker]] po bolj ali manj naravni strugi, obdani z ozkim pasom obvodnega rastlinja, skozi Pekre in od Pekrske gorce naprej skozi Spodnje Radvanje pa po umetni strugi, ki je v ravninskem delu povsem brez obvodnega rastja. Spodnji del toka je tudi umetno speljan, saj se je potok še v 18. stoletju izgubljal v dravski prod že v gozdu med Pekrami in [[Limbuš]]em, kasneje pa so ga umetno podaljšali proti vzhodu in je izginjal v produ šele v [[Betnavski gozd|Betnavskem gozdu]] severno od [[Dvorec Betnava|dvorca Betnava]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://mapire.eu/en/map/firstsurvey|title=Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)|accessdate=3. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|url=http://www.sistory.si/SISTORY:ID:6758|last1=Baš|first1=Franjo|title = Izgoni na Dravskem polju|journal = Časopis za zgodovino in narodopisje|volume = 32|page=330|publisher =Zgodovinsko društvo v Mariboru|location = Maribor|year=1937|cobiss=20863800}}&lt;/ref&gt; V Bližini Betnave se mu z leve pridruži [[Pritok iz Rožne doline]].

Zaradi umetne struge in večino časa malo vode ima potok v spodnjem toku majhno samočistilno sposobnost in je kot tak zelo občutljiv na onesnaževanje, obenem je umetna struga tudi neprivlačna za pogled in neprimerna za vodni živelj. Ob spodnjem toku med Pekrsko gorco in Ljubljansko ulico se že nekaj desetletij govori o ureditvi rekreativnih površin in parka v Novi vasi in Spodnjih Radvanjah, zdaj pa je investicijski projekt narejen in naj bi ga uresničili do leta 2020.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=93290|last1=Žnidarič|first1=Mateja|year=2016|title=Parkovna ureditev sprehajalne poti ob Pekrskem potoku|publisher=Magistrsko delo, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru|accessdate=3. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=29700|title=Parkovna ureditev sprehajalne poti ob Pekrskem potoku v Mariboru|publisher=Mestna občina Maribor|page=68|year=2016|accessdate=3. februarja 2018|archive-date=2018-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180206002610/http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=29700|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/pekrski-otok-naj-bo-osrednji-element-parka-6336226 |last1=Sagaj|first1=Mitja|title=Pekrski potok naj bo osrednji element parka|date=25.10.2017|publisher=Večer|accessdate=3. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/mariboru-se-obeta-nov-park-ob-pekrskem-potoku|last1=Zijan|first1=Marina|title=Mariboru se obeta nov park ob Pekrskem potoku|date=5.1.2017|publisher=maribor24.si|accessdate=3. februarja 2018|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205190321/https://maribor24.si/lokalno/mariboru-se-obeta-nov-park-ob-pekrskem-potoku|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Potoki v Sloveniji]]</text>
      <sha1>2fb80r6p6zgj9cc99eqf7e3c0646nqp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mira Lenardič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>450997</id>
    <revision>
      <id>6771541</id>
      <parentid>5020835</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:06:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6771541</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="693" sha1="gn1glas4w95ikmlyb3tf3e0nsuhlv3e" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Mira Lenardič''', [[Slovenci|slovenska]] [[aktivist]]ka OF, * [[1902]], [[Ljubljana]], † [[1943]], [[Ljubljana]].

Lenardičeva je z [[OF]] sodelovala od leta 1941, leta 1943 pa je bila ubita v domobranski postojanki v [[Savlje|Savljah]]. Po njej se je leta 1958 poimenovala [[Mire Lenardičeve ulica]] v Ljubljani.

==Viri==
*{{navedi knjigo |title=Ljubljanske ulice |year=1980 |publisher=Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane|location=Ljubljana}}


{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenardič, Mira}}
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]</text>
      <sha1>gn1glas4w95ikmlyb3tf3e0nsuhlv3e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arhitektura stolnic in velikih cerkva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459336</id>
    <revision>
      <id>6771769</id>
      <parentid>6770285</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:13:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Main chapel of Sé Catedral de Évora 20.jpg</comment>
      <origin>6771769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78008" sha1="iptx2byljxplyzk5ver7uhka4m6l8hw" xml:space="preserve">[[File:Էջմիածնի Մայր Տաճար.jpg|thumb| [[Ečmiadzinska stolnica]] v Armeniji, šteje za prvo stolnico, za katero je veljalo, da je bila zgrajena leta 301 (sedanja struktura večinoma leta 483).]]
[[File:SalisburyCathedral-wyrdlight-EastExt.jpg|thumb|Stolnica v Salisburyju, 1220–1380. Zgodnja angleška gotika z najvišjim zvonikom v Angliji.]]
[[File:Moscow StBasilCathedral d18.jpg|thumb|[[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|Cerkev Vasilija blaženega]], Moskva]]
[[File:Basilica del Pilar (Zaragoza, Aragon).jpg|thumb|Bazilika Naše ljube gospe Pillar, Zaragoza, Španija, je iz baročne dobe.]]
'''Arhitekturo stolnic, bazilik in velikih cerkva''' zaznamuje velik obseg zgradb in sledi eni izmed več razvejanih tradicij oblike, funkcije in sloga, ki vse izhajajo iz [[Zgodnja krščanska umetnost in arhitektura|zgodnjekrščanske arhitekturne]] tradicije, ki je bila vzpostavljena v [[Konstantin I. Veliki|konstantinovem]] obdobju.

[[stolnica|Stolnice]], pa tudi mnoge opatijske cerkve in [[Bazilika (zgradba)|bazilike]], imajo določene kompleksne strukturne oblike, ki jih redkeje najdemo v župnijskih cerkvah. Prav tako so nagnjene k višji stopnji sodobnega arhitekturnega sloga in so dela vrhunskih obrtnikov in imajo status tako cerkvenega kot socialnega, ki ga običajna župnijska cerkev nima. Takšna stolnica ali velika cerkev je na splošno ena najlepših stavb v svoji regiji in je središče lokalnega ponosa. Številne stolnice in bazilike ter številne opatijske cerkve sodijo med najbolj znana arhitekturna dela na svetu. Med njimi so [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika sv. Petra]], [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]], [[Stolnica sv. Petra, Köln|stolnica v Kölnu]], [[stolnica v Salisburyju]], [[Stolnica svetega Vida, Praga|praška stolnica]], [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|stolnica v Lincolnu]], [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|bazilika svetega Dionizija]], [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilika Santa Maria Maggiore]], [[bazilika San Vitale]], [[Stolnica svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]], [[Westminstrska opatija]], [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva |Stolnica Vasilija blaženega]], Gaudíjeva nepopolna [[Bazilika svete Družine, Barcelona |''Sagrada Familia'']] in starodavna cerkev [[Hagija Sofija]], zdaj muzej.

Najstarejše velike cerkve so iz pozne antike. Kot [[krščanstvo]] in gradnja cerkva in stolnic po vsem svetu, je bil njihov način gradnje odvisen od lokalnih materialov in lokalnih tehnik. Razvili so se različni [[arhitekturni slog|arhitekturni slogi]] in njihova modna širitev, ki so jo prinašali meniški rodovi, ki so jih pošiljali škofje iz ene regije v drugo in s potovanjem glavnih [[Kamnoseštvo |kamnosekov]], ki so služili kot [[arhitekt]]i &lt;ref&gt;John Harvey, ''The Gothic World''.&lt;/ref&gt;. Slogi velikih cerkvenih zgradb so zaporedoma znani kot zgodnjekrščanski, [[bizantinska arhitektura|bizantinski]], [[romanska arhitektura|romanski]], [[gotska arhitektura|gotski]], [[renesančna arhitektura|renesančni]], [[baročna arhitektura|baročni]], različni neo-slogi poznega 18. do začetka 20. stoletja in [[moderna arhitektura|moderni]] &lt;ref name= BF&gt;Sir Banister Fletcher, ''History of Architecture on the Comparative Method''.&lt;/ref&gt;. V vsakega od akademskih slogov so vključene regionalne značilnosti. Nekatere od teh značilnosti so tako značilne za določeno državo ali regijo, da se pojavljajo, ne glede na slog, v arhitekturi cerkva, ki so jih gradili več stoletij.

== Funkcija ==
[[File:Sagrada Família. Façana del Naixement (cropped).jpg|thumb|Arhitekturno edinstvena bazilika [[Sagrada Familia]] v Barceloni združuje strukturne elemente tradicionalne gotske stolnice s slogom, ki temelji na secesiji, lokalni tradiciji in domišljiji ustvarjalca Antonija Gaudija.]]
Med največjimi in najbolj arhitekturno pomembnimi cerkvami na svetu so bile zgrajene mnoge stolnice ali opatijske cerkve. Med rimskokatoliškimi cerkvami so bile mnoge dvignjene v status [[bazilika|bazilike]]. V nadaljevanju navedene kategorije niso izključne. Cerkev je lahko samostanska, služi kot stolnica in je tudi bazilika. Med velikimi protestantskimi cerkvami nekatere, kot je [[Glavna cerkev v Ulmu|Ulmski Minster]], niso nikoli služile kot nobena od teh. Druge, kot je Westminstrska opatija, so nekdanje opatije in stolnice. Niti pravoslavne niti protestantske cerkve niso označene kot ''bazilike'' v katoliškem smislu. Izraz ''stolnica'' v pravoslavju in protestantizmu se včasih ohlapno uporablja za veliko cerkev, ki ni glavna škofovska cerkev. Nekatere pomembne cerkve se imenujejo ''templji'' ali ''oratoriji''.

=== Stolnica ===
{{glavni|Stolnica}}
Med temi vrstami stavb je [[stolnica]] verjetno najbolj znana, kolikor je beseda »stolnica« v nekaterih jezikih včasih nepravilno uporabljena kot splošni izraz za vsako zelo veliko in impozantno cerkev. Pravzaprav ni nujno, da je stolnica velika ali impozantna, čeprav so take številne stolnice. Ime je dobila po besedi ''[[Katedra |cathedra]]'' ali 'škofov prestol' (v latinščini ''ecclesia cathedralis''). Stolnica ima posebno cerkveno vlogo in upravni namen kot sedež [[škof]]a.

Vloga škofa kot upravitelja lokalne duhovščine je nastala v 1. stoletju &lt;ref&gt;Ignatius of Antioch, in ''Letter to the Ephesians'' written c.100 CE.&lt;/ref&gt;. Minilo je dvesto let preden je bila zgrajena prva stolnica v Rimu. Z legalizacijo krščanstva leta 313 s strani cesarja [[Konstantin I. Veliki |Konstantina I.]] so hitro zgradili cerkve. Pet zelo velikih cerkev je bilo ustanovljenih v Rimu in, čeprav so bile precej spremenjene ali obnovljene, še danes obstajajo, vključno s stolnico v Rimu, ki je [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim |bazilika sv. Janeza v Lateranu]] in tudi bolj znana bazilika sv. Petra v Vatikanu. &lt;ref name= Pinto&gt;Pio V. Pinto, ''The Pilgrim's Guide to Rome''.&lt;/ref&gt;

Arhitekturna oblika, ki so jo sprejele stolnice, je bila v veliki meri odvisna od njihovega [[obred]]nega delovanja kot sedeža škofa. Stolnice so kraji, kjer se, tako kot druge krščanske cerkve, praznuje [[evharistija]], bere [[Sveto pismo]], izvaja [[bogoslužje]], darujejo [[molitev|molitve]] in [[pridiga]]. Toda v stolnici na splošno velja, da se te stvari opravljajo z večjo količino obdelave, razkošja in procesije kot v manjših cerkvah. Ta obdelava je še posebej prisotna pri pomembnih liturgičnih obredih, ki jih izvaja škof, kot so potrditev in posvečenje. Stolnica je pogosto mesto obredov, povezanih z lokalno ali nacionalno vlado, škofje opravljajo naloge vseh vrst od uvajanja župana do kronanja monarha. Nekatere od teh nalog so očitne v obliki in opremljenosti posameznih stolnic.

Cerkev, ki ima funkcijo stolnice, ni vedno velika zgradba. Morda je tako majhna kot [[Stolnica v Oxfordu |stolnica Kristusove cerkve]] v Oxfordu. Pogosto je bila stolnica, skupaj z nekaterimi opatijskimi cerkvami, največja stavba v regiji. &lt;ref&gt;''Od najzgodnejšega dela gotskega obdobja je bilo praktično nepojmljivo, da bi zgradili katedralo, ki je bila dolga manj kot sto jardov'' p.23 François Icher,''Building the Great Cathedrals''&lt;/ref&gt;

Za to je bilo več razlogov:
* Stolnica je bila ustvarjena za Božjo slavo. Zdelo se je, da je primerno, da je tako veličastna in lepa, kot bi lahko bila glede na bogastvo in spretnost.
* Stolnica je bila kot sedež škofa lokacija za nekatere liturgične obrede, kot je posvetitev duhovnikov, ki je združila veliko število duhovnikov in ljudi.
* Delovala je kot cerkveno in družbeno srečevališče za veliko ljudi, ne samo tistih v mestu, v katerem je stala, temveč tudi občasno za celotno regijo.
* Stolnica je pogosto imela svoj izvor v samostanski ustanovi in je bila prostor bogoslužja pripadnikov svetega reda, ki so množično maševali v množici majhnih kapelic v stolnici.
* Stolnica je pogosto postala prostor bogoslužja in pokopa premožnih lokalnih pokroviteljev. Ti pokrovitelji so stolnico pogosto obdarili z denarjem za širitve in druge gradbene programe.
* Stolnice so tudi tradicionalno romarska mesta, kamor ljudje potujejo od daleč, da bi častili nekatere pomembne praznike ali obiskali svetišče, povezano z določenim svetnikom. Podaljšan vzhodni del se pogosto najde v stolnicah, kjer so za visokim oltarjem pokopani ostanki svetnika. &lt;ref&gt;Santiago de Compostella, Canterbury Cathedral.&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Stolnice&quot; heights=&quot;210px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
File:Catedral de Cajamarca.jpg|Stolnica v Cajamarci, Peru
File:Moscow July 2011-7a.jpg|[[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva]], Rusija
File:Cathedrale-saint-etienne-metz-de-place-prefecture.jpg|[[stolnica sv. Štefana, Metz|stolnica svetega Štefana]] v Metzu, Francija
&lt;/gallery&gt;

=== Bazilika ===
{{glavni| Bazilika (zgradba)}}
Izraz ''bazilika'' za cerkev se lahko uporablja na dva načina. V arhitekturnem govoru pomeni stavbo, ki je podobna strukturam [[bazilika (zgradba)|bazilike]] starega Rima, ki je bolj vzdolžni kot osrednji, ima glavno in dve stranski ladji, ločeni s [[kolonada|kolonado]] in na eni strani apsido.

[[Bazilika]] je v cerkvenem smislu cerkev, ki jo je kot tako določil papež in je zato dobila določene privilegije. Stavba, ki je označena kot bazilika, je lahko stolnica, opatija, svetišče ali župnijska cerkev. Štiri tako imenovane 'velike bazilike' so štiri rimske cerkve iz 4. stoletja, bazilika sv. Petra, bazilika sv. Janeza v Lateranu, bazilika Santa Maria Maggiore in [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim |bazilika svetega Pavla zunaj obzidja]]. Na svetu je več kot 1500 cerkva, ki so označene kot 'manjše bazilike'. Razlog za takšno oznako je pogosto, da je cerkev romarsko mesto in vsebuje relikvije svetnika ali predmet verskega čaščenja, kot je domnevni fragment [[pravi križ|pravega križa]]. Te cerkve so pogosto velike in imajo velik arhitekturni pomen. Med njimi je [[Bazilika sv. Frančiška Asiškega, Assisi|bazilika sv. Frančiška Assiškega]], [[Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem |cerkev Jezusovega rojstva, Betlehem]], [[Marijino svetišče v Fatimi|bazilika Marije Fatimske]] na Portugalskem, [[Sheshanska bazilika]] v Šanghaju, [[Manilska stolnica]], [[bazilika gospe Gvadalupske]] v Ciudad de Mexico in ne nazadnje [[bazilika Marije Pomagaj, Brezje]], Slovenija.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Bazilike&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
File:Assisi San Francesco BW 2.JPG|Bazilika svetega Frančiška Asiškega, Assisi, Italija
File:Milwaukee Cathedral 3.jpg| Bazilika svetega Jozafata, Milwaukee, ZDA
File:Chrám svätého Egídia 2.jpg|Bazilika svetega Gilesa, Bardejov, Slovaška
&lt;/gallery&gt;

=== Samostanska cerkev ===
{{glavni|Samostan}}
Opatijska ali samostanska cerkev je tista, ki je bila ali je bila v preteklosti cerkev meniškega reda. Prav tako je samostanska cerkev, cerkev redovnikov. Med njimi so [[benediktinci]], [[cistercijani]], [[avguštinci]], [[frančiškani]], [[dominikanci]], [[Družba Jezusova |jezuiti]] in še veliko več. Mnoge cerkve ustanovljenih opatij so ali so bile prej v samostanskem kompleksu, ki je vključeval [[dormitorij]], [[refektorij]], križni hodnik]], knjižnico, [[kapiteljska dvorana|kapiteljsko dvorano]] in druge takšne zgradbe.

V mnogih delih sveta so opatijske cerkve pogosto služile tako samostanski kot lokalni skupnosti. V regijah, kot so Anglija, kjer so bile samostanske skupnosti razpuščene, so opatijske cerkve, ki so bile v mestu, še naprej služile kot župnijske cerkve. Na številnih območjih Azije in Južne Amerike so opatije najstarejše cerkve, pri čemer so samostanske skupnosti delovale najprej kot misijoni za lokalno prebivalstvo. Znane cerkve v opatijah so [[Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano]] v Italiji, Westminstsrka opatija in [[Beverley Minster]] v Angliji, [[opatija Saint-Étienne, Caen]] in [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]] v Franciji, [[benediktinski samostan Melk]] v Avstriji, [[samostan Velika Lavra]] na gori Atos v Grčiji in Malatska cerkev v Manili, Filipini.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Samostani, opatije&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
File:F06.Nevers St.-Etienne.1066.JPG|Romanska opatijska cerkev St. Etienne, Nevers, Francija
File:Exterior of Mosteiro da Batalha 076.jpg|Gotska samostanska cerkev Batalha, Portugalska
File:Kloster Einsiedeln 001.jpg|Baročni [[Samostan Einsiedeln]], Švica
&lt;/gallery&gt;

== Izvor in razvoj cerkvene stavbe ==
{{glavni|cerkvena arhitektura}}
[[File:Old St Peters Basilica plan.png|thumb|350px|Tloris stare bazilike sv. Petra prikazuje atrij (dvorišče), narteks (preddverje), glavno in dve stranski ladji, bemo za duhovščino, ki se razteza v transept in eksedro ali polkrožno apsido.]]
Stavba cerkve je zrasla iz številnih značilnosti rimskega obdobja:
* hišna cerkev
* [[atrij]]
* [[bazilika (zgradba)|bazilika]]
* [[bema]]
* [[mavzolej]] - centralno načrtovana stavba
* Križni tloris – [[latinski križ|latinski]] ali [[grški križ]]

=== Od hišne cerkve do cerkve ===
Od 1. do začetka 4. stoletja je večina krščanskih skupnosti častila v zasebnih domovih, pogosto skrivaj. Nekatere rimske cerkve, kot je bazilika San Clemente v Rimu, so zgrajene neposredno nad hišami, kjer so častili zgodnji kristjani. Druge zgodnje rimske cerkve so zgrajene na krajih krščanskega [[mučenec|mučeništva]] ali na vhodu v [[katakombe]], kjer so pokopavali kristjane. Prve zelo velike krščanske cerkve so bile zgrajene v Rimu in izvirajo iz začetka 4. stoletja, ko je cesar Konstantin prvič legaliziral krščanstvo. Nekatere največje rimske cerkve, zlasti Santa Maria Maggiore in sveti Janez v Lateranu, so bile ustanovljene v 4. stoletju. Bolj znana bazilika sv. Petra, ki je stolnicna cerkev v Rimu, je bila cerkev svetega Peter tudi iz 4. stoletja, vendar se nič od nje ni ohranilo. &lt;ref name= AG&gt;Andre Grabar, ''The Beginnings of Christian Art''.&lt;/ref&gt; 

=== Atrij ===
Ko so zgodnjekrščanske skupnosti začele graditi cerkve, so črpale eno posebno značilnost hiš, ki so bile pred njimi, atrij ali dvorišče s kolonado, ki ga obkroža. Večina teh atrijev je izginila. Dober primer ostaja v baziliki San Clemente v Rimu, druga pa je bila zgrajena v romanskem obdobju, to je bazilika svetega Ambroža v Milanu. Potomce teh atrijev je mogoce videti v velikih kvadratnih [[križni hodnik|križnih hodnikih]], ki jih najdemo ob mnogih stolnicah, in v velikih kolonadah ali trgih kot pri baziliki sv. Petra v Rimu in sv. Marka v Benetkah ter Camposanto (sveto polje) pri stolnica v Pisi.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
File: San Clemente 0511-06 chiostro.JPG|Atrij bazilike San Clemente, Rim, s ponovno uporabljenimi rimskimi stebri
File:Sant'Ambrogio (Milan) - Atrium.jpg|Romanski atrij [[Bazilika svetega Ambroža, Milano|bazilike svetega Ambroža]], Milano
File: 043PalazzoApostolico.jpg|Del kolonad okoli trga bazilike svetega Petra, Rim
&lt;/gallery&gt;

=== Bazilika ===
{{glavni|Bazilika (zgradba)}}
Zgodnja cerkvena arhitektura ni dobila svoje oblike iz rimskih templjev, saj slednji niso imeli velikih notranjih prostorov, kjer bi se lahko izvajali obredi skupnosti. To je bila rimska [[bazilika (zgradba)|bazilika]], ki se je uporabljala za srečanja, trge in sodišča, in je bila vzor za veliko krščansko cerkev ter dala ime krščanski baziliki. Tako rimske bazilike kot rimske kopališke hiše so v svojem jedru imele veliko obokano stavbo z visoko streho, ki se je na obeh straneh opirala z nizom spodnjih prostorov ali širokim arkadnim prehodom. Pomembna značilnost rimske bazilike je bila, da je imela na obeh koncih izstopajočo [[eksedra|eksedro]] ali [[apsida|apsido]], polkrožen prostor, pokrit s polkupolo. Tu so sodniki (magistri) sedeli na sodišču. Prešla je v cerkveno arhitekturo rimskega sveta in je bila na različne načine prilagojena kot stolnična arhitektura.

Najstarejše velike cerkve, kot je stolnica svetega Janeza v Lateranu v Rimu, so sestavljale enodelne bazilike z enim apsidnim koncem in dvoriščem ali atrijem na drugem koncu. Ko so se razvile krščanske liturgije, so procesije postale del postopka. Procesijska vrata so bila tista, ki so vodila od najbolj oddaljenega konca stavbe, medtem ko so vrata, ki jih je javnost najbolj uporabljala, lahko osrednja na eni strani stavbe, kot v prvotni baziliki. To velja za mnoge stolnice in cerkve. &lt;ref name= B&amp;G&gt;Beny and Gunn, ''Churches of Rome''.&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
File: Ravenna BW 1.JPG|Antična bazilika svetega Apolinarija, Classe, blizu Ravene, Italija
File:Ravenna BW 3.JPG|Notranjost bazilike svetega Apolinarija, Classe
File:Roma-sanpaoloforilemura01.jpg|&quot;Bema&quot; [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|bazilike svetega Pavla zunaj obzidja]], Rim
File:StSophiaChurch-Sofia-10.jpg|Ladja cerkve svete Sofije, Sofija
&lt;/gallery&gt;

=== Bema ===
{{glavni|Bema}}
Ker se je število duhovnikov povečalo, majhna apsida, ki je vsebovala oltar ali miza, na kateri so bili v obredu svetega obhajila ponujeni zakramentni kruh in vino, ni zadostovala za njihovo namestitev. Dvignjen oder, imenovan bema, je bil del številnih velikih bazilikalnih cerkva. V primeru bazilike sv. Petra in San Paolo fuori le Mura v Rimu se je ta bema razširila stran od glavne prostora srečevanj in oblikovala dva kraka, tako da je stavba dobila obliko T s projicirano apsido. Od tega začetka se je načrt cerkve razvil v tako imenovani latinski križ, ki je oblika večine zahodnih stolnic in velikih cerkva. Kraka križa se imenujeta [[transept]]. 

=== Mavzolej ===
{{glavni|Mavzolej}}
Eden od vplivov na cerkveno arhitekturo je bil [[mavzolej]]. Mavzolej plemenitega Rimljana je bil kvadratni ali krožni kupolasti objekt, v katerem je bil nameščen [[sarkofag]]. Konstantin Veliki je za svojo hčer Konstantino zgradil mavzolej, ki ima krožni osrednji prostor, obdan z nižjim ambulatorijem ali obhodom, ločenim s kolonado.

Tak grob je postal mesto bogoslužja, Santa Costanza je primer grobnice. To je ena od prvih cerkvenih zgradb, ki je bila centralno, ne pa vzdolžno načrtovana. Konstantin je bil odgovoren tudi za gradnjo okrogle [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem |cerkve Svetega groba]] v Jeruzalemu, ki je podobna mavzoleju, kar je vplivalo na tloris številnih stavb, vključno s tisto, ki je bila zgrajena v Rimu, kjer so bili shranjeni ostanki proto-mučenika [[sveti Štefan|svetega Štefana]], Santo Stefano Rotondo in bazilika San Vitale v Ravenni.

Starodavne krožne ali poligonalne cerkve so razmeroma redke. Majhno število, kot je Tempeljska cerkev v Londonu, je bilo zgrajeno med križarskimi vojnami v imitaciji cerkve Svetega groba, kot osamljeni primeri v Angliji, Franciji in Španiji. Na Danskem so takšne cerkve v romanskem slogu bolj številne. V delih vzhodne Evrope obstajajo tudi okrogle stolpičaste cerkve romanske dobe, vendar so v glavnem ljudske arhitekture in majhnega obsega. Drugi, kot je Rotunda sv. Martina na Višegradu na Češkem, so natančno podrobne.

Krožna ali mnogokotna oblika se je uveljavila v tistih stavbah znotraj cerkvenih kompleksov, ki opravljajo funkcijo, v kateri je zaželeno, da ljudje stojijo ali sedijo okrog centralnega fokusa, namesto aksialnega. V Italiji je bila v srednjeveškem obdobju za krstilnice uporabljena krožna ali poligonalna oblika, medtem ko je bila v Angliji prilagojena za kapitelj. V Franciji je bil poligonalni tloris prilagojen kot vzhodni priključek, v Španiji pa se ista oblika pogosto uporablja kot kapela.

Razen Santa Costanze in San Stefana, je bil v Rimu še en pomemben bogoslužni prostor, ki je bil prav tako krožen, ogromen antični rimski [[Panteon, Rim|Panteon]], s številnimi nišami, ki so bile polne kipov. Tudi ta je podaril svoj slog razvoju stolnične arhitekture. 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Okrogle cerkve&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
 File:Santa Costanza. Exterior.JPG|Mavzolej svete Kostance v Rimu je zgradil Konstantin I. (okoli 350) kot grobnico svoje hčere. &lt;small&gt;(See interior below.)&lt;/small&gt;
 File:Bjernede Kirke straight.JPG|Cerkev Bjernede je ena od več okroglih romanskih cerkev na Danskem.
File:Temple Church, Temple, London EC4 (2).jpeg|Tempeljsko cerkev v Londonu je navdihnila rotunda cerkve Svetega groba v Jeruzalemu
&lt;/gallery&gt;

=== Latinski in grški križ ===
{{glavni|Latinski križ|Grški križ}}
[[File:StPetersplan OttoLeuger1904.jpg|thumb|Tloris renesančne bazilike svetega Petra prikazuje elemente centralnega in vzdolžnega tlorisa.]]
Večina stolnic in velikih cerkev ima obliko križa. V cerkvah zahodnoevropske tradicije je načrt običajno vzdolžni, v obliki tako imenovanega latinskega križa z dolgo ladjo, ki jo prečka transept. Transept je lahko tako močno raztegnjen kot v [[Stolnica svetega Petra, York |York Minsteru]] ali pa ni širši od stranskih ladij kot v [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens |stolnici v Amiensu]].

Mnoge od zgodnjih bizantinskih cerkva imajo vzdolžni tloris. V Hagiji Sofiji v Carigradu je osrednja kupola, ki je na eni osi zasidrana z dvema visokima polkupoloma, na drugi pa z nizkimi pravokotnimi kraki, celoten tloris pa je kvadraten. Ta velika cerkev je vplivala na izgradnjo številnih poznejših cerkev, tudi v 21. stoletju. Kvadratni tloris v katerem so ladje, predprostori in transepti enake dolžine, tvorijo grški križ. Križišče, ki ga je na splošno prevzela kupola, je postalo običajna oblika v pravoslavni cerkvi, saj je bilo na ta način zgrajeno veliko cerkva po vsej vzhodni Evropi in Rusiji. Cerkve v obliki grškega križa imajo pogosto narteks ali preddverje, ki se razteza čez sprednji del cerkve. Ta vrsta tlorisa je bila pozneje tudi v razvoju cerkvene arhitekture v zahodni Evropi, predvsem v tlrosu [[Donato Bramante|Bramanteja]] za baziliko sv. Petra. 

== Arhitektura ==
[[File:Cathedral schematic plan en vectorial.svg|thumb|centre|500px|Shematični tloris prikazuje elemente in usmerjenost kot so pogoste v cerkveni arhitekturi]]

=== Arhitekturne oblike, skupne mnogim stolnicam in velikim cerkvam ===
Opomba - Spodnji seznam je sestavljen po Banistru Fletcherju, angleškem arhitektu in zgodovinerju. Zaradi raznolikosti posameznih zgodovinskih stavb se vse značilnosti ne nanašajo na vsako zgradbo.

==== Osi ====
Kot je opisano zgoraj, je večina stolnic in velikih cerkva v obliki križa, in imajo določeno os. Os je na splošno v smeri vzhod / zahod z zunanjim poudarkom na zahodni fronti, običajno z glavnim vhodom in notranji poudarek na vzhodnem koncu, tako da se kongregacija sooča s smerjo Kristusovega prihoda. Ker gre za smer vzhajajočega sonca, se arhitekturne značilnosti vzhodnega konca pogosto osredotočajo na izboljšanje notranje razsvetljave s soncem. Ni pa vsaka cerkev ali stolnica usmerjena strogo vzhod / zahod, ampak kljub temu uporabljajo izraz vzhodni konec in zahodna fronta.&lt;ref&gt;Nenavaden primer tega je nova katedrala v Coventryju, kjer je &quot;East End&quot; dejansko obrnjen proti severu, zaradi izgradnje nove stavbe pod pravim kotom na lupini stare stavbe, uničene v drugi svetovni vojni.&lt;/ref&gt; Številne rimske cerkve, predvsem bazilika sv. Petra, so obrnjene v nasprotno smer.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
File: Orthodox church in Athens.JPG|Bizantinska cerkev svetih Apostolov, Atene, prikazuje tloris grškega križa s centralno kupolo in osjo, ki je označena z narteksom (prečno preddverje).
File: Pisa-duomo01 adjusted.jpg|Stolnica v Pisi s &quot;Poševnim stolpom&quot; prikazuje obliko latinskega križa, s projicirano apsido, ospredjem in samostojno krstilnico na zahodu.
File:Southwark Cathedral, 24th floor.jpg|Stolnica v Southwarku, London, kaže močno poudarjena transepta, dolg vzhodni konec in osrednji stolp, ki je splošno znan v Veliki Britaniji.
&lt;/gallery&gt;

==== Ladja ====
Večina stolnic in velikih cerkva zahodnoevropske tradicije ima visoko široko ladjo z nižjima stranskima ladjama, ki sta na obeh straneh ločeni z [[arkada]]mi. Občasno so stranske ladje visoke kot glavna ladja in tvorijo [[dvoranska cerkev|dvoransko cerkev]]. Mnoge stolnice imajo na obeh straneh dve stranski ladji. Notre Dame de Paris ima dve in vrsto kapelic.

V primeru centralno načrtovane cerkve je glavna os tista med glavnimi vrati in oltarjem.

==== Transept ====
Transsept tvori krake cerkvene stavbe. V angleških stolnicah imajo samostanske ustanove pogosto dva transepta. Križišče, kjer se srečata ladja in transept, se imenuje križišče in ga pogosto premaguje majhen zvonik, imenovan ''flèche'' (konica), kupola ali, zlasti v Angliji, velik stolp z zvonikom ali brez njega.

==== Navpični poudarek ====
Na splošno je vidna zunanja značilnost, ki se dviguje navzgor. Lahko je kupola, osrednji stolp, dva zahodna stolpa ali stolpi na obeh koncih kot v stolnici v Speyerju. Stolpi se lahko zaključijo s konicami ali zvoniki ali majhno kupolo.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Tri starodavne stolnice, ki dominirajo nad mestom in so ohranile srednjeveško obliko&quot; heights=&quot;200px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
File:Lincoln Cathedral 01 crop.jpg|Lincolnska stolnica, Anglija, ima dva zahodna stolpa in ogromen stolp na križiščem, ki je bil 200 let najvišji zvonik na svetu.
File:Bamberger Dom.jpg|Bamberška stolnica, Nemčija, ima stolp na vsakem vogalu, na vrhu z zvoniki, ki se dvigajo iz zatrepov in se imenujejo ''renške čelade''.
File:Duomo Firenze Apr 2008 (23).JPG|Firenška stolnica, Italija, ima prostostoječ ''campanile'' in največjo kupolo zgrajeno pred 19. stoletjem.
&lt;/gallery&gt;

==== Fasade ====
Fasada &quot;zahodna fronta&quot; ali [[westwerk]] je najbolj okrašen del zunanjosti s procesijskimi vrati, pogosto tremi in pogosto bogato okrašena s kiparskim okrasom, marmorjem ali kamnitim [[krogovičje]]m. Fasada ima pogosto veliko okno, včasih okno [[rozeta (arhitektura)|rozeta]] ali osrednjo kiparsko skupino.

V zahodnoevropski tradiciji so fasade pogosto urejene s parom stolpov. Ti stolpi izvirajo iz tradicije, ki se je izvajala v cerkvi Svetega groba v Jeruzalemu. Med Velikim tednom bodo verniki hodili v procesiji po [[Križev pot|križevem potu]], ki vodi do bazilike, ki je bila v zgodnjih krščanskih časih sestavljena iz kupolnega svetišča nad grobnico in &quot;verande&quot;, ki ima stopnišče na obeh straneh, podprto z majhnim stolpom, kjer je vstopala in izstopala procesija. Ti stolpi so bili sprejeti simbolično, zlasti v [[romanska arhitektura|romanski arhitekturi]], kot kotni stolpiči. V [[normanska arhitektura|normanski]] in [[gotska arhitektura|gotski arhitekturi]] so zasijali kot veliki stolpi, ki so dosegli svojo veličastno višino v [[Stolnica sv. Petra, Köln |Kölnski stolnici]], kjer stolpa nista bila dokončana do konca 19. stoletja.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200px&quot; widths=&quot;150px&quot;&gt;
File: 486SienaDuomo.JPG|Barvna fasada [[Sienska stolnica|Sienske stolnice]], Italija, ima bizantinske, romanske in gotske elemente.
File:Facade-notre-dame-paris-ciel-bleu crop 2.jpg|Notre Dame de Paris gotsko zahodno fasado v kateri so horizontale in vertikale uravnotežene.
File:Sant Andrea della Valle Roma.jpg|Renesančna fasada svetega Andreja v dolini, Rim, je dvonadstropni tempelj s parnimi stebri.
File:Basílica de Santiago 02.JPG|Španska baročna zahodna fasada romanske stolnice Santiago de Compostela
File:Kölner Dom - Westfassade 2022 ohne Gerüst-0968.jpg|Gotska zahodna fasada Kölnske stolnice ni bila končana do 19. stoletja.
File:Saints Peter and Paul Cathedral in Peterhof 01.jpg|Neoruska fasada stolnice svetega Petra in Pavla z mnogimi šotorastimi strehami
File:Vilnius Cathedral Entrance (4697098797).jpg| Neoklasicistična fasada [[Vilnska stolnica|stolnice v Vilni]], [[Litva]], s pedimentom in stebri.
&lt;/gallery&gt;

==== Vzhodni konec ====
Vzhodni konec je del stavbe, ki kaže največjo raznolikost arhitekturnih oblik. Na vzhodnem koncu, znotraj, leži svetišče, kjer je glavni [[oltar]] stolnice.
* Zgodnjekrščanska in bizantinska - štrleča polkrožna apsida.
* Romanska - zaobljen konec. Morda je to nižja apsida, ki izhaja iz višjega kvadrata, običajno v Italiji, Nemčiji in vzhodni Evropi. V Franciji in Angliji se je prehod zaključil v visoki vzhodni del polkrožne oblike, obdan z [[ambulatorij]]em. Čeprav je v Franciji običajna, se je ta oblika v stolnici v Norwichu ohranila brez bistvenih sprememb.
* Francija, Španija, nemška in vzhodnoevropska gotika - vzhodni del je dolg in sega v visoko obokan apsidalni konec. Vzhodne stranske ladje se nadaljujejo okoli te apside in tvorijo korni obhod ali ambulatorij. Včasih obstaja ob njem skupina kapel imenovanih ''chevet''.
* Angleška gotika - vzhodni konci kažejo veliko raznolikost. Canterburyjska stolnica ima apsidni konec z ambulatorijem in kapelami. Nobena angleška stolnica pred 19. stoletjem nima popolnoma razvite ''chevet''. V nekaterih, zlasti v Londonski stolnici, vzhodni konec predstavlja kvadratno obliko, ki je podobna pečini, v večini pa to resnost pretrga Marijina kapela. Obstajajo tudi primeri nižje stranske ladje, ki se nadaljuje okoli kvadratnega vzhodnega konca.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Štiri oblike vzhodnega konca&quot; heights=&quot;220px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt; 
File:Absidi - Monastero di San Salvatore - Capo di Ponte (Foto Luca Giarelli).jpg|Samostan San Salvatore, Italija, ima tri preproste apside
File:Kungur nicola01 cropped.jpg|Cerkev svetega Nikola, Kungur, Rusija, ima apsido in širok ambulatorij.
File:Kathedrale von Tours (Chor).jpg|Tourska stolnica, Francija, ima visoko apsido, ambulatorij s kapelami in zunanjimi oporniki
File:Lincoln cathedral 04 East end crop.jpg|[[Stolnica v Lincolnu, Anglija|Lincolnska stolnica]], Anglija, ima klifom podobne fasade z oporniki običajne za angleške gotske cerkve
&lt;/gallery&gt;

==== Zunanji okras ====
Zunanja dekoracija stolnice ali velike cerkvene zgradbe je pogosto arhitekturna in likovna. Dekorativni arhitekturni pripomočki so [[steber|stebri]], [[pilaster|pilastri]], [[arkada|arkade]], [[Venec (arhitektura)|venci]], [[friz]]i in [[krogovičje]]. Oblike, ki jih uporabljajo te značilnosti, so ena od najjasnejših znakov sloga in obdobja vsake posamezne stavbe. Likovni elementi lahko vključujejo [[kiparstvo]], [[slika|slike]] in [[mozaik]].

Kiparstvo je prevladujoč likovni dekorativni element v večini regij, kjer so stavbe iz kamna. V velikih srednjeveških cerkvah v Franciji, Španiji, Angliji in Nemčiji najdemo figurativno kiparstvo, ki krasi fasade in portale.

Cerkve iz opeke, kot na primer v Italiji, so pogosto okrašene z mozaiki, [[intarzija|intarzijo]], vgrajenimi marmornimi frizi in samostojnimi kipi na strehi. Mozaiki so bili posebna značilnost bizantinske arhitekture in so glavna oblika okraševanja mnogih pravoslavnih cerkva, tako zunaj kot notranje.
Najpogostejša tema v okrasju, tako zunanjem kot notranjem, katerekoli cerkve, je odrešenje človeštva po [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]. Dekorativna shema pogosto deluje kot Sveto pismo preprostega človeka, ki opozarja obiskovalca cerkve, da je v biblijskem smislu pravica do nagrade za njegovo grešno naravo smrt in da se lahko samo skozi Jezusa pridobi odpuščanje in odrešenje. Shema se ponavadi začne zunaj cerkve, na zahodni fronti, s prikazom Kristusa sodnika nad preklado glavnih vrat. V romanskih in gotskih zgradbah je to ponavadi skulpturna skupina, ki lahko vključuje celotno sceno ''Poslednje sodbe'' s podrobnostmi o dušah, ki so jih tehtali in nagrajevali ali pa so jih demoni vlekli v pekel. V tistih cerkvah, v katerih prevladuje naslikana, ne pa kiparska dekoracija, je Poslednja sodba pogosto v notranjosti zahodnega konca in ne na zunanjosti. &lt;ref name= Toman&gt;Rolf Toman, ''Romanesque – Architecture, Sculpture, Painting''&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;170px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:Orvieto DuomoFacade.jpg|Gotska fasada [[ Stolnica v Orvietu|stolnice v Orvietu]] je obložena z večbarvnim marmorjem in je kot relikvijar postavljena s pisanimi mozaiki in samostojnimi kipi iz marmorja in brona.
File:Westminster Abbey north transept TTaylor sky adj.JPG|Gotski transept fasade Westminstrske opatije (13. in 19. stoletje) je okrašen s plastmi arhitekturnih detajlov, kot so krogovičje, arkade in figurativne rezbarije.
File:Exterior Catedral de Cádiz 1.jpg| Baročna fasade stolnice v Cadizu nasprotuje dinamičnim arhitekturnim oblikam z natančnimi klasičnimi detajli in skrbno postavitvijo samostojnih skulptur.
File:&quot;Спас на крови&quot; (Собор Воскресения Христова).jpg|Neoruska fasada cerkve Kristusovega vstajenja sestavljajo mozaiki, ki predstavljajo okrožja, ikone in biblijske zgodbe. Posebnost so ''[[kokošnik (arhitektura)|kokošniki]]''.
&lt;/gallery&gt;

=== Notranji elementi ===
==== Glavna in stranske ladje ====
Glavno del stavbe, ki predstavlja daljši krak križa, kjer se zbirajo verniki, se imenuje [[cerkvena ladja|ladja]]. Izraz je iz latinske besede za ladjo. Stolnica je simbolično ladja, ki v neurjih življenja nosi Božje ljudstvo. Poleg tega je visoka lesena streha velike cerkve podobna konstrukciji ladijskega trupa. &lt;ref&gt;W. H. Auden, ''&quot;Cathedrals, Luxury liners laden with souls, Holding to the East their hulls of stone&quot;''&lt;/ref&gt;

Ladja ima na obeh straneh stransko ladjo, ločeno od glavne z vrsto [[slop]]ov ali [[steber|stebrov]]. Stranske ladje olajšujejo gibanje ljudi, tudi ko je glavna ladja polna vernikov. Prav tako krepijo strukturo s podpiranjem notranjih sten, ki nosijo visoko streho, ki je v primeru številnih stolnic in drugih velikih cerkva iz kamna. Nad streho stranske ladje je svetlobno nadstropje z okni, ki osvetljujejo glavno ladjo.

V nekaterih velikih cerkvah, še posebej v pozno srednjeveških cerkvah, sta na obeh straneh glavne, lahko dve stranski ladji. Cerkve imajo lahko eno stransko ladjo in vrsto kapel na obeh straneh. V nekaterih cerkvah, zlasti v Nemčiji, so stranske ladje skoraj tako visoke kot glavna, kar tvori [[dvoranska cerkev|dvoransko cerkev]]. V tem primeru, ker ni svetlobnega nadstropja, so okna v stranskih ladji pogosto zelo visoka, da lahko osvetljujejo prostor.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Tri oblike ladij&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File: Interno duomo Orvieto .jpg|ladja v stolnici v Orvietu, Italija, ima dve nadstropji: arkade in preprosto svetlobno nadstropje z okni ločenimi z zidcem.
File:Lincoln-028.jpg|Srednjeveška Lincolnska stolnica, Anglija, ima tri etaže: arkade, galerijo in svetlobno nastropje, povezane z navpičnimi služniki.
File:Kloster Schöntal 002.JPG|Baročna opatija Schöntal v Schöntalu, Nemčija, je dvoranska cerkev z glavno in stranskima ladjama enake višine.
&lt;/gallery&gt;

==== Križni kvadrat in transept ====
[[Križni kvadrat]] je točka v veliki cerkvi, kjer se križajo ladje. Ta točka je navzven pogosto označena s stolpom ali kupolo, notranje pa s pomoli in loki, ki morajo nositi težo take konstrukcije. Notranjost kupole ali stolpa je lahko ena glavnih arhitekturnih značilnosti notranjosti cerkve. V centralno načrtovani cerkvi, kot je [[Hagija Sofija]], ki je značilnost številnih pravoslavnih cerkev, je velik notranji prostor stavbe pokrit s kupolo.

Transept predstavlja simbol križa, pa tudi prostor za kongregacijo in dodatne kapele. Kapele v transeptu so pogosto posvečene določenemu svetniku ali določenemu vidiku v življenju in delu Kristusa, kot sta ''Rojstvo'' ali ''Vstajenje''. V nekaterih angleških stolnicah je pogosto prisoten še drugi transept, ki vsebuje kapele, ki olajšajo vsakodnevno božjo službo za klerike. &lt;ref name=GR&gt;Gerald Randall, ''Church Furnishing and Decoration''.&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;220px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File:Hagia Eirene Constantinople 2007.jpg|Bizantinska Hagia Eirene, Carigrad, ima kupolo na pendentivih.
File: Cathedrale tourlanterne.jpg|Gotska [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Rouen|stolnica v Rouenu]] ima stolp z lanterno z rebrastim obokom.
File:Oktogon Ely.JPG|Normanska [[stolnica Ely]] ima gotski oktagon podprt z lesenimi žebljanimi nosilci.
File:Dubrovitsy church interior.JPG|Cerkev Marijinega oznanjenja, Dubrovici, ima izdelano rokoko različico ruske šotorske strehe.
File:Paris-Pantheon-Interieur-panovertical.jpg|Panteon v Parizu, 18. stoletje, ima kupolo na rotundi.
File:Catedral de la Dormición de la Madre de Dios, Varna, Bulgaria, 2016-05-27, DD 112-114 HDR.jpg| Notranji pogled na stolnico Matere Božje, Varna]]
&lt;/gallery&gt;

==== Kor in prezbiterij ====
V cerkvi, v kateri se del cerkve razprostira onkraj transepta, je ta podaljšek arhitekturno poimenovan [[kor (arhitektura)|kor]], za katerega je strožja opredelitev [[prezbiterij]] in svetišče z glavnim [[oltar]]jem, v širši definiciji prostora pa vključuje celoten vzhodni krak zunaj križišča. Ta arhitekturna oblika je običajna v normanski in gotski arhitekturi. Kor, kjer obstaja, običajno vsebuje korne klopi, svetišče in katedro (škofovski prestol). Arhitekturni kor je potrebno razlikovati od pevskega kora ali pevske [[empora|galerije]]. V srednjem veku so bili vsi duhovniki ali fantje v pevskem koru, kor (strogo opredeljen) pa je bilo območje, ki ga je zasedala uradna duhovščina. V stolnicah so v koru sedeli [[kanonik]]i in drugi duhovniki, prav tako [[menih]]i v samostanskih cerkvah.

V angleških stolnicah z dvema transeptoma je še eno območje izven kora, ki se imenuje prezbiterij. Tukaj lahko duhovniki ali menihi izvajajo svoje zasebne pobožnosti. Pogosto obstajajo številne dodatne kapele, ki so proti vzhodnemu koncu stolnice ali opatijske cerkve. Glavna med njimi je [[Marijina kapela]], ki je posvečena Devici Mariji.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File:Peterborough chancel.JPG| Normanski kor v stolnici v Peterboroughu, Anglija
File:Gliwice St. Peter and Paul quire.jpg|Opečna gotika stolnice svetega Petra in Pavla, Gliwice, Poljska
File:Picardie Amiens2 tango7174.jpg|Gotski kor [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens|stolnice v Amiensu]], Francija
File:Het Baldakijn van Bernini - The Baldachinno.jpg|Kor in papeški oltar [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], Rim
&lt;/gallery&gt;

==== Oltar ====
Oltar v cerkvi je miza, na katero je duhovnik pred uporabo v obredu [[evharistija|evharistijo]] položil sveti kruh in vino za posvetitev. Glavni oltar v cerkvi je v določenem prostoru, imenovanem »svetišče«. Številne cerkve imajo v cerkvi še dodatni oltar, prav tako pa tudi oltarje v kapelah. Oltar katoliške cerkve je lahko iz [[marmor]]ja. V večini [[Protestantizem|protestantskih]] in [[Anglikanizem|anglikanskih]] cerkva so oltarji iz [[les]]a, simboli mize ''Zadnje večerje'' in ne žrtvenega oltarja.

Svetišče je pogosto ločeno od ostalega dela cerkve z ograjo in [[korna pregrada|korno pregrado]], pri pravoslavnih in bizantinskih katoliških cerkvah pa z [[ikonostas]]om, ki predstavlja popolno vizualno in fizično pregrado. Svetišče je ponavadi najbolj okrašen del cerkve, ki ustvarja vizualno usmeritev proti oltarju. To je mogoče storiti na več načinov. Lahko je izrezljana ali pobarvana [[oltarni nastavek|oltarna slika]], velik izrezljan zaslon, imenovan [[retabel]] ali struktura, imenovana [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]], ki tvori krošnjo nad oltarjem. V angleških cerkvah, ki imajo kvadratni vzhodni konec, steno za oltarjem pogosto napolni zelo veliko vitražno okno.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;190px&quot; widths=&quot;190px&quot;&gt;
File:High alter ely.jpg|Neogotski retabel stolnice v Ely, Anglija
File:Bochnia-bazylika-ołtarz główny.jpg| Baročni oltar bazilike svetega Nikolaja, Bochnia, Poljska.
File:Cuenca Ecuador Catedral Nueva 02.jpg| Neobaročni ciborij v stolnici Nueva, Cuenca, Ekvador
File:The High Altar And Tapestry, Coventry Cathedral crop.jpg|Tapiserija Grahama Sutherlanda v stolnici Coventry, Anglija
File:St joes center.jpg|Sodobni ikonostas v ukrajinski grško-katoliški cerkvi, Chicago, ZDA
&lt;/gallery&gt;

==== Korne klopi in orgle ====
Izraz »kor« se uporablja na tri različne načine glede na stolnico. Poleg arhitekturne rabe se nanaša tudi na zbor »pevcev«, pogosto moških in fantov, ki pojejo med obredom. Izraz se uporablja tudi za ta del cerkve, kjer so korne klopi in kjer potekajo maše. V stolnici ali veliki cerkvi so na tem območju lahko nameščeni sedeži, imenovani 'korne klopi', ki zagotavljajo sedeže za stolnično duhovščino in nekatere kongregacije. Korne klopi so pogosto bogato izrezljane in okrašene. Škofov prestol ali ''cathedra'' je pogosto v tem prostoru. Kor je lahko ločen od ladje z visoko okrašeno korno pregrado iz lesa ali kamna. Orgle, ki zagotavljajo glasbo in spremljajo pevski zbor, so lahko na korni pregradi ali pa na galeriji nad korom ali v transeptu. Nekatere cerkve imajo orgle na zahodnem koncu cerkve.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:Almudena CruzYOrgano.jpg|Orgle v [[Katedrala Almudena, Madrid|stolnici Almudena]], Madrid, Španija
File:Albi Cathedral Choir Wikimedia Commons.jpg|Korne klopi, korna pregrada in bralni pult v [[Stolnica sv. Cécilije, Albi|stolnici v Albiju]], Francija
File:2004 norwich cathedral 07.JPG|Zbor v koru v stolnici Norwich, Anglija
&lt;/gallery&gt;

==== Krstilnik, bralni pult in prižnica ====
Proti zahodnemu koncu ladje stoji [[krstilnik]] ali vodni bazenček, na katerem se izvaja obred [[krst]]a. Postavljen je proti vratom, ker krst pomeni vstop v skupnost cerkve. Na sprednji strani ladje stoji bralni pult, iz katerega se bere Sveto pismo. V številnih cerkvah ima obliko orla, ki podpira knjigo na raztegnjenih krilih in je simbol [[Janez Evangelist|Janeza Evangelista]].

Tretja pomembna oprema ladje je [[prižnica]] ali govornica, iz katere se pridigajo [[pridiga|pridige]] in razlaga Sveto pismo. Prižnica je lahko iz marmorja ali lesa in je lahko preprosta zgradba ali predstavlja izredno izpopolnjeno klesano strukturo. Pogosto jo krasijo krilate figure človeka, lev, bik in orel, ki predstavljajo evangeliste [[Sveti Matej|Matej]], [[Sveti Marko|Marko]], [[Sveti Luka|Luka]] in [[Janez Evangelist|Janez]]. &lt;ref&gt;T. Francis Bumpus, ''The Cathedrals and Churches of Belgium''.&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;220px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File: Salamanca - Catedral Nueva, Capilla de San Lorenzo 5.JPG|Krstilnik v stolnici v Salamanci, Španija
File:Beverley minster 028.JPG|Bralni pult v Beverley Minster, Anglija
File:Pulpit - Sant'Apollinare Nuovo - Ravenna 2016.jpg|Ambon za branje evangelija v Sant'Apollinare Nuovo, Ravena
File:St Laurentius-preekstoel.jpg|Prižnica v cerkvi svetega Lovrenca, Lokeren, Belgija
File:Sarajevo cathedral 0 crop.jpg|Prižnica v Sarajevski stolnici, Bosnia in Hercegovina
&lt;/gallery&gt;

==== Okras ====
Notranje dekorativne značilnosti stolnice ali velike cerkve lahko sledi skrbno zasnovani shemi, ki bi lahko nadaljevala temo, ki se je začela na zahodni fronti. Obstajajo številni primeri, ki pričajo o tem in vključujejo mozaične oboke pravoslavnih cerkva, vitraže srednjeveških cerkva in kiparske sheme baročnih cerkva. V mnogih drugih primerih je bila taka enotna shema izgubljena v zgodovini stavbe.

Kljub izgubam in spremembam smeri je cilj oblikovanja notranjosti cerkve prenašanje sporočila [[Evangelij]]a. V ta namen imajo mnoge cerkve v svojih dekorativnih shemah elemente Biblije preprostega človeka, ki ilustrirajo ''Kristusovo življenje'' in druge s tem povezane pripovedi, z namenom izobraževanja gledalca. Med temi predstavitvami so postaje križevega pota in ''Križanje'', ki je tradicionalno viselo iz oboka ali pa je bilo postavljeno na korni pregradi na vhodu v prezbiterij. Druge figurativne predstavitve so skulpture ali slike svetnikov in prerokov, ki so predmet panelov na ikonostasu pravoslavnih cerkva.

Simbolike, ki se uporablja v starih cerkvah, modernim ljudem ni vedno lahko brati. Vrline in pregrehe lahko predstavljajo majhne figure s posebnimi lastnostmi ali živali, za katere se domneva, da vsebujejo posebno kakovost. Običajen primer je pelikan, za katerega so mislili, da kljuva svoje prsi, da bi nahranil svoje mladiče po krvi in tako predstavlja Kristusovo ljubezen za Cerkev.

Dekorativna shema je navadno dosegla vrhunec pri oltarju, kjer bi bila poslikana oltarna tabla ali retabel ali pa bi jo uokvirjal vitraž ali mozaik v apsidi.&lt;ref name= CT&gt;Alec Clifton-Taylor, ''The Cathedrals of England''.&lt;/ref&gt;&lt;ref name= NP&gt;Nikolaus Pevsner, ''An Outline of European Architecture''&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:Boyana Church Mural Paintings.jpg|thumb|Notranjost cerkve Boyana, Sofija
File:Vologda Cathedral interior, Russia.jpg|Notranjost stolnice svete Sofije, Vologda, Rusija, je poslikana z murali.
File:Monreale-bjs-4.jpg|Stolnica Monreale, Sicilija, je okrašena z mozaiki v bizantinskem slogu.
&lt;/gallery&gt;

== Arhitekturni slogi ==
=== Zgodnjekrščanski slog ===
Obdobje arhitekture, imenovanega zgodnja ali paleokrščanska, je trajalo od prvih krščanskih cerkvenih zgradb v začetku 4. stoletja do razvoja izrazito bizantinskega sloga, ki se je pojavil v času vladanja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] v 6. stoletju, in ne z odstranitvijo sedeža rimskega imperija v [[Bizanc]], ki ga je izvedel Konstantin Veliki leta 330. Nekatere najstarejše krščanske cerkve so bile zgrajene v [[Armenija|Armeniji]], kjer je krščanstvo postalo uradna religija leta 301. Majhna [[bazilika svetega Križa pri Aparanu]] je tradicionalno datirana v 4. stoletje.

Velike zgodnjekrščanske cerkve so v splošnem imele obliko ladijskih bazilik z apsido. [[Bazilika Marije Snežne, Rim |Bazilika Santa Maria Maggiore]] je med zgodnjimi večjimi cerkvami v Rimu ohranila velik del svoje prvotne notranje ureditve, njene obsežne bazilikalne razsežnosti, preprost apsidalni konec, veliko kolonado, ki podpira raven venec, ne pa loke in zelo zgodnje mozaične dekoracije. [[Santa Sabina]], tudi v Rimu, ponazarja preprostost arhitekturne dekoracije, ki je značilna za mnoge zgodnjekrščanske bazilike. Druge pomembne cerkve tega obdobja sta dve starodavni krožni cerkvi v Rimu, bazilika [[Santa Costanza]] in [[San Stefano Rotondo]]. Te cerkve so zaznamovale njihova formalna uporaba rimskih arhitekturnih stebrnih redov, pri čemer so jonski kapiteli podpirajo nadstropje v Santa Maria Maggiore, korintski v Santa Sabini in Santa Costanzi ter vsi trije redi v San Stefanu. V Santa Costanzi so debele opečne stene osrednjega tamburja podprte s tankimi, elegantnimi stebri, ki so združeni, da bi zagotovili dodatno moč, vsak par pa podpira majhen del venca, iz katerega izvirajo loki. 

Številne rimske cerkve so ohranile zgodnjekrščanske mozaike. Tisti v Santa Costanzi so podobni mozaikom in naslikanim okraskom, ki jih najdemo v javnih in domačih prostorih in so v veliki meri geometrijski ali cvetlični, vendar natančna preiskava razkriva veliko krščansko simboliko pri izbiri motivov. Ena najobsežnejših dekorativnih shem od obdobja, ki je vsaj delno ostala nedotaknjena, je tista v Santa Maria Maggiore, kjer je [[proskenij]] apside okrašen z zgodbami o ''Jezusovem otroštvu'', vzetem iz [[Evangelij po Mateju |Matejevega evangelija]].

Kjer so ostale cerkve na zgodnjekrščanskih temeljih, so večinoma precej spremenjene, so v slabem stanju in niso več sposobne preživeti ali pa so ruševine brez strehe, stanje, ki je pred prenovo v 15. stoletju skoraj prehitelo San Stefano. [[Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem| Bazilika Jezusovega rojstva]] v Betlehemu iz 4. stoletja je Justinijan I. obnovil po požaru v 6. stoletju, vendar se zdi, da je ohranil veliko prvotne oblike, vključno z velikimi rimskimi kolonadami. Konstantinova [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem |bazilika Božjega groba]] pa je bila po nalogu [[Fatimidi|fatimidskega]] [[kalif]]a [[Al-Hakim bi-Amr Alah |Al-Hakima]] leta 1009 porušena, tako da je danes to popolna rekonstrukcija.

[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč |Evfrazijeva bazilika]] v [[Poreč]]u, [[Hrvaška]], je bila ustanovljena leta 360 na mestu hišne cerkve in je zadržala del rimskega tlaka. Čeprav je bila cerkev obnovljena in okrašena v poznem 6. stoletju, je ohranila zgodnjekrščanske značilnosti, vključno z atrijem. Več zgodnjekrščanskih cerkva obstaja v Siriji in Armeniji, večinoma v porušenem stanju. Prikazujejo rimske, ne bizantinske arhitekturne značilnosti, vendar imajo regionalni značaj, ki se razlikuje od tistih v Rimu. 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Zgodnjekrščanske cerkve v Rimu&quot; heights=&quot;180px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:StGeorgeRotundaSofia.JPG| Rotunda svetega Jurija, Sofija; nekaj ostankov Serdice je v ospredju (zgodnje 4. stoletje)
File: 221SSabina.JPG|Antična bazilika Santa Sabina, Rim (okoli 425) ima značilen bazilikalen tloris z visoko polokroglo apsido.
File: Santa Sabina (Rome) - Interior.jpg|Notranjost Santa Sabine se zdi malo spremenjena od zgodnjih krščanskih časov.
File: RomaSStefanoRotIngresso.JPG| Santo Stefano Rotondo, Rim (okoli 470) je izgubila zunanji del svojih treh arkad, vendar je ohranila staro jedro strukture.
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Notranjost zgodnjekrščanske cerkve&quot; heights=&quot;200px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File: Basilica di Santa Maria Maggiore - 6.jpg| [[Bazilika Marije Snežne, Rim]]. Njen temelj je iz tradicije čudežnega sneženja leta 352. Starodavni mozaiki so vključeni v baročne dekoracije.
File:Wide angle view - Santa Costanza - Rome 2016.jpg| Mavzolej svete Kostance, Rim (okoli 350)
File:Bulgaria Bulgaria-0529 - Church of St George (7390192098).jpg|Notranjost cerkve svetega Jurija, Sofija
File:Apsis mosaic, Santa Pudenziana, Rome photo Sixtus enhanced TTaylor.jpg|Zgodnjekrščanski mozaik v apsidi Santa Pudenziana v Rimu je ohranjen kljub kasnejšim prenovam.
&lt;/gallery&gt;

=== Bizantinski slog ===
{{glavni|Bizantinska arhitektura}}
[[Ravena]], na vzhodni obali Italije, je dom številnih velikih cerkva bazilik iz obdobja cesarja Justinijana (6. stoletje). [[Bazilika Sant'Apollinare Nuovo|San Apollinare Nuovo]] je v tlorisu podobna Santa Maria Maggiore, vendar podrobnosti rezbarije niso več v klasičnem rimskem slogu. Kapiteli so kot debele čipkaste blazine. Mnogi mozaiki so nedotaknjeni.

V istem mestu stoji edinstveno strukturirana, centralno načrtovana in kupolasta cerkev [[bazilika San Vitale]] iz istega obdobja. Njen glavni notranji prostor ima premer 25 m. Osrednja kupola je obdana z osmimi apsidnimi polkupolami, kot cvetni listi. Obstaja kompleksna ureditev ukrivljenih arkad na več ravneh, ki daje prostorski učinek, ki ga ima le baročna cerkev [[Santa Maria della Salute]], zgrajena tisoč let pozneje nekaj kilometrov severno v Benetkah. San Vitale naj bi v 9. stoletju posnemal [[Karel Veliki]] v [[Aachen|Aachnu]] v Nemčiji.

V Benetkah stoji [[Stolnica svetega Marka, Benetke |stolnica Svetega Marka]], ena izmed najbolj svetovno znanih bizantinskih cerkva, ki izhaja iz 11. stoletja in so jo urejali več stoletij, vendar je ohranila centralno načrtovano bizantinsko obliko. Imenuje se bazilika sv. Marka ne zato, ker je bazilikalne oblike, temveč zato, ker ji je bil ta naziv podeljen. Ima obliko grškega križa, veliko kupolo pa obkrožajo štiri manjše. Dekoracija tako znotraj kot zunaj, je značilna za bizantinsko obdobje v razkošni uporabi mozaikov in večbarvnih marmornih furnirjev. 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Bizantinske stavbe šestih stoletij&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:Hagia Sophia Cathedral.jpg|Hagija Sofija, Carigrad
File:Basilica San Vital di Ravenna.JPG| [[Bazilika San Vitale]], Ravena
File:Basilica of Hagia Sofia, Bulgaria.jpg|Sprednja fasada cerkve svete Sofije, Sofija
File:Venedig Basilika.jpg| [[Stolnica svetega Marka, Benetke]]
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt; 
File:575IstanbulSSofia.JPG|Hagija Sofija, čeprav se uporablja kot mošeja in zdaj muzej, ohranja nekaj starih mozaikov.
File:Emilia Ravenna5 tango7174.jpg|Apsida bazilike San Vitale prikazuje mozaike iz 6. stoletja
File:Hosios Loukas BW 2017-10-08 14-20-57.jpg |Samostanska cerkev [[Hosios Loukas]], Grčija
File:Veneto Venezia2 tango7174.jpg|Sijajni modri in zlati mozaiki v stolnici svetega Marka, Benetke
&lt;/gallery&gt;

=== Romanski slog ===
{{glavni|romanska arhitektura}}
Po propadu [[Rimski imperij|Rimskega omperija]] je gradnja velikih cerkva v zahodni Evropi postopoma pridobivala zagon s širjenjem organiziranega meniškega življenja pod vladavino [[Benedikt Nursijski |svetega Benedikta]] in drugih. Velik samostan v Clunyju, katerega delček še vedno obstaja, je bil zgrajen v poenostavljenem rimskem slogu, z debelimi stebri, debelimi zidovi, majhnimi okenskimi odprtinami in polkrožnimi loki. Slog se je razširil z menihi po vsej Evropi. Oživljena je bila tehnika gradnje visokih obokov v zidovju. Razvila se je obdelava dekoracije, ki je vsebovala elemente iz lokalnih predkrščanskih tradicij in vključevala cik-cak, spirale in krute živalske glave. Značilne stenske dekoracije so bile naslikane stenske [[freska|freske]]. Romanska gradbena tehnika se je razširila v Anglijo približno v času Normanskega osvajanja.

Predstavnik tega obdobja sta [[Opatija Saint-Étienne, Caen | Opatija Saint-Étienne]] v Caenu v Franciji, [[Stolnica svetega Petra, Worms |stolnica v Wormsu]] v Nemčiji, [[stolnica v Pisi]] z znamenitim poševnim zvonikom, [[stolnica v Cefalùju]], [[Stolnica v Modeni]] in [[Stolnica v Parmi]] v Italiji, [[stolnica v Durhamu]] in [[Peterboroughška stolnica]] v Angliji. 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:2007-07-28 08-04 Paris, Normandie 0396 Boscherville, Abbaye Saint-Georges.jpg|Samostan Saint-Georges de Boscherville, Francija, ima kvadratni stolp nad križiščem. Zahodni konici sta v gotskem slogu.
File:Speyer---Cathedral---East-View---(Gentry).jpg|Stolnica v Speyerju, Nemčija, iz vzhoda, prikazuje apsido, ki se projicira iz prezbiterija, ki ga obkrožata stolpa z osmerokotno kupolo nad križiščem.
File:Catedral de Pisa, Toscana, Itàlia.JPG|Stolnica v Pisi, Italija, ima prostostoječ campanile in predstavlja harmonijo barv in arkad.
File:Hildesheimer_Dom_2015.JPG|Stolnica v Hildesheimu, Nemčija, ima romanski westwerk. Stranske kapele so bile dodane v gotskem obdobju.
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Romanska notranjost&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File:San Miniato al Monte Florence Italy.jpg|San Miniato al Monte, Firence, ima bazilikalno obliko, odprto leseno streho in dekoracijo iz barvnega marmorja in mozaika.
File:Tournus 43 .jpg|Cerkev sv. Filiberta, Tournus, ima visoke krožne slope in je pokrita s prečnimi loki, ki podpirajo vrsto banjastih obokov.
File:Vezelay-Basilique-Nef.JPG|Opatija Vézelay ima grozde navpičnih služnikov, ki se dvigajo, da podpirajo prečne loke in obok. Vzhodni konec je gotski.
File: Peterborough interior 01 adjusted.jpg|Ladja Peterborouške stolnice je trinadstropna, podpira redek lesen strop, ki ohranjajo svojo prvotno dekoracijo.
File:St_Michael_Hildesheim_Mittelschiff.jpg|Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, notranjost prikazuje izmenjavo med posameznimi slopi in dvojnimi stebri.
&lt;/gallery&gt;

=== Gotika ===
{{glavni|Gotska arhitektura}}
Do sredine 12. stoletja so bile zgrajene številne velike stolnice in opatijske cerkve, inženirske spretnosti, potrebne za izgradnjo visokih lokov, kamnitih obokov, visokih stolpov in podobno, so bile dobro uveljavljene. Slog, ki se je razvil je bil manj masiven, imel je večja okna, lažje oboke, podprte s kamnitimi rebri, predvsem pa koničastim lokom, ki je značilna posebnost sloga, zdaj znanega kot gotika. S tanjšimi stenami, večjimi okni in visoko obokanimi stropi so se razvili značilni zunanji [[opornik]]i kot sredstvo za podporo. Ogromna okna so bila okrašena s kamnitimi [[krogovičje|krogovičji]] in napolnjena z [[vitraj]]i, ki so prikazovali zgodbe iz Svetega pisma in življenja svetnikov.

Stavbe, ki so reprezentativne za to obdobje, so [[stolnica Notre-Dame v Parizu]], [[stolnica blažene Device Marije, Chartres]], [[Reimska stolnica]], [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Rouen|stolnica v Rouenu]], [[stolnica Notre-Dame v Strasbourgu]], vse v Franciji, [[Stolnica Naše gospe, Antwerpen|stolnica v Antwerpnu]] v Belgiji, [[stolnica sv. Petra, Köln]] v Nemčiji, [[stolnica sv. Štefana, Dunaj]], [[Firenška stolnica]], [[Sienska stolnica]], [[Milanska stolnica]] in [[San Lorenzo Maggiore, Neapelj]] v Italiji, [[stolnica v Burgosu]], [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnica v Toledu]] in [[stolnica v Leonu]] v Španiji, [[stolnica v Guardi]] na Portugalskem, [[stolnica v Salisburyju]], [[Canterburyjska stolnica]] in [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|stolnica v Lincolnu]] v Angliji. 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Tri najbolj znane gotske stolnice&quot; heights=&quot;280px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File: Notre Dame dalla Senna crop.jpg|Notre Dame, Pariz
File: Canterbury Cathedral - Portal Nave Cross-spire.jpeg|Canterburyjska stolnica, Anglija
File: Milano Italy Duomo-Milan-01.jpg|Milanska stolnica, Italija
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; captions=&quot;Tri gotske notranjosti&quot; heights=&quot;170px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt; 
File:Cathedrale bourges interieur.JPG| Stolnica svetega Štefana, Bourges, Francija
File:Cathédrale Salisbury intérieur.JPG| Stolnica v Salisburyju, Anglija
File:San lorenzo maggiore, interno.JPG|San Lorenzo Maggiore, Neapelj
&lt;/gallery&gt;

=== Renesansa ===
{{glavni|Renesančna arhitektura}}
V začetku 15. stoletja je v Firencah potekalo tekmovanje za načrtovanje strehe nad osrednjim križiščem velike, nedokončane gotske stolnice. Zmagal je umetnik [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschi]], ki ga je navdihnila kupola, ki jo je videl na svojih potovanjih, kot na primer San Vitale v Raveni in ogromna kupola rimskega obdobja, ki je pokrivala Panteon, in zasnoval ogromno kupolo, ki velja za prvo stavbo renesančnega obdobja. Po slogu je vizualno rebrasta, koničasta in čisto gotska. To je bila renesansa (preporod) v svoji drznosti in dejstvu, da je gledala nazaj na rimske strukturne tehnike. Brunelleschi in drugi njemu podobni, so razvili strast za zelo prefinjen slog rimske arhitekture, v katerem so oblike in okraski sledili pravilom postavitve in deležev, ki so bili že dolgo zapostavljeni. Prizadevali so si za ponovno odkrivanje in uporabo teh pravil. To je bil čas arhitekturne teorije in eksperimentiranja. Brunelleschi je v Firencah zgradil dve veliki cerkvi, ki sta pokazali, kako bi lahko uporabili nov slog, [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence |San Lorenzo]] in [[Bazilika sv. Duha, Firence |Santo Spirito]]. Gre za eseje v klasičnem, z vrstami valjastih stebrov, korintskih kapitelov, [[Ogredje (arhitektura) |ogredij]], polkrožnimi loki in apsidalnimi kapelami. &lt;ref&gt;Giovanni Fanelli, ''Brunelleschi''.&lt;/ref&gt;

Največja stolnična zgradba tega obdobja je bila obnova bazilike sv. Petra v Rimu, delo arhitektov [[Donato Bramante |Bramanteja]], [[Raffaello Santi |Rafaela]], [[Giuliano da Sangallo |Sangalla]], [[Carlo Maderno |Maderna]] in premagana z veličastno [[Michelangelo]]vo kupolo, višjo, vendar samo en čevelj ožjo od tiste, ki jo je zgradil Brunelleschi 100 let prej v Firencah. Kupola je tako zunanji kot notranji fokus. Prezbiterij in transeptna kraka sta identične oblike in tako opozarjata na tloris grškega križa bizantinskih cerkva. Ladja je bila pravzaprav dodatek.

[[Papež Julij II.]] je pripeljal največje umetnike svojega časa kot oblikovalce. (Vloga arhitekta še ni postala ločena od slikarja, kiparja ali graditelja.) Produkt teh mnogih umov je ogromna, veličastna in enotna celota. &lt;ref&gt;James Lees-Milne, ''St Peter's''&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Renesančne cerkve v Italiji&quot; heights=&quot;280px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt; 
File:MantovaBasilicaSantAndrea cutnpaste over intrusions.jpg|Barilika di Sant'Andrea di Mantova
File:Petersdom von Engelsburg gesehen crop.jpg|Bazilika sv. Petra z Madernovo fasado in Michelangelovo kupolo.
File:San Giorgio Maggiore 2008 2 crop.jpg|Bazilika San Giorgio, Benetke
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;  
File:Einblick LH2 San Lorenzo Florenz.jpg|Bazilika San Lorenzo, Firence
File: Lombardia Mantova5 tango7174.jpg|Bazilika di Sant'Andrea di Mantova
File:SanPietroInterno-SteO153.jpg|Bazilika sv. Petra, Rim
File:San Giorgio Maggiore (Venice) 01.jpg|San Giorgio Maggiore, Benetke
&lt;/gallery&gt;

=== Barok ===
{{glavni|Baročna arhitektura}}
V času dokončanja sv. Petra so arhitekti razvili slog arhitekture, ki je poznal vsa pravila, ki so bila tako skrbno obnovljena in se odločili, da jih razbijejo. Učinek je bil dinamičen arhitekturni slog, v katerem se zdi, da oblike prevzamejo lastno življenje, se gibljejo, zibljejo in valovijo. Ime baročno pomeni 'izmaličen biser'.

Obstaja veliko velikih cerkva, opatij in bazilik, zgrajenih v tem slogu, vendar le nekaj stolnic v zahodni Evropi, najbolj opazna izjema je [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnica sv. Pavla]] v Londonu. To je nenavadna stolnica, ki jo je zasnoval in končal v kratkem času arhitekt sir [[Christopher Wren]]. Zgradba je zamenjala starodavno stolnico, ki je zgorela v Velikem požaru leta 1666. Je v baročnem slogu, vendar je zelo nadzorovan angleški barok, v katerem Wren ustvarja presenetljive in dramatične prostorske učinke, zlasti pri uporabi kupole ki, tako kot Brunelleschijeva kupola v Firencah, obsega ne samo glavno, temveč tudi stranske ladje, ki odpirajo celotno središče cerkve v obsežen svetlobni prostor. &lt;ref&gt;John Summerson, ''Architecture in Britain''&lt;/ref&gt; 

V Rusiji je bil pretežno baročni slog prekrit z arhitekturnimi značilnostmi v bistvu bizantinskih oblik, ki so se uporabljale za gradnjo cerkev. V tem slogu so bile zgrajene številne cerkve, predvsem [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolensk]] in cerkev v Solvičegodsku. V oblikovanju mnogih cerkva je bizantinska ureditev šotorske strehe ali čebulaste kupole nadomeščena z večjo kupolo, običajno na visokem, pogosto poligonalnem, [[tambur]]ju.

Številne evropske stolnice imajo baročne značilnosti, visoke oltarje, fasade in kapele. Fasade v [[Santiago de Compostela]], [[Jaénska stolnica]] in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Valladolid |stolnice v Valladolidu]] v Španiji so bile v tem času obnovljene. Baročni slog so odnesli Španci in Portugalci v Južno in Srednjo Ameriko, na Filipine in Goo v Indijo, kjer naj bi postal pomemben slog gradnje velikih in majhnih cerkev. Tako v Ameriki kot na Filipinih imajo velike baročne cerkve pogosto proporcionalno široko fasado, ki se zdi raztegnjena med stolpe. Intenzivno okrašena dekoracija v Španiji in Ameriki se imenuje [[churriguerizem]].

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Barok v Evropi&quot; heights=&quot;220px&quot; widths=&quot;150px&quot;&gt;

File:St Pauls Cathedral from West.jpg|Stolnica sv. Pavla, London, (1670–1710) uporablja motiv parnih stolpov za ustvarjanje dinamičnega prepletanja prostorov
File:St Paul's Cathedral Mdina.jpg|Stolnica sv. Pavla, Mdina (1696–1705)
File:Karls Kirche, Wien crop.jpg|Karlskirche, Dunaj, (1716–37)
File:Passauer_Dom.jpg|Stolnica sv. Štefana, Passau (1668-1693)
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Baročna notranjost&quot; heights=&quot;210px&quot; widths=&quot;150px&quot;&gt;
File:SMDS IMG 3972.JPG|Santa Maria della Salute, Benetke (1631)
File:SCarloQuattroFontaneRome1.jpg|San Carlo alle Quattro Fontane, Rim (1634–47) 
File:St Paul's Cathedral Choir looking west, London, UK - Diliff.jpg|Stolnica sv. Pavla, London
File:Barcelona - Basilica de la Merced 09.jpg|Prezbiterij bazilike Naše gospe Mercy, Barcelona.
File:Main chapel of Sé Catedral de Évora 20.jpg|Prezbiterij stolnice v Evori, Portugalska, (1718–1746)
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Vzhodna ortodoksna baročna cerkev&quot; heights=&quot;210px&quot; widths=&quot;150px&quot;&gt;
File:Смольный собор 2.jpg|Cerkev Smolni v Sankt Peterburgu, [[elizabetinski barok|elizabetinski baročni slog]]
File:St. Peter and Paul Cathedral in Kazan, Russia.jpg|Cerkev sv. Petra in Pavla, Kazan, primer [[moskovski barok|moskovskega baroka]]
File:St peter and paul cathedral royal doors.jpg|Notranjost Sanktpetersburške cerkve Petra in Pavla, [[petrovski barok]]
File:Church of Saint Clement, the Pope of Rome 2009.jpg|Cerkev sv. Klemena, Moskva, moskovski barok
File:Tyumen-elmarreich02.jpg|Cerkev matere Božje, Tjumen, sibirski barok
&lt;/gallery&gt;

=== Rokoko ===
Slog rokokoja je pozna evolucija baročne arhitekture, ki je bil prvič viden v francoski domači arhitekturi in oblikovanju. Odlikuje ga asimetrija, ki jo najdemo v dekoraciji, običajno v obliki okrašenih skulpturiranih kartuš ali meja. Ti okraski so ohlapno zasnovani na organskih predmetih, zlasti na školjkah in rastlinah, pa tudi na drugih naravnih oblikah, ki imajo očitno 'organiziran kaos', kot so valovi oblakov. Tako okrašene cerkve imajo lahko močno baročno arhitekturno obliko, vendar imajo splošno lahkotnost in nežnost videza, ki se včasih opisuje kot 'igrivost'. Takšne so številne romarske cerkve na Bavarskem v Nemčiji, predvsem bazilika štirinajstih svetnikov (''Vierzehnheiligen'') blizu [[Bamberg]]a, ki jo je oblikoval [[Balthasar Neumann]], mojster in verjetno začetnik sloga. To združuje razmeroma stabilno zunanjost z dinamičnim notranjim načrtom in čudovito orkestrirano dekorativno shemo poslikanega stropa in figurativne skulpture, vse v raznoliki paleti pozlačene rokoko kartuše. Fasada ima valovito površino in se dviguje z naraščajočo okrašenostjo do domišljijskih kupol, ki so zaščitni znak bavarskih cerkva in velikega dela srednje in vzhodne Evrope.

Najznačilnejši primer rokokojske cerkvene zgradbe je [[Dresdenska Frauenkirche]], ki je bila pred kratkim obnovljena po skoraj popolnem uničenju v drugi svetovni vojni. Celotna konstrukcija predstavlja dinamično, naraščajoče gibanje, ki se združuje s poslastico arhitekturnih detajlov, značilnih za rokoko slog. V tej cerkvi prevladuje zvonasta kupola, ki posnema obliko tistih, ki jih najdemo na neštetih cerkvenih stolpih v tej regiji, vendar tukaj ni ustvarjena v lesu, oblepljenem s kovino, temveč kot mogočna zidana kupola.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Rokoko cerkve&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;180px&quot;&gt;
File:Vierzehnheiligen 2007.JPG|[[	
File:Vierzehnheiligen Fassade.JPG|[[Bazilika Štirinajstih svetih pomočnikov|Bazilika Vierzehnheiligen]], Nemčija
File: Dresden frauenkirche crop.jpg|Obnovljena Frauenkirche, Dresden, Nemčija
File:StiftskircheSt.Gallen.jpg|[[Samostan Sankt Gallen]], St. Gallen, Švica
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;170px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:Basilika Vierzehnheiligen 005 straight.jpg|Oltar sedem svetih pomočnikov, Vierzehnheiligen, Nemčija
File:Birnau Blick von Empore.jpg|Samostanska cerkev v Birnau, med poroko
File:St-Anne church Krakow 003.JPG|Pilastri, venci in oboki cerkve sv. Ane, Krakov, Poljska
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Mednarodni barok in rokoko&quot; heights=&quot;170px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:Havana Cathedral crop.jpg|Stolnica v Havani, Kuba, (1748–77)
File:San Juan, Metro Manila (2344411253).jpg|Cerkev San Juan, Manila, Filipini (1774)
File:SanFranciscoDeAsis view1.jpg|Samostan San Francisco, Lima, Peru (1774)
File:Visão Frontal.JPG|Cerkev sv. Fračiška Asiškega v Ouro Preto, Brazilija (1766)
&lt;/gallery&gt;

=== Neo slogi ===
18. in 19. stoletje so bili časi širitve in kolonizacije s strani zahodnih Evropejcev. To je bil tudi čas velikega krščanskega preporoda in v Angliji je prišlo do velike rasti v rimskokatoliški cerkvi. Veliko je bilo tudi industrializacije in rasti mest. Potrebne so bile nove cerkve in stolnice. Srednjeveški slogi, zlasti gotski, so veljali za najprimernejše za gradnjo novih stolnic, tako v Evropi kot v kolonijah.

Stolnice v [[Neogotika|neogotskem]] slogu vključujejo anglikansko [[Liverpoolska stolnica|stolnico v Liverpoolu]] v Angliji, [[Nova stolnica, Linz|Novo stolnico]] v Linzu v Avstriji, stolnico svetega Janeza v New Yorku in stolnico svetega Patrika v Melbournu v Avstraliji.

Vse stolnice, ki so v neo slogu, niso gotske. Westminstrska stolnica, sedež rimokatoliškega nadškofa v Westminstru, je [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektična]] oblika pretežno bizantinskega sloga s polikromiranimi stenami, kupolami in zelo visokim italijanskim zvonikom. Marija, kraljica svetovne stolnice v Kanadi, je neorenesančna zgradba, ki temelji na svetem Petru v Rimu. 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;19. in 20. stoletje neoklasicistični slog&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File:Кронштадт Морской Собор.JPG|Stolnica Kronstadt Naval, Saint Petersburg, Rusija, (1903—1913)neobizantinski slog
File: St Michaels Cathedral West Front.png|Stolnica sv. Mihaela, Qingdao, Kitajska, (1931–34) v nemškem romanskem slogu
File:St Patrick's Cathedral (Gothic Revival Style).jpg|Stolnica sv. Patrika, Melbourne, Avstralija, (1858–97) v neogotskem slogu
File: Sacred Heart Cathedral (New Delhi).jpg|Stolnica Svetega srca, Delhi, Indija, (1929–30s) v angleškem baročnem slogu
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File:Alexander Nevsky Cathedral 36.jpg|Notranjost stolnice Alexandra Nevskega, Sofija v neobizantinskem slogu
File:2009-09 St Pankraz Innen 01.JPG|Cerkev sv. Pankraca, Anholt, Nemčija, romanski slog
File:Interior of Truro Cathedral.jpg|Truro stolnica, Anglija, v zgodnjeangleškem gotskem slogu
File: St Andrews Sydney 03 interior crop.jpg|Stolnica sv. Andreja, Sydney, Avstralija, v perpendikular gotskem slogu
File:Basilique Notre Dame de Québec, Quebec city.jpg|Notre-Dame de Québec, mesto Quebec, Kanada, v italijanskem baročnem slogu
&lt;/gallery&gt;

=== Moderni slog ===
20. stoletju se je gradnja v srednjeveškem slogu nadaljevala, vendar v razgaljeni, čisto funkcionalni obliki, pogosto v opeki. Dober primer je stolnica Guildford v Angliji. Druga je anglikanska stolnica Armidale v Avstraliji.

Po drugi svetovni vojni so tradicionalne ideje opustili zaradi obnove bombardiranih stolnic v Coventryju. Stara stolnica je bila pravzaprav velika župnijska cerkev, ki je bila dvignjena v status stolnice. Njena veličasten stolp je na srečo ušel hudi škodi. Nova stolnica v Coventryju, iz izmeničnih plošč zidov in vitrajev, poskuša simbolično zajeti smisel stare stolnične cerkve, ne da bi jo poskušala reproducirati. [[Liverpoolska metropolitanska stolnica]] je odgovor 20. stoletja na centralno načrtovano cerkev, veliko krožno strukturo s svetiščem v središču. 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;20. stoletje - modernizem&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File:Basílica de Nuestra Señora de la Altagracia.jpg|Basílica Catedral Nuestra Señora de la Altagracia, Dominikanska republika
File:Liverpool Metropolitan Cathedral.jpg|Liverpoolska metropolitanska stolnica, avtor sir Frederick Gibberd, 1967
 File:20030702 2 July 2003 Tokyo Cathedorale 3 Tange Kenzou Sekiguchi Tokyo Japan.jpg|Stolnica sv. Marije, Tokio, Japonska
File:Catedral de Bsb.jpg|Stolnica v Brasíliji, [[Brazil]]
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File:Interior catedral chillán.JPG|Notranjost Chillánske stolnice, Čile.
File:Interior de la Catedral de Brasilia en Brasil crop.jpg|Notranjost stolnice v Brasíliji, Brazilija
File:Oak Cathdrl interior.jpg| Notranjost stolnice Kristusa luč, Oakland, Kalifornija
File:CrystalCathedral crop.jpg|Notranjost Kristusove stolnice v Garden Grove, Kalifornija
&lt;/gallery&gt;

=== Post modernizem ===
Kot pri drugih postmodernih gibanjih se je postmoderno gibanje v arhitekturi oblikovalo kot odziv na ideale modernizma kot odziv na zaznano nežnost, sovražnost in utopizem modernega gibanja. Čeprav je v arhitekturi cerkve redek, pa so kljub temu nekateri pomembni primeri, ko so arhitekti začeli obnavljati in rekonstruirati zgodovinske sloge in 'kulturni spomin' krščanske arhitekture. Med znane strokovnjake spadajo dr. Steven Schloeder, Duncan Stroik in Thomas Gordon Smith.

Funkcionalne in formalizirane oblike in prostore modernističnega gibanja nadomešča nepopravljivo raznolika [[estetika]]: slogi trčijo, oblika je sprejeta zaradi nje same in novi načini gledanja znanih slogov in prostora so v obilju. Mogoče je najbolj očitno, da so arhitekti ponovno odkrili izrazno in simbolno vrednost arhitekturnih elementov in oblik, ki so se razvili skozi stoletja gradnje - ki pogosto ohranjajo pomen v literaturi, poeziji in umetnosti -, ki pa jih je sodobno gibanje opustilo.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Postmoderne cerkve&quot; heights=&quot;185px&quot; widths=&quot;260px&quot;&gt;
File:Savachurch.jpg|Stolnica sv. Save, Beograd, Srbija; po vzoru starodavne bizantinske cerkve Hagije Sofije 
File:Licheń - bazylika 14.JPG|Notranjost bazilike Naše gospe Licheń izhaja iz klasičnih oblik zahodnoevropske cerkvene arhitekture.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

===Literatura===
{{colbegin}}
* Banister Fletcher, ''A History of Architecture on the Comparative method'', 2001, Elsevier Science &amp; Technology, {{ISBN|0-7506-2267-9}}
* Helen Gardner, Fred S Kleiner, Christin J Mamiya, ''Gardner's Art through the Ages'', 2004, Thomson Wadsworth, {{ISBN|0-15-505090-7}}
* Nikolaus Pevsner, ''An Outline of European Architecture'', 1964, Pelican Books
* Roloff Beny, Peter Gunn, ''The Churches of Rome'', 1981, Simon and Schuster, {{ISBN|0-671-43447-0}}
* T. Francis Bumpus, ''The Cathedrals and Churches of Belgium'', 1928, T. Werner Laurie Ltd
* Alec Clifton-Taylor, ''The Cathedrals of England'', 1967, Thames and Hudson, {{ISBN|0-500-20062-9}}
* Alain Erlande-Brandenburg, ''The Cathedral: The Social and Architectural Dynamics of Construction '', 2009 (new paperback edition), Cambridge University Press
* Giovanni Fanelli, ''Brunelleschi'', 1980, Becocci
* Paul Frankl/Paul Crossley, ''Gothic Architecture'', 2001 (2nd revised edition), Yale University Press
* Andre Grabar, ''The Beginnings of Christian Art'', Thames and Hudson, 1967
* John Harvey, ''The Gothic World, 1100–1600'', 1950, Batsford
* John Harvey, ''English Cathedrals'', 1961, Batsford
* Howard Hibbard, ''Masterpieces of Western Sculpture'', 1966, Thames and Hudson
* Rene Huyghe editor, ''Larousse Encyclopedia of Byzantine and Medieval Art'', 1963, Paul Hamlyn
* François Icher, ''Building the Great Cathedrals'', 1998, Harry N. Abrams, {{ISBN|0-8109-4017-5}}
* James Lees-Milne, ''Saint Peter's'', 1967, Hamish Hamiliton
* Pio V. Pinto, ''The Pilgrim's Guide to Rome'', 1974, Harper and Row, {{ISBN|0-06-013388-0}}
* Gerald Randall, ''Church Furnishing and Decoration'', 1980, Holmes and Meier Publishers, {{ISBN|0-8419-0602-5}}
* John Summerson, ''Architecture in Britain, 1530–1830'', 1983, Pelican History of Art, {{ISBN|0-14-056003-3}}
* Wim Swaan, ''The Gothic Cathedral'', 1988, Omega Books, {{ISBN|978-0-907853-48-0}}
* Wim Swaan, ''Art and Architecture of the Late Middle Ages'', Omega Books, {{ISBN|0-907853-35-8}}
* Tim Tatton-Brown, John Crook, ''The English Cathedral'', 2002, New Holland Publishers, {{ISBN|1-84330-120-2}}
* Rolf Toman, editor, ''Romanesque – Architecture, Sculpture, Painting'', 1997, Konemann, {{ISBN|3-89508-447-6}}
* Christopher Wilson, ''The Gothic Cathedral: The Architecture of the Great Church 1130–1530'', 1992 (2nd Edition), Thames and Hudson
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
===Bizantinske cerkve===
* [http://www.basilicasanmarco.it/ St Mark's Basilica]

===Romanske stolnice===
* [https://web.archive.org/web/20060613074100/http://speyer.de/de/tourist/sehenswert/dom Speyer Cathedral]
* [https://web.archive.org/web/20060610060207/http://torre.duomo.pisa.it/ Pisa Cathedral and Leaning Tower of Pisa]
* [https://www.dom-hildesheim.de/ Hildesheim Cathedral]
* [http://www.durhamcathedral.co.uk/ Durham Cathedral]
* [http://www.paradoxplace.com/Perspectives/Sicily%20&amp;%20S%20Italy/Puglia/Puglia_Cathedrals/Around%20Puglia.htm Romanesque Cathedrals of Puglia (Southern Italy)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070427013721/http://www.paradoxplace.com/Perspectives/Sicily%20%26%20S%20Italy/Puglia/Puglia_Cathedrals/Around%20Puglia.htm |date=2007-04-27 }}

===Zgodnjegotske stolnice od poznega 12. do srede 13. stoletja===
* [http://www.canterbury-cathedral.org/ Canterbury Cathedral]
* [http://www.cathedraledeparis.com/ Notre Dame de Paris]
* [http://www.westminster-abbey.org/ Westminster Abbey]
* [https://web.archive.org/web/20060510151625/http://www.chartres-csm.org/us.html Chartres Cathedral]
* [http://www.lincolncathedral.com/ Lincoln Cathedral]
* [http://www.stpatrickscathedral.ie/ St. Patrick's Cathedral, Dublin]

===Gotske stolnice od srede 13. do 16. stoletja===
* [http://www.duomofirenze.it/ Florence Cathedral]
* [https://archive.today/20130115024032/http://www.cathedralestmichel.be/eng/ St. Michael and Gudula Cathedral, Brussels]
* [https://web.archive.org/web/20071210000812/http://www.stephansdom.at/data/ St. Stephen's Cathedral, Vienna]
* [http://www.koelner-dom.de/ Cologne Cathedral]
* [http://www.stgilescathedral.org.uk/ St. Giles' Cathedral Edinburgh]
* [https://web.archive.org/web/20060615014815/http://www.architoledo.org/cathedral/mosaico.htm Toledo Cathedral]
* [http://www.mcah.columbia.edu/Amiens.html Amiens Cathedral]
* [http://www.paradoxplace.com/Photo%20Pages/UK/Britain_Centre/Worcester_Cathedral/Worcester_Cathedral.htm Worcester Cathedral] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160222182532/http://www.paradoxplace.com/Photo%20Pages/UK/Britain_Centre/Worcester_Cathedral/Worcester_Cathedral.htm |date=2016-02-22 }}

===Renessansa===
* [http://www.stpetersbasilica.org/ St. Peter's Basilica, Rome]

===Barok===
* [http://www.stpauls.co.uk/ St Paul's Cathedral, London]

===19. stoletje===
* [http://www.westminstercathedral.org.uk/ Westminster Cathedral]
* [http://www.stjohndivine.org/ Cathedral of Saint John the Divine, New York]

===20. stoletje===
* [http://www.guildford-cathedral.org/ Guildford Cathedral]
* [https://www.liverpoolmetrocathedral.org.uk/ Liverpool Metropolitan Cathedral] 
* [https://web.archive.org/web/20080327015344/http://www.cathedral.org/cathedral/index.shtml Washington National Cathedral]
* [http://www.catedral.org.br/ Cathedral of Brasília]

===Drugo===
* [http://www.bbc.co.uk/history/british/architecture_cathedral_01.shtml Typical floorplan of British cathedrals]

[[Kategorija:Cerkvena arhitektura]]</text>
      <sha1>iptx2byljxplyzk5ver7uhka4m6l8hw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Irena Joveva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461750</id>
    <revision>
      <id>6771463</id>
      <parentid>6768609</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:28:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ Pika</comment>
      <origin>6771463</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8106" sha1="d1pz5bvi3fftz2s0jv60a52rf0sa58k" xml:space="preserve">{{Infopolje Politik 
| name= Irena Joveva
|image= JovevaEP.jpg
|imagesize=190px
|order=[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|Evropska poslanka]]
|term_start=2. julij 2019
|term_end=
|predecessor=
|successor=
|order2=
|term_start2=
|term_end2=
|predecessor2=
|successor2=
|order3=
|term_start3=
|term_end3=
|successor3=
|term_start4=
|term_end4=
|predecessor4=
|successor4=
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;
|death_date=
|death_place=
|spouse=
|party=[[Lista Marjana Šarca]]&lt;br&gt;[[Gibanje Svoboda]]
|vicepresident=
|otherparty=[[Renew Europe]]
|honorific-suffix=[[Evropski poslanec|MEP]]
|children=1
|country=[[Slovenija]]
}}

'''Irena Joveva''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in nekdanja [[novinarka]], * [[26. februar]] [[1989]], [[Kranj]].

Joveva je [[Evropski poslanec|evropska poslanka]] iz vrst [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] (prej Lista Marjana Šarca), na evropski ravni pa pod okriljem politične skupine [[Renew Europe]]. Pred tem je kot novinarka delovala v notranjepolitičnem uredništvu [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije (STA)]] in v oddaji [[24UR]] na [[POP TV]].

== Mladost in izobraževanje ==
Odraščala je v delavski družini na [[Jesenice|Jesenicah]]. Njena starša sta se kot ekonomska migranta več kot desetletje pred njenim rojstvom v [[Slovenija|Slovenijo]] preselila iz [[Severna Makedonija|Makedonije]]. Po končani ekonomski gimnaziji v [[Radovljica|Radovljici]] je šolanje nadaljevala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.]] Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, leta 2017 pa je z nalogo ''Odnos Evropske unije do makedonskega nacionalnega vprašanja'' zaključila še magistrski študij, smer Svetovne študije.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=O meni|url=https://www.irenajoveva.si/o-meni/|website=www.irenajoveva.si|accessdate=2020-04-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Novinarstvo ==
Od leta 2011 je delala na notranjepolitičnem uredništvu [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]]. Pokrivala je področje notranje politike in javnega sektorja, leta 2014 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] Društva novinarjev Slovenije Watchdog za debitantko leta. Od leta 2015 do kandidature na [[Volitve v Evropski parlament 2019|Evropskih volitvah 2019]] je delala kot novinarka za ''[[24UR]]'' na [[POP TV]], kjer je poročala predvsem o notranjepolitičnih, zunanjepolitičnih in evropskih temah.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
== Politična kariera ==
4. marca 2019 je [[Lista Marjana Šarca]] naznanila Jovevo kot nosilko njihove liste na prihajajočih evropskih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nosilka liste LMŠ-ja za evropske volitve je novinarka Irena Joveva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/nosilka-liste-lms-ja-za-evropske-volitve-je-novinarka-irena-joveva/481690|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-01|language=sl|first=G.|last=C|date=4. marec 2019}}&lt;/ref&gt; Izvoljena je bila z drugim najvišjim številom preferenčnih glasov (prejela jih je 42.190) ter tako postala evropska poslanka. Poleg nje je bil iz stranke LMŠ, ki je s 15,44% zasedla tretje mesto, izvoljen še [[Klemen Grošelj]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-31|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Največ preferenčnih glasov ženskam|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tanja-fajon-s-preferencnimi-glasovi-zasencila-ostale-328597|website=zurnal24.si|accessdate=2023-09-01|language=sl|date=27. maj 2019}}&lt;/ref&gt;

V primeru izvolitve je obljubila transparentno delovanje z javnim objavljanjem srečanj z lobisti in porabo pavšala za namene pisarne, česar se je edina od slovenskih poslancev Evropskega parlamenta dosledno držala.&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=CQ8x1sqCkjA Soočenje kandidatov za volitve v evropski parlament]. ''YouTube''. naložil uporabnik idea televizija 8. maja 2019&lt;/ref&gt;

Med svojim prvim mandatom v Evropskem parlamentu je bila Irena Joveva poročevalka skupine Renew Europe o Evropskem zakonu o svobodi medijev (EMFA), enem najpomembnejših zakonodajnih dosjejev na področju medijske politike v mandatu 2019-2024. S svojimi izkušnjami politične novinarke je imela ključno vlogo pri oblikovanju stališča Parlamenta do predloga, ki je želel okrepiti svobodo tiska, pluralizem medijev in uredniško neodvisnost po vsej Evropski uniji.

Na volitvah v Evropski parlament leta 2024 je Joveva kandidirala kot vodilna kandidatka [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svobode]], liberalne stranke, povezane s skupino [[Renew Europe]]. Prejela je več glasov kot na prejšnjih volitvah, in sicer 71.205 preferenčnih glasov - drugo največje število med vsemi kandidati v Sloveniji. Iz Gibanja Svoboda je bil poleg nje na mesto evropskega poslanca izvoljen tudi [[Marjan Šarec]]. Po volitvah je bila Joveva imenovana za podpredsednico skupine Renew Europe, kar je pomenilo pomemben korak na njeni politični poti in jo postavilo med ključne liberalne glasove v novem Evropskem parlamentu. Leta 2026 na podpredsedniško mesto ni bila vnovič izvoljena. Na to se je odzvala, da so ji v politični skupini zamerili, da je pri določenih vprašanjih, kot je odnos Evropske unije do Izraela, sledila svoji vesti in pričakovanjem svojih volilcev, ob tem pa ocenila, da se je vodstvo politične skupine obrnilo v bolj konservativno smer.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-21 |title=Joveva ni več med podpredsedniki Renewa: Očitno so mi zamerili, da sem sledila vesti |url=https://n1info.si/novice/svet/joveva-ni-vec-med-podpredsedniki-renewa-ocitno-so-mi-zamerili-da-sem-sledila-vesti/ |access-date=2026-10-22 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Članstvo v delovnih telesih ===

* Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Irena JOVEVA|url=https://www.europarl.europa.eu/meps/sl/197447/IRENA_JOVEVA/home|website=europarl.europa.eu|date=1989-02-26|accessdate=2023-09-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* Delegacija za odnose s Palestino&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Nadomestno članstvo ====

* Odbor za javno zdravje&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* Delegacija za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom, vključno s stabilizacijsko-pridružitvenim parlamentarnim odborom EU-Bosna in Hercegovina ter stabilizacijsko-pridružitvenim parlamentarnim odborom EU-Kosovo&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* Delegacija pri Skupni parlamentarni skupščini OAKPD-EU&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* Delegacija pri Parlamentarni skupščini Afrika-EU&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Zasebno ==
Pri 20-ih letih je zaradi raka izgubila mamo. S partnerjem ima hči. Živijo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V prostem času bere knjige.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Evropska poslanka Irena Joveva prvič postala mamica|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/evropska-poslanka-irena-joveva-postala-prvic-mamica.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-17|language=sl|date=16. junij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mamica v evropskem parlamentu|url=https://novice.svet24.si/revija/jana/clanek/ljudje/62bc5d00dbb0b/mamica-v-evropskem-parlamentu|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-09-01|language=sl|date=29. junij 2023|last=Comino|first=Andreja|publisher=iz revije Jana, št. 26, 28. 6. 2022}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|Seznam evropskih poslancev iz Slovenije (2019-2024)]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikinavedek}}
{{SocialLinks}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Joveva, Irena}}
[[Kategorija:Jeseničani]]
[[Kategorija:Makedonski Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2019–2024)]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2024–2029)]]</text>
      <sha1>d1pz5bvi3fftz2s0jv60a52rf0sa58k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:GeographieMan</title>
    <ns>3</ns>
    <id>466473</id>
    <revision>
      <id>6771629</id>
      <parentid>6667553</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:24:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>manjkajoči podatki o sliki</comment>
      <origin>6771629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8503" sha1="0r7iiyxwjwg6wkmbn54lxg6g0woii31" xml:space="preserve">{{Uporabnik:GeographieMan/Arhiv}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov. (kliknite na majhno zvezdico v meniju na vrhu strani)&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist. (click on the small star in the menu on the top of the page)&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:right;&quot; |
&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;&lt;small&gt;Prvotna oblika:{{u|Yerpo}}&lt;/small&gt;
|- 
|}

== Pivo zate! ==

{| style=&quot;background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);&quot;
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[Slika:Export hell seidel steiner.png|70px]]
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; | Za uspešen intervju in organizacijo kluba :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:36, 14. november 2025 (CET)
|}

:Hehe, hvala. Predlagam, da naslednjič nazdravimo kar v živo ;). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:58, 15. november 2025 (CET)
::Predlagam grant, na bone žal ne bo šlo XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:31, 15. november 2025 (CET)

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Čas kar beži, še malo, pa bo klub star pol leta: lahko si ponosen na to, kaj si ustvaril v tako kratkem času z omejenimi sredstvi. S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:11, 24. december 2025 (CET)
|}

:Hvala ti [[Uporabnik:A09|A09]] :). Tudi jaz ti želim srečen božič in da bo 2026 karseda produktivno in uspešno leto. Zahvale za uspešen zagon WikiKluba gredo prav tako tudi tebi, brez dobre tehnične pomoči in powerpointov bi šlo veliko težje. Uživaj! — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:29, 24. december 2025 (CET)

== Novoletno voščilo ==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]]
|Pristavim še svoje voščilo :D Srečno, zdravo, veselo 2026! Na uspešno Wiki ustvarjanje, mnogo zadovoljstva na vseh področjih in odlično vodenje projektov študentskega WikiKluba še naprej! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:15, 1. januar 2026 (CET)
|}

:Hvala tudi tebi! Želim ti veliko uspeha pri študiju in še naprej veliko motivacije pri tvojem še kako cenjenemu Wiki delu. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:28, 1. januar 2026 (CET)

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

==Trg republike.jpg==
Pozdravljen. Sliki [[:File:Trg republike.jpg]], ki si jo naložil, manjka licenca avtorja fotografije. Domnevam, da je CC-BY-SA-3.0 .. Lahko prosim dopolniš opisno stran? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:24, 28. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>0r7iiyxwjwg6wkmbn54lxg6g0woii31</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wadi Rum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>467427</id>
    <revision>
      <id>6771780</id>
      <parentid>6461765</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:53:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17085" sha1="73l5n6dx4hqva6op6txfhfd2o3ubddw" xml:space="preserve">{{Infobox Protected area
| name = Wadi Rum
| iucn_category = 
| photo = Wadi Rum in December.jpg
| photo_caption =  Tipična pokrajina v Wadi Rumu
| photo_width = 
|img1            = 
| map = Jordanija
| map_width = 240
| Markercolor = 
| Size = 12px
| px = 90
| py = 35
| relief = yes
| map_caption = Lega v Jordaniji
| location = Governorat Akaba, [[Jordanija]]
| lat_d = 29 | lat_m = 35 | lat_s = 35 | lat_NS = N
| long_d = 35 | long_m = 25 | long_s = 12 | long_EW = E
| region = JO
| area = 720 km²
| elevation       = 1750 m
| established = 
|nearest_city    = 
| visitation_num = 
| visitation_year = 
| governing_body = Aqaba Special Economic Zone Authority
| website         = [http://www.wadirum.jo Wadi Rum]
}}
{{Infobox World Heritage Site
| WHS         = Wadi Rum Protected Area
| Image       = 
| State Party = [[Jordanija]]
| Type        = Kulturno
| Criteria    = iii, v, vii
| ID          = 1377
| Region      = [[Arabski svet]]
| Year        = 2011
| Session     = 35.
| Link        = http://whc.unesco.org/en/list/1377
| locmapin    = Jordanija
| map_caption = Lega v Jordaniji
}}

'''Wadi Rum''' (arabsko: وادي رم ''Wādī Ramm'', poznana tudi kot '''Dolina Lune''' (arabsko: وادي القمر ''Wādī al-Qamar''), je dolina, vrezana v [[peščenjak]] in [[granit]] v južni [[Jordanija|Jordaniji]] 60 km vzhodno od [[Akaba|Akabe]]. Je največji [[vadi]] v Jordaniji. &lt;ref name=&quot;Mannheim2000&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Mannheim|first=Ivan|title=Jordan Handbook|url=https://books.google.com/books?id=LWh_GohTy6AC&amp;pg=PA293|accessdate=30 May 2012|date=1 December 2000|publisher=Footprint Travel Guides|isbn=978-1-900949-69-9|page=293}}&lt;/ref&gt;

== Ime ==
Wadi Rum se prevaja kot 'dolina (lahkega, zračnega) peska' ali 'rimska dolina' - slednje zaradi prisotnosti rimskih ruševin na tem območju.

== Zgodovina ==
[[File:WadiRumPetroglyphFamily.jpg|thumb|left|Petroglifi v Wadi Rum]]
Wadi Rum je bil poseljen s številnimi človeškimi kulturami že od prazgodovine, številne kulture - vključno z [[Nabatejci]] - so pustile svoj pečat v obliki skalnih poslikav, [[Grafit (umetnost)|grafit]]ov in templjev. Na zahodu je Wadi Rum morda najbolj znan po povezavi z britanskim častnikom [[Thomas Edward Lawrence|T. E. Lawrencom]], ki ga je med arabskim uporom 1917–187 večkrat prekrižal.&lt;ref name=&quot;HamGreenway2003&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Ham|first1=Anthony|last2=Greenway|first2=Paul|title=Jordan|url=https://books.google.com/books?id=5x2pJuvWeOQC&amp;pg=PA212|accessdate=30 May 2012|year=2003|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-74059-165-2|page=212}}&lt;/ref&gt; V 1980-ih je ena izmed kamnitih tvorb v Wadi Rumu, ki je bil prvotno znana kot Jabal al-Mazmar ('Gora kuge'), imenovana ''Sedem stebrov modrosti'', po Lawrenceovi knjigi, ki je bila napisana po vojni, čeprav 'Sedem stebrov', omenjenih v knjigi, nima povezave z Rumom.&lt;ref&gt;[https://www.roughguides.com/destinations/middle-east/jordan/aqaba-southern-desert/wadi-rum/seven-pillars/ The Seven Pillars?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190730223647/https://www.roughguides.com/destinations/middle-east/jordan/aqaba-southern-desert/wadi-rum/seven-pillars/ |date=2019-07-30 }} ''roughguides.com'', accessed 19 June 2018&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Območje je osredotočeno na glavno dolino Wadi Ruma. Najvišja nadmorska višina v Jordaniji je [[Jabal Umm al Dami]] s 1840 m (podatki SRTM 1854 m), ki je 30 kilometrov južno od vasi Rum. Ga je prvič lociral Difallah Ateeg, beduinski Zalabia iz Ruma. Na jasen dan je možno z vrha videti Rdeče morje in mejo Saudove Arabije.

[[Jabal Ram]] ali Jebel Rum (gora visoka 1734 m) je drugi najvišji vrh Jordanije in najvišji vrh v osrednjem Rumu&lt;ref name=&quot;Scheck1997&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Scheck|first=Frank Rainer|title=Jordanien: Völker und Kulturen zwischen Jordan und Rotem Meer|url=https://books.google.com/books?id=bMVut1r9Y8YC&amp;pg=PA12|accessdate=30 May 2012|year=1997|publisher=DuMont Reiseverlag|isbn=978-3-7701-3979-8|page=12|language=de}}&lt;/ref&gt;, ki se dviga neposredno nad dolino Ruma, nasproti Jebel um Išrin, ki je verjetno eden meter nižja.

Kanjon Khaz'ali v Wadi Rumu je mesto [[petroglif|petroglifov]], vklesanih v jamske stene, na katerih so upodobljeni ljudje in antilope datirane v čas Thamūdov (starodavna civilizacija v Hedžazu, znana od 8. stoletja pred našim štetjem do blizu časa Mohameda). V vasi Wadi Rum živi več sto prebivalcev beduinov s šotori iz kozjih kož in betonskimi hišami ter tudi štirikolesniki, eno šolo za fante in eno za dekleta, nekaj trgovin in sedež puščavske patrulje&lt;ref name=&quot;HowardTaylor1997&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Howard|first1=Tony|last2=Taylor|first2=Di|title=Treks and Climbs in Wadi Rum, Jordan|url=https://books.google.com/books?id=fweY0lTEJogC&amp;pg=PA20|accessdate=30 May 2012|date=May 1997|publisher=Cicerone Press Limited|isbn=978-1-85284-254-3|page=20}}&lt;/ref&gt;.

V zadnjem času je Geoff Lawton dosegel uspeh pri vzpostavljanju [[Permakultura|permakulturnega]] [[ekosistem]]a v Wadi Rumu&lt;ref&gt;[http://permaculturenews.org/2014/02/01/desert-oasis-4-years-jordan/ Craig Mackintosh: FROM DESERT TO OASIS IN 4 YEARS (JORDAN)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180619213906/https://permaculturenews.org/2014/02/01/desert-oasis-4-years-jordan/ |date=2018-06-19 }} 1 February 2014 ''permaculturenews.org'', accessed 19 June 2018&lt;/ref&gt;.

=== Geologija ===
Pokrajina je nastala pred približno 30 milijoni let. Geološki pretresi so ustvarili ogromen prepad, ki je skupaj z Wadi Rumom ustvaril [[Jordanski tektonski jarek]], [[Akabski zaliv]] in [[Rdeče morje]]. Z [[erozija|erozijo]] je rdeč [[peščenjak]], ki stoji na podstavku sivega [[bazalt]]a ali [[granit]]a, obrušen do zdaj vidnih bizarnih oblik. Tu sta izjemna kamnita mostova čez Jabal Burdah in Jabal Kahraz, ki sta približno 30 km severno od Wadi Ruma.

Zaradi številnih vodnih virov so ga nomadi naseljevali vse od kamene dobe. Dež, ki pade pozimi, lahko prodre skozi porozni peščenjak, ustavi ga neprepustna plast granita in na različnih točkah spet izvira.

== Turizem ==
Posnetki Wadi Ruma v filmu ''Lawrence Arabski'' iz leta 1962 so začeli jordansko turistično industrijo.&lt;ref&gt;[https://www.independent.co.uk/travel/middle-east/the-complete-guide-to-lawrences-arabia-564189.html The Complete Guide to Lawrence's Arabia] 22 May 2004, ''independent.co.uk'', accessed 19 June 2018&lt;/ref&gt;

Wadi Rum je dom zalabijskih beduinov, ki so v sodelovanju s plezalci in pohodniki uspeli razvijati eko-avanturistični turizem kot svoj glavni vir zaslužka. Območje je ena najpomembnejših turističnih točk Jordanije in privablja vse večje število tujih turistov, zlasti pohodnikov in plezalcev, pa tudi kamelskih in konjskih safarijev ali preprosto enodnevnih izletnikov iz Akabe ali Petre. Tudi razkošna kampiranja so spodbudila več turizma na tem območju&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Sweet|first1=Joni|title=Embrace Your Inner Jasmine Glamping at Wadi Rum|url=http://www.iexplore.com/destinations/middle-east/Gamping-in-Jordan-desert-wadi-rum|website=iExplore.com|publisher=Inside-Out Media|accessdate=20 September 2016|archive-date=2021-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210212020545/https://www.iexplore.com/destinations/middle-east/Gamping-in-Jordan-desert-wadi-rum|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Priljubljene aktivnosti v puščavskem okolju so kampiranje pod zvezdami, jahanje arabskih konj, pohodništvo in plezanje med množico skalnih formacij. Na voljo so tudi razna terenska vozila.

Dima in Lama Hattab, (rojeni 31. decembra 1980) sta sestri dvojčici iz Jordanije, znani po tem, da sta bili prvi ženski ultramaratonski tekači na Bližnjem vzhodu, ki sta sodelovali na znameniti vzdržljivostni dirki Marathon des Sables. V sodelovanju s Svetovno fundacijo za humanitarni maraton in ultramaraton (WMHF) organizirajo [[maraton]] ''Jabal Isrhin'', znano letno dirko, ki poteka v jordanskem Wadi Rumu.

== Skalno plezanje ==
[[File:Flight of Fancy, Jebel Rum.jpg|thumb|left|Plezalec v steni Jabal Rama]]
Beduini že vrsto generacij plezajo v peščenjakih gorah Wadi Ruma. Mnoge njihove 'beduinske ceste' so sodobni plezalci ponovno odkrili in dokumentirali. Več jih je vključenih v ''Vodič o plezanju'' Tonyja Howarda, na spletu pa Liên in Gilles Rappeneau &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Gilles|first=Rappeneau|title=Les Voies Bedouin du Wadi Ramm|url=http://wadiram.userhome.ch/|work=website|accessdate=5 February 2014}}&lt;/ref&gt;.

Leta 1949 je šejk Hamdan odpeljal geodete na vrh Jabal Rama. Prvi zabeleženi evropski vzpon na Jabal Ram sta novembra 1952 opravila Charmian Longstaff in Sylvia Branford, ki ju je vodil šejk Hamdan. Prvi zabeleženi vzponi na skale so se začeli leta 1984, prvi od številnih obiskov angleških plezalcev pa so bili Howard, Baker, Taylor in Shaw. Ta skupina je ponovila številne beduinske poti v spremstvu domačinov in svobodnjakov, vključno leta 1984, Hammadovo pot na Jebel Rum in leta 1985 šejka Kraima lovske plošče in Rijm Assafa na Jebel Rum &lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Howard|first1=Tony|title=Climbing the Bedouin routes of Wadi Rum|url=http://www.cicerone-extra.com/article/index.cfm?articleid=217#.VvbQJ3Cy9NE|website=Cicerone Extra|publisher=Cicerone Press 2016|accessdate=26 March 2016}}&lt;/ref&gt;. Številne nove poti je v 1980-ih preplezala  ekipa: francoski vodnik Wilfried Colonna, švicarski bratje Remy ter Haupolter in Precht &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Howard|first=Tony|title=Treks and Climbs in Wadi Rum|year=1987|publisher=Cicerone Press|location=Milnthorpe, England|isbn=1 852841354|pages=192}}&lt;/ref&gt;. Prva namenska knjiga plezalnih vodnikov, ''Treks and Climb in Wadi Rum'' avtorja Tonyja Howarda je bila prvič objavljena leta 1987. Nekatere od številnih beduinskih poti sta dokumentirala na spletu Lien in Gilles Rappeneau&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Rappeneau|first1=Gilles|title=Les Voies Bedouines des Wadi Ramm|url=http://wadiram.userhome.ch/|website=Les Voies Bedouines des Wadi Ramm|accessdate=26 March 2016}}&lt;/ref&gt;. Nova knjiga poti za plezalce je v Wadi Rum Guest House.

Pot Guerre Sainte so leta 2000 preplezali Batoux, Petit in prijatelji. To je bila prva pot v Wadi Rumu, ki je bila v celoti opremljena z zaščito s svorniki. Pot na vzhodnem licu Jebel Nassarani North je dolga 450 m  in je ocenjena s F7b ali F7aA0 &lt;ref&gt;{{navedi splet | title=The Guerre Sainte | url=http://www.camptocamp.org/routes/53974/fr/djebel-nassrani-sommet-n-la-guerre-sainte | publisher=CamptoCamp.org | accessdate=17 September 2014}}&lt;/ref&gt;.

== V popularni kulturi ==
Območje je bilo uporabljeno kot ozadje v številnih filmih. Filmskim ustvarjalcem je še posebej privlačno zaradi znanstvenofantastičnih filmov, postavljenih na Mars. &lt;ref name=&quot;Slate The Martian review&quot;&gt;{{navedi novice|last=Stevens|first=Dana|title=Saving Astronaut Watney|url=http://www.slate.com/articles/arts/movies/2015/10/matt_damon_in_the_martian_reviewed.html|publisher=Slate|date=1 October 2015|accessdate=2 October 2015}}&lt;/ref&gt;

Location Managers Guild je jordanska kraljeva filmska komisija s svojo nagrado LMGI prepoznala za izjemni film leta 2017 ''Rogue One'', ki je bil posnet Wadi Rum. RFC je bil prej nominiran za svoje delo  ''The Martian''&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=RFC bags ‘Outstanding Film Commission’ Award|url=http://www.jordantimes.com/news/local/rfc-bags-outstanding-film-commission’-award|publisher=Jordan Times|date=10 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20210304211119/http://www.jordantimes.com/news/local/rfc-bags-outstanding-film-commission%E2%80%99-award|archive-date=2021-03-04|access-date=2019-10-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.
* ''Lawrence Arabski'' - David Lean je velik del tega filma iz leta 1962 posnel Wadi Rumu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kinghussein.gov.jo/tourism6e.html#Wadi%20|title=Touristic Sites – South of Amman|publisher=Kinghussein.gov.jo|accessdate=30 May 2012|archive-date=2020-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20201116050332/http://www.kinghussein.gov.jo/tourism6e.html#Wadi%20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Rdeči planet'' - Wadi Rum je bil v tem filmu 2000 uporabljen kot površina Marsa.
* ''Strast v puščavi'' - Območje je bilo uporabljeno tudi za prizore v tem filmu iz leta 1998.
* ''The Face'' - BBC Film, Plezanje v Rumu, v katerem sta bila pionirja Wadi Ruma Tony Howard in Di Taylor.
* ''Transformerji: Maščevanje padlim'' - predstavlja se kot da je v Egiptu
* ''The Frankincense Trail'' - prizori iz vlaka in zraka
* ''Prometej'' - prizori za planet Alien&lt;ref&gt;{{navedi novice | last1=Galloway| first1=Stephen | url=http://www.hollywoodreporter.com/news/ridley-scott-prometheus-alien-324981 | title=Return of the 'Alien' Mind | work=The Hollywood Reporter | date=16 May 2012 | accessdate=22 August 2015}}&lt;/ref&gt;
* '''Krrish 3''' - pesem 'Dil Tu Hi Bata'
* ''May in the Summer'' - film Cherien Dabis, predstavljen na filmskem festivalu Sundance 2013. Dolgi posnetki Wadi Ruma vzpostavljajo razpoloženje za film, to je kraj, kjer glavni junak najde mir stran od sveta in znotraj sebe.
* ''Zadnji dnevi na Marsu'' - posnet za zunanje posnetke, ki predstavljajo površino titularnega planeta za ta film iz leta 2013. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.screendaily.com/features/ruairi-robinson-the-last-days-on-mars/5056819.article|title=Ruairi Robinson, The Last Days On Mars|last=Forde|first=Leon|work=Screen Daily|date=2013-05-28|accessdate=2015-02-09}}&lt;/ref&gt;
* ''The Martian'' - snemanje filma Ridleyja Scotta se je začelo marca 2015 za posnetke, ki so stali na površini Marsa.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ridley Scott’s The Martian moves to Jordan|url=http://www.kftv.com/news/2015/01/27/ridley-scotts-the-martian-moves-to-jordan|accessdate=19 February 2015|publisher=kftv.com|date=27 January 2015}}&lt;/ref&gt;
:Matt Damon v Wadi Rumu&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.yahoo.com/movies/ridley-scott-and-matt-damon-on-going-to-jordan-to-230136329.html|title=Ridley Scott and Matt Damon on Going to Jordan to Recreate Mars|accessdate=2015-10-08|date=2015-09-30|publisher=Yahoo!|work=Yahoo!}}&lt;/ref&gt;:
:: {{cquote| »Bil sem prestrašen do tega kraja. Bilo je res, res nekaj posebnega. Eden najbolj spektakularnih in najlepših krajev, kar sem jih kdaj videl in kot nič, kar sem jih videl kjer koli drugje na Zemlji«.}}

* ''Theeb'' - Snemali so večinoma v Wadi Rumu, pa tudi v Wadi Araba. &lt;ref&gt;[http://www.thenational.ae/arts-lifestyle/film/naji-abu-nowar-talks-about-exploring-the-bedouin-way-of-life-in-his-first-feature-theeb Kaleem Aftab: Naji Abu Nowar talks about exploring the Bedouin way of life in his first feature Theeb] 25 August 2014, ''thenational.ae'', accessed 19 June 2018&lt;/ref&gt;
* ''Rogue One: A Star Wars Story'', ki se uporablja za prizore, postavljene na Džedi. &lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Jolin|first1=Dan|title=Rogue One: A Star Wars Story — The complete history, Part III|url=http://www.empireonline.com/movies/features/rogue-one-star-wars-story-complete-history-part-iii/|website=Empire|accessdate=14 December 2016|language=en|date=14 December 2016}}&lt;/ref&gt;
* Prilagoditev v živo v letu 2019  ''Aladdin''.
* ''Vojne zvezd: Vzpon Skywalkerja'', ki se uporablja za puščavski planet Pasaana&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Arvedon |first1=Joe |title=Star Wars: We Now Know the Name of The Rise of Skywalker's Desert Planet |url=https://www.cbr.com/star-wars-the-rise-of-skywalker-pasaana/ |website=CBR.com |accessdate=24 May 2019 |date=22 May 2019}}&lt;/ref&gt;.
* ''[[Dune: Peščeni planet|Dune]]'', se uporablja kot lokacija za puščavski planet Arrakis.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Dune: Josh Brolin Reveals Arrakis Shooting Location in New Video|url=https://screenrant.com/dune-josh-brolin-reveals-arrakis-shooting-location-new-video/|language=en|access-date=2 May 2019}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery mode=packed heights=&quot;140px&quot; &gt;
File:GabelRum01 ST 07.JPG|Pogled z vrha Jabal Ram
Image:Seven Pillars 2008_e5.jpg| &quot;Sedem stebrov modrosti&quot; sklana oblika
File:WadiRumPetroglyphs.jpg|Thamudski napis v Wadi Rum
File:Wadi Rum BW 6.JPG|Nabatejski tempelj v Wadi Rum
File:Wadi Rum Formation.jpg|peščene sculpture so značilnost Wadi Rum
File:Wadi Rum in Jordan.JPG|Puščava v Wadi Rum
File:Wadi Rum Rock Bridge.jpg|Naravni most Jabal Umm Fruth je eden od mnogih naravnih mostov v Wadi Rum
File:20100927 wadi rum007.JPG|Center za obiskovalce Wadi Rum
File:Mountain in Wadi Rum, Jordan.jpg|Gora v  Wadi Rum
Jordan, Wadi Rum Desert, Rock Formations.jpg
Jordan, Wadi Rum Desert, Car.jpg
Jordan, Wadi Rum Desert, Khor al Ajram 2.jpg
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category}}
{{wikivoyage|Wadi Rum}}
* [https://web.archive.org/web/20051212075657/http://www.wadirum.jo/ Official website]
* [http://www.wadirum.net/ Wadi Rum Rock page]
* [http://www.jordanpic.com/photo/thumbnails.php?album=22Fotografije Wadi Ruma]
* [http://www.wadirumsunset.com/gallery Galerija fotografij Wadi Ruma]


[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Jordaniji]]
[[Kategorija:Geografija Jordanije]]
[[Kategorija:Zavarovana območja Jordanije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]]
[[Kategorija:Vadiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>73l5n6dx4hqva6op6txfhfd2o3ubddw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veliko leto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>468603</id>
    <revision>
      <id>6771740</id>
      <parentid>6257166</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T03:52:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5633" sha1="md4tcqafs43smuxt9hw8phbn7608cwg" xml:space="preserve">[[Slika:Precesion.png|sličica|Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto.]]
'''Veliko leto''' ima dva glavna pomena. V [[Astronomija|astronomiji]] je definirano kot obdobje, ki ga rabi [[Zemlja|Zemljina]] os, da naredi en krog, oziroma 25.800 let. Bolj natančna vrednost se giblje pri okoli 25.772 letih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://demonstrations.wolfram.com/PrecessionOfTheEarthsAxis/|title=Precession of the Earth's Axis - Wolfram Demonstrations Project|website=demonstrations.wolfram.com|language=en|access-date=2019-02-10}}&lt;/ref&gt; Položaj Zemljine osi na severnem nebu je danes skoraj poravnan s [[Severnica|Severnico]]. To je le naključje, saj se ne bo spet poravnala še vsaj 25.800 let.

'''Platonsko leto''',&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.hq.nasa.gov/office/hqlibrary/aerospacedictionary/aerodictall/g.html|title=Aerospace Science and Technonlogy Dictionary G Section|date=1989-10-18|publisher=Hq.nasa.gov|accessdate=2014-03-02|archive-date=2015-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150115133959/http://www.hq.nasa.gov/office/hqlibrary/aerospacedictionary/aerodictall/g.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kot nekateri imenujejo veliko leto, ima starodavnejši, mističen pomen. [[Platon]] je razmišljal, da bi se morali planeti, Luna in Sonce po določenem času spet poravnati na isto mesto. Periodo je klical veliko leto, trajanje pa je ocenil na okoli 36.000 let, vendar za to predvidevanje renutno ni znanih nobenih dokazov.&lt;ref name=&quot;Cruttenden2&quot;&gt;Walter Cruttenden, &quot;Lost Star of Myth and Time&quot; (St. Lynn's Press, 2006), p.xix&amp;#x2013;xx.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://curious.astro.cornell.edu/about-us/148-people-in-astronomy/history-of-astronomy/general-questions/998-why-was-the-platonic-year-named-after-plato-intermediate|title=Why was the Platonic year named after Plato? (Intermediate) - Curious About Astronomy? Ask an Astronomer|website=curious.astro.cornell.edu|access-date=2019-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190122202715/http://curious.astro.cornell.edu/about-us/148-people-in-astronomy/history-of-astronomy/general-questions/998-why-was-the-platonic-year-named-after-plato-intermediate|archive-date=2019-01-22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot širši pojem se da izraz »veliko leto« uporabiti pri skoraj vsakem konceptu [[Večna vrnitev|večne vrnitve]] v [[Mitologija|mitologiji]] ali [[Filozofija|filozofiji]]. Zgodovinar [[Otto Eduard Neugebauer|Otto Neugebauer]] je zapisal:{{Citatni blok|&quot;Problem z imenom &quot;veliko leto&quot; leži v njegovi dvoumnosti. Skoraj vsako obdobje se da počastiti s tem imenom.&lt;ref&gt;Neugebauer O., (1975)''A History of  Ancient mathematical astronomy'', Birkhäuser, p.618&lt;/ref&gt;|sign=|source=}}

== Opis ==
[[Slika:North_pole_path.png|sličica|Projecirana pot Zemljinega severnega pola na nebesno sfero. Tečaj orisuje 25.772 letni krog. Rdeče pike nakazujejo na določene položaje pola v prejšnjih [[Epoha (astronomija)|epohah]] in ozvezdja, v katerih se je takrat zgodilo pomladansko [[enakonočje]].]]
[[Ravnina ekliptike]] izgleda na nebu kot črta, ki jo Sonce opiše na svoji poti glede na oddaljene zvezde. V bistvu je krivo Zemljino gibanje okoli Sonca, a nam se zdi, kot da se premika le Sonce. Zemljina vrtilna os [[Nagib vrtilne osi|ni popolnoma pravokotna]] na ravnino ekliptike, ampak pod kotom 23,5 ° na pravokotnico (oziroma 66,5 ° glede na ekliptiko). Položaj osi je stalen tudi skozi leto, saj kaže vedno proti severnem oz. južnem nebesnem polu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hq.nasa.gov/office/hqlibrary/aerospacedictionary/aerodictall/p.html#precession%20of%20the%20equinoxes|title=Aerospace Science and Technonlogy Dictionary P Section|website=www.hq.nasa.gov|access-date=2019-02-09|archive-date=2016-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20160331220305/http://www.hq.nasa.gov/office/hqlibrary/aerospacedictionary/aerodictall/p.html#precession%20of%20the%20equinoxes|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Počasno, stožčasto gibanje Zemljine vrtilne osi nad ekliptiko nastane zaradi raznih sil ostalih nebesnih teles. Podobno gibanje se pojavi tudi pri giroskopu; povzročijo ga namreč razne zunanje sile. Skupno gibanje zaradi vseh sil se imenuje [[splošna precesija]]. Pri motnjah sodeluje tudi stalno pomikanje točk enakonočja na ekliptiki proti zahodu s hitrostjo okoli 50,3 kotnih sekund na leto. V 25.722 letih so točke spet na istem mestu.&lt;ref name=&quot;:04&quot;/&gt;

[[Naklon tira|Naklon Zemljinega tira]] pa tudi ni stalen, saj se spreminja v čisto svojem ciklu. Ta traja približno 40.000 let, naklon pa niha med 22,1 in 24,5 stopinjami.&lt;ref name=&quot;:04&quot;/&gt;
[[Slika:Gyroscope_precession.gif|sličica|Precesija enakonočij pokazana na primeru vrtečega se telesa, na sliki je [[giroskop]].]]

== Glej tudi ==

* [[astrološka starost]]
* [[precesija enakonočij]]
* [[juge]]

== Sklici ==

{{sklici|colwidth=30em}}

== Nadaljnje branje ==

* Callatay G. de, ''Annus Platonicus, a study of worldcycles in Greek Latin and Arabian sources'', Publication de l'Institut Orientaliste de Louvain #47, Louvain, 1996
* [[Nicholas Campion]], &quot;The Great Year&quot; ({{ISBN|0140192964}}), Penguin, 1994
* Walter Cruttenden, &quot;The Great Year&quot; (documentary film), The Yuga Project, DVD 2003
* Boris Cristoff &quot;El destino de la humanidad&quot; (Barcelona, editorial Martínez Roca, 1981; colección &quot;Fontana
* Thomas C. Mcevilley, “The Shape of Ancient Thought: Comparative Studies in Greek and Indian Philosophy” (chapter 3, The Cosmic Cycle) ({{ISBN|1581152035}}), Allworth, 2001

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Precesija]]
[[Kategorija:Astronomske epohe]]</text>
      <sha1>md4tcqafs43smuxt9hw8phbn7608cwg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Savinjska marka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>473206</id>
    <revision>
      <id>6771482</id>
      <parentid>6327794</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:15:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771482</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18989" sha1="s7gnd3hw5m6bdfvq7yksdznkzs8i4qx" xml:space="preserve">{{italic title}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = '' Mark an der Sann ''
|conventional_long_name = Savinjska marka
|common_name            = Savinjska marka
|era                    = srednji vek
|status                 = Marka
|status_text            = &lt;!-- A free text to describe status at the top of the infobox. Use sparingly. --&gt;
|empire                 = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type        = [[Marka (teritorialna enota)|marka]]
|today                  = {{SVN}}
|event_start            =
|date_start             =
|year_start             = pred 980
|event1                 =
|date_event1            =
|event2                 =
|date_event2            =
|event3                 =
|date_event3            =
|event4                 =
|date_event4            =
|event_end              = Smrt zadnjega mejnega grofa
|date_end               =
|year_end               = 1137/44
|event_pre              =
|date_pre               =
|event_post             = &lt;!-- Optional: A crucial event that took place after &quot;event_end&quot; --&gt;
|date_post              = 
|s1                     =
|flag_s1                = &lt;!-- Default: &quot;Flag of {{{s1}}}.svg&quot; (size 30) --&gt;
|image_s1               = 
|s2                     = 
|flag_s2                = 
|s3                     = 
|flag_s3                = 
|s4                     = 
|flag_s4                = 
|s5                     = 
|flag_s5                = 
|image_coat             =
|coat_size              =
|coat_alt               =
|symbol                 =
|symbol_type            =
|image_map              = Mark an der Sann locator map (1000).svg
|image_map_alt          = 
|image_map_caption      = Zemljevid s prikazom ''Savinjske marke'' (rdeča) v okviru [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]] (osvetljeno) na začetku 11. stoletja. 
|capital                = 
|national_motto         = 
|national_anthem        = 
|common_languages       = 
|religion               = 
|demonym                = 
|currency               = 
|title_leader           = Mejni grof
}}
'''Savinjska marka''' (''Marka na Savinji'', nemško tudi ''Grofija Soune, Soun, Saunien'' i. pd.) je bilo območje [[Marka (mejna krajina)|Mejne marke]] v okviru [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10. stoletja za zaščito cesarstva pred nevarnostmi iz vzhoda, predvsem stalnih vpadov [[Ogri|Ogrov]].

== Območje ==
Območje, ki ga je pokrivala Savinjska marka, je bilo celotno povodje reke Savinje, ki se je na jugu raztezalo preko reke Save in na vzhodu do reke [[Sotla|Sotle]]. Na jugu se je marka raztezala na desni breg reke [[Sava]] vse do reke [[Krka|Krke]], vključujoč območje okoli [[Višnja Gora|Višnje Gore]]. Med 14. in 16. stoletjem je bilo območje na desnem bregu Save poznano kot [[Slovenska marka]], medtem ko je območje na levem bregu in Savinjska dolina med leti 1341 – 1491 postalo znano kot [[Celjska grofija]]. V 16. stoletju je bilo prvo območje priključeno v [[Vojvodina Kranjska|Vojvodino Kranjsko]], drugo pa v [[Štajerska (vojvodina)|Vojvodino Štajersko]], s čimer se je zaključil razkroj marke, ki se je začel v 12. stoletju.

[[slika:Great carantania.jpg|mini|right|300px|Karantanija in Savinjska marka]]
== Zgodovina ==
&quot;Marko na Savi&quot; zgodovinski viri omenjajo že leta 895; ni pa jasno ali je vključevala tudi [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]].

===Stara Savinjska (mejna) grofija===
Prvič je Savinjska grofija omenjena v zgodovinskih listinah kot ({{lang-de|Sann-Grafschaft|link=no}}) 24. oktobra 980, ko je cesar Svetega rimskega cesarstva [[Oton II.|cesar Oton II.]] v Konstanci podaril grofu Viljemu za njegovo zvesto služenje v celoti svojo kraljevsko posest v &quot;Rahvinovi grofiji&quot; med hribovjem [[Dobrič]], severno od [[Polzela|Polzele]] (nem. Heilenstein) pri [[Celje|Celju]], [[Stenica]]mi jugovzhodno od [[Vitanje|Vitanja]] pri Lindeku in [[Brezen|Breznim]] jugozahodno od Vitanja do posesti v lasti grofa [[Markvard III. Eppenštajnski|Markvarda III. Eppenštajnskega]] in od tam do meje te grofije s Savinjsko grofijo. To je bila poznejše gospostvo [[Krška škofija|krške škofije]] v Vitanju.&lt;ref name=&quot;wilhelm 3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/wilhelminer_juengere/wilhelm_3_graf_in_karantanien_1010_wilhelminer/wilhelm_3_graf_in_karantanien_1010.html|title=Wilhelm III: Graf in Karantanien|trans-title=Wilhelm (or William) III: Count in Carantania|language=de}}&lt;/ref&gt;

Marka je bila do leta 1002 podrejena [[Vojvodina Bavarska|Vojvodini Bavarski]], in od takrat [[Vojvodina Koroška|Vojvodini Koroški]].

V tem času, med drugo fazo kolonizacije, sta cesarja [[Oton II.]] in [[Oton III.]] potrdila Salzburški nadškofiji posesti, ki jih je imela že iz [[Karolingi|karolinških]] časov, med drugimi tudi [[Brežice]].

===Mejni grof Viljem===
Naslednji mejni grof ali markiz je bil [[Viljem Savinjski|Viljem II. Savinjski]] tudi Breže-Selški, sin prej omenjenega grofa Viljema in mož [[Ema Krška|Eme Krške]]. Cesar [[Henrik II. Sveti]] je na priporočilo [[Kunigunda Luksemburška|cesarice Kunigunde]], [[Heribert Kohlnski|nadškofa Heriberta]], kohlnskega elektorja, in škofa [[Eberhard, škof Bamberški|Eberharda I. (Bamberškega)]] dne 15. aprila 1016 Viljemu II. Savinjskemu podaril &quot;v njegovi Savinjski grofiji 30 kraljevih hub v [[Kozje|Kozjanski deželi]], kot tudi vso kraljevo posest na območju med rekami Sava, Savinja, Sotla in [[Mirna (reka)|Mirna]].&lt;ref name=&quot;RI 1016&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=http://regesten.regesta-imperii.de/index.php?uri=1016-04-15_2_0_2_4_1_697_1879|author-link=Johann Friedrich Böhmer|last=Böhmer|first=J. F.|title=Regesta Imperii II. Sächsisches Haus 919-1024; Vierte Abteilung: Die Regesten des Kaiserreiches unter Heinrich II. 1002-1024; Eintrag 1879|trans-title=Regesta Imperii II. Saxon House 919-1024; Section 4: The Regests (Regiters) of the Empire under Henry II 1002-1024; Entry 1879|work=Regesta Imperii|language=de|ISBN=3 205 08705 4|date=1971|publisher=Hermann Böhlaus Nachf.}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; To so kasnejša gospostva [[Podčetrtek]], [[Pilštanj]], [[Bizeljsko]] in [[Mokronog-Trebelno|Mokronog]], ki jih je posedovala [[Krška škofija]] vključujoč [[Rogatec]], [[Planina pri Sevnici]], [[Podsreda]] in [[Kunšperk]].&lt;ref name=&quot;jaksch&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/wilhelminer_juengere/jaksch_august_geschichte_kaerntens.html|author=Jaksch, August|pages=146, 165–166, 177, 179, 184–186|title=Geschichte Kärntens bis 1335|trans-title=Zgodovina Koroške do leta 1335|language=de}}&lt;/ref&gt;

Leta 1025 je bila »Slovenska marka na Savinji« izločena iz Vojvodine Koroške.&lt;ref name=&quot;mell&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=19290&amp;viewmode=fullscreen|title=Grundriß der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes Steiermark|trans-title=Outline of the constitutional and administrative history of the state of Syria|last=Mell|first=Anton|year=1929|language=de}}&lt;/ref&gt;

Na prošnjo [[Gisela Švabska|kraljice Gisele]] in [[Aribo (nadškof Mainza)|nadškofa Ariba]] iz Mainza je kralj [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] 11. maja 1025 v Bambergu podaril Viljemu II. Savinjskemu 30 kraljevih hub v njegovi grofiji Savinjski med rekami [[Koprivnica|Koprivnico]], [[Hudinja (reka)|Hudinjo]]) in [[Voglajna|Voglajno]]), ter na Kranjskem med rekama [[Krka|Krko]] in [[Sava|Savo]] z vso kraljevo lastnino v hribih, dolinah in gozdovih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://regesten.regesta-imperii.de/index.php?uri=1025-05-11_1_0_3_1_0_74_32|title=Regesta Imperii III. Salisches Haus 1024-1125; Erster Teil: 1024-1039; Erste Abteilung: Die Regesten des Kaiserreichs unter Konrad II. 1024-1039; Eintrag 32|trans-title=Regesta Imperii III. Salian House 1024-1125; Part 1: 1024-1039; Section 1: The Regests (Registers) of the Empire under Conrad II 1024-1039; Entry 32|author=Böhmer, J. F.|work=Regesta Imperii|language=de|date=1951|publisher=Hermann Böhlaus Nachf.}}&lt;/ref&gt;

Na prošnjo takrat že cesarice Gisele, in sina [[Henrik II. Sveti|Henrika]] ter [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarha]] [[Poppo Oglejski|Poppa]] je cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] dne 30. decembra 1028 v Augsburgu mejnemu grofu Viljemu podaril (ali potrdil njegove posesti) 30 kraljevih hub v vasi Kozje ''villa Traskendorf'' (''Kozjansko deželo'') in posesti, ki jih je podaril njegov predhodnik Henrik II. med ''Savo'' in ''Savinjo'', ''Sotlo'' in ''Mirno'' v Savinski grofiji; dodatno mu je podaril še 30 hub v isti grofiji med Koprivnico, Hudinjo in Voglajno in med Krko in Savo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://regesten.regesta-imperii.de/index.php?uri=1028-12-30_1_0_3_1_0_246_139|title=Regesta Imperii III. Salisches Haus 1024-1125; Erster Teil: 1024-1039; Erste Abteilung: Die Regesten des Kaiserreichs unter Konrad II. 1024-1039; Eintrag 139|trans-title=Regesta Imperii III. Salian House 1024-1125; Part 1: 1024-1039; Section 1: The Regests (Registers) of the Empire under Conrad II 1024-1039; Entry 139|author=Böhmer, J. F.|work=Regesta Imperii|language=de|date=1951|publisher=Hermann Böhlaus Nachf.}}&lt;/ref&gt;

Leta 1036 je mejnega grofa Viljema II. iz maščevanja ubil odstavljeni vojvoda Koroške [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero Eppensteinski]]. Po tem so Savinjsko marko imeli grofje Ebersberški, ki so gospodovali tudi na Kranjskem kot kranjski mejni grofje.

===Podaritve grofice [[Ema Krška|Eme Krške]]===
Grofica [[Ema Krška]] je po smrti svojega moža in dveh svojih sinov podedovala ogromno posest, ki je bila njena [[Alod]]ialna posest, ki jo je uporabila za izgradnjo številnih cerkva in dveh samostanov. Najprej je 6. januarja 1043 na salzburškega škofa Baldvina prenesla nekaj svoje posesti na Koroškem in gospostvo [[Brestanica]] ({{jezik-de|Reichenburg}}) na južnem robu svoje posesti v Savinjski marki in v zameno dobila župnijske pravice za pred tem zgrajeno Janezovo cerkev v Krki. Istega leta je ustanovila [[Benediktinci|benediktinski]] ženski [[samostan]] s svojo Marijino cerkvijo. Na samostan je 15. avgusta 1043 prenesla (podarila) vso svojo posest v Savinjski marki, razen štirih vasi: Hudinje in Trnovlja (pri Celju) in Kameno in Srževica (pri Ponikvi) ({{jezik-de|&quot;Terenperch&quot;, Köttnig/Kötting, &quot;Steindorf&quot; in Sirdosege}}), ki jih je po svojem advokatu Preslavu verjetno prepustila sorodnikom, ki se kasneje pojavljajo kot gospodje Vojniški. Ema sama je stopila v ustanovljen samostan in umrla leta 1045. Po njeni smrti je bil samostan v Krki leta 1070 ukinjen, ko je [[papež Aleksander II.]] salzburškemu nadškofu Gebhardu dal dovoljenje za ustanovitev [[škofija|škofije]] na Koroškem. S samostanom povezana posest, ki je najprej prešla na salzburško nadškofijo in leta 1072, ko je nadškof ustanovil sufragansko škofijo – [[Krška škofija|Krško škofijo]], na novoustanovljeno škofijo.&lt;ref name=&quot;jaksch&quot;/&gt;

===Vzpon Askvincev===
Askvin je svojo kariero zgradil kot verjetni sorodnik Heme Selško-breške in kot njen odvetnik oziroma kot odvetnik njenega moža Viljema II.- in sicer za samostan Krka.&lt;ref&gt;Kos, M.(1902). Str. 87, 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;RFG11&quot;&gt; Fugger Germadnik, R. et al. (2001): Str. 11.&lt;/ref&gt;&lt;ref name =&quot;RFG4-5&quot;&gt; Fugger Germadnik, R.(2006).Str. 4-5.&lt;/ref&gt; Po smrti Viljema II. in njegovih dveh sinov je ovdovela Hema del velike dediščine prepustila sorodnikom, med drugim tudi Askvinu.&lt;ref name=&quot;RFG11&quot;/&gt; Askvinska rodbina je imela v svojih rokah dele Savinjskega ozemlja &lt;ref&gt;Orožen, J. (1971): Str. 224.&lt;/ref&gt; in tako je bil Askvinov vnuk Starkhand II. okrog leta 1103 mejni grof v Savinjski krajini,&lt;ref&gt;Kos, M. (1915). Str. xxxiii.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kos, M. (1902). Str. xliv.&lt;/ref&gt; že prej pa odvetnik krške cerkve.&lt;ref name=&quot;XIII&quot;&gt;Kos, M. (1915). Str. xiii.&lt;/ref&gt;

===Zaton Askvincev===
Za časa Starkhanda II. se je v nemških deželah med [[cesar]]jem in [[papež]]em vnel boj za investituro. V nasprotju s Spanheimi so se tedaj Askvinci znašli na udaru, saj so podpirali cesarjevo stran: posledice političnega preobrata so bile za njih najverjetneje katastrofalne- verjetno so izgubili skoraj celotno posest, ki naj bi jo prevzeli Spanheimi, zavezniki [[Salzburg|salzburškega]] nadškofa Konrada I.&lt;ref&gt;[[Andrej Komac (zgodovinar)|Komac, A.]] (2006). Str. 112.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kos, M. (1915). Str. xv.&lt;/ref&gt; Med drugim jih je [[Bernard Mariborski]] leta 1106 pregnal iz Dravske pokrajine.&lt;ref&gt;Curk, J. (1983). Str. 149.&lt;/ref&gt; Askvinci so se še nekaj časa obdržali na [[Kranjska|Kranjskem]], kjer je deloval Starkhandov brat grof Wergand, ki je bil pred letom 1131 tudi odvetnik krške cerkve.&lt;ref name=&quot;XIII&quot;/&gt; Wergand je imel sinove Henrika Prisa, Dietrika in Majnhalma ter hčer Hemo, ki je bila poročena z grofom Wolfradom.&lt;ref&gt;Kos, M. (1915). Str. xiii, xli.&lt;/ref&gt;

Poleg navedenih velikih posestnikov v Savinjski dolini je posest pridobil tudi svobodni gospod Kager, [[Grofje Bogenski|grofje Bogenski]], [[Vovbržani|Vovbrški grofje]], [[Žovneški gospod|Žovneški]] svobodni gospodje ter Vojniški svobodni gospodje. 

Verjetno leta 1105, gotovo pa pred 1122, je Askvinski mejni grof Starkhand umrl. Omenjenega najdemo z bratom Ulrikom leta 1103 kot priči v dokumentu s katerim je koroški vojvoda [[Henrik III. (Koroški)|Henrik III. Eppenštajnski]] obdaril [[Samostan svetega Lambrehta]]; njegov naslednik je bil Günther, sin [[Vovbržani|Vovbrškega grofa]] Pilgrima iz Hohenwart-Pozzuolo, poslednji mejni grof Savinjske marke (''marchio de Cylie''). Po njegovi smrti leta 1137 ali 1144 se nosilec naslova mejnega grofa Savinjske ne pojavlja več. V tem času so gospostvo [[Grad Laško|Laško]] pridobili Spanheimi iz Trušenj.

=== Otokarji ===
Leta 1147 je v drugi križarski vojni umrl grof [[Bernard Mariborski|Bernard Spanheimsko-Trušenjski]] pripadnik rodbine [[Spanheimi|Spanheimov]], grof v koroških [[Trušnje|Trušnjah]], mejni grof (markiz) Podravske krajine, odvetnik samostana Šentpavel, ki je imel v posesti gospostva [[Grad Laško|Laško]], [[Žalec]] (nemško »Sachsenfeld«) in [[Grad Žaženberk]] (nemško »Sachsenwart«). Tudi te posesti skupaj z mnogimi drugimi je v oporoki prepustil svojemu varovancu in nečaku [[Otokar III. (Štajerski)|Otokarju III. Štajerskemu]], ki je bil štajerski mejni grof ali markiz.&lt;ref&gt;Kosi, M. (1994). Str. 173.&lt;/ref&gt; Tako je nastala strnjena posest štajerskega deželnega gospoda, ki se je raztezala ob Savinji od Celja do Save in ob Savi preko [[Trbovlje|Trbovelj]], ter naprej ob toku reke Save do [[Sevnica|Sevnice]]. Razdeljena je bila na veliko gospostvo Laško in na Žalec, [[Grad Žaženberk|Žaženberk]], ({{jezik-de|Sachsenwart}}) in [[Grad Vojnik|Vojnik]] ({{jezik-de|Hochenegg}}). Na tej posesti so bili kasneje zgrajeni še gradovi [[Grad Klausenstein| Klausenstein]] nad [[Zidani Most|Zidanim Mostom]] in [[Grad Freudeneck| Freudeneck]] kot tudi Urad [[Grad Radeče|Radeče]] ({{jezik-de|Ratschach}}) na Kranjski strani Save.

Na posesti je izpričan Štajerski urad že od leta 1182 in od leta 1227 se je ta dvor Laškega gospostva raztezal preko Save do vključno [[Grad Svibno|Svibna]] ({{jezik-de|Schärfenberg}}), ki je dokumentirano spadal pod Laško od leta 1287. 

=== Češka kraljevina ===
Po zavzetju Kranjske marke, Slovenske marke in Savinjske doline leta 1269, je češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] v kraljevino [[Kraljevina Češka|Češko]] vključil tudi območje Savinske marke.&lt;ref name=&quot;mell&quot;/&gt;

=== Habsburžani===
Ker je Rudolf na osnovi odloka državnega zbora 1274 zahteval, naj češki kralj [[Otokar II. Přemysl]] vrne babenberško-spanheimske posesti, je prišlo med njima do [[vojna|vojne]]. Otokar se je z [[dunajski mir|dunajskim mirom]] 1276 odrekel [[Avstrija (vojvodina)|Avstriji]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]], [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] in [[Slovenska marka|Slovenski marki]] v korist Rudolfu, ki jih je dal v upravljanje grofu [[Majnhard IV. Goriški|Majnhardu Goriškemu]].

Rudolf je dokončno dobil te pokrajine, ko si jih je Otokar hotel spet prilastiti, ter bil ubit v [[bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] 1278. Leta 1282 je dal Rudolf svojima sinovoma [[Albreht I. Habsburški|Albrehtu]] in [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolfu]] v [[fevd]] Avstrijo, Štajersko, [[Kranjska|Kranjsko]] in Koroško pod pogojem, da se odrečeta Koroški, ki jo je upravljal [[Majnhard IV. Goriški|Majnhard II. Goriško-Tirolski]].

Okoli leta 1300 so grofje Vovbrški (izumrli leta 1322) pridobili gospostvo Celje, center marke. Šele okoli 1300 so na moči in pomenu v Savinjski dolini začeli pridobivati svobodni gospodje [[Žovneški gospod|Žovneški]].

=== Savinjska dolina priključena Štajerski ===
Leta 1311 se je koroški vojvoda [[Henrik Koroški]] iz dinastije [[Goriški grofje|goriških grofov]], da bi se otresel [[Habsburžani|Habsburžanov]], odstopil Savinjsko marko na obeh straneh Save Štajerski, ki so jo imeli Habsburžani. S tem je tudi formalno prenehala Savinjska marka.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in spletne povezave ==
* [http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/wilhelminer_juengere/jaksch_august_geschichte_kaerntens.html Jaksch]
* [http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/wilhelminer_juengere/wilhelm_3_graf_in_karantanien_1010_wilhelminer/wilhelm_3_graf_in_karantanien_1010.html Wilhelm 3]

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Cawley, Charles &amp; FMG (2006-2010). [http://fmg.ac/Projects/MedLands/CARINTHIA.htm#_Toc224359783 Genealogija koroške veje Spanheimov]
* Curk Jože (1983). ''Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora'']. '''Iz''': Časopis za slovensko krajevno zgodovino št. 31. Strani 148-157.
* Freed, John B. (1984). ''The Counts of Falkenstein: noble self-consciousness in twelfth-century Germany''. USA, American Philosophical Society.
* Gruden, Josip (1910). [http://www.archive.org/stream/zgodovinaslovens00gruduoft#page/n5/mode/2up179 ''Zgodovina slovenskega naroda'']. Celovec, Družba sv. Mohorja.
* Kos, Milko (1915). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi04kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Četrta knjiga'']. Ljubljana, Lenova družba.
* Kosi, Miha (1994). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1994_LETNIK_48_STEVILKA_2.pdf ''Templjarji na Slovenskem. Prispevek k reševanju nekaterih vprašanj srednjeveške zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane]. '''Iz''': Zgodovinski časopis, letnik 48, številka 2. Str. 146-186.
* -- (2001). ''The Age of the Crusades in the South-East of the Empire (Between the Alps and the Adritic)''. '''Iz''': Hunyadi, Z., Laszlovszky, J. (ur.). ''The Crusades and the military orders: expanding the frontiers of medieval latin christianity.'' Hungary, CEU Medievalia.
* [http://www.genealogie-mittelalter.de/spanheimer/bernhard_graf_von_truchsee_+_1147.html  ''Bernhard. Graf von Truchsee/Marburg'']&lt;/div&gt;

{{SLO pokrajine}}</text>
      <sha1>s7gnd3hw5m6bdfvq7yksdznkzs8i4qx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maja Ravnikar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477951</id>
    <revision>
      <id>6771791</id>
      <parentid>6726526</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:11:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Priznanja in nagrade */ +1</comment>
      <origin>6771791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4460" sha1="2s1iy9jys1ijoovwoxpuu6oea8qg8pf" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|birth_date=3. november 1960|birth_place=Ljubljana}}
'''Maja Ravnikar''', [[Slovenci|slovenska]] [[biolog|biologinja]], virologinja, rastlinska fiziologinja in [[profesor]]ica, * [[3. november]] [[1960]], [[Ljubljana]].

Diplomirala je leta 1984 na Oddelku za biologijo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Na isti fakulteti je leta 1988 magistrirala in leta 1991 doktorirala pod mentorstvom [[Nada Gogala|Nade Gogala]], kjer predava od 1988, 2000 je postala izredna, 200? pa  redna profesorica.

Leta 1984 se je zaposlila na [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnem inštitutu za biologijo]], kjer raziskuje na področju sistemske biologije in patologije [[rastline|rastlin]]. Tam je bila vodja Oddelka za [[Biotehnologija|biotehnologijo]] in sistemsko biologijo, od leta 2021 do 2025 pa tudi direktorica inštituta ([[Nacionalni inštitut za biologijo|NIB]]).&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://krog.sta.si/2873242/nova-direktorica-nib-maja-ravnikar-znanost-je-dolzna-priskociti-na-pomoc-v-vseh-krizah-in-vprasanjih-na-katere-lahko-ponudi-odgovor |title=Nova direktorica NIB Maja Ravnikar: Znanost je dolžna priskočiti na pomoč v vseh krizah in vprašanjih, na katere lahko ponudi odgovor  |last=Udovč |first=Lea |date=2021-03-03 |work=STAkrog |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2021-03-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=S 1. januarjem 2026 vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) prevzema doc. dr. Anže Županič, ki s tem nastopa petletni mandat direktorja Inštituta|date=2026-01-01|url=https://www.nib.si/aktualno/novice/1972-s-1-januarjem-2026-vodenje-nacionalnega-instituta-za-biologijo-nib-prevzema-doc-dr-anze-zupanic-ki-s-tem-nastopa-petletni-mandat-direktorja-instituta|work=nib.si}}&lt;/ref&gt;

==Priznanja in nagrade==
* [[Študentska Prešernova nagrada]], 1984, Tkivna kultura paradižnika kot metoda za vzgojo aviroznih rastlin
* [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča]], 1989&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arrs.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1989 |publisher=Raziskovalna skupnost Slovenije |year=1990 |page=17 |access-date=2021-03-03 |archive-date=2021-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210519205635/http://www.arrs.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Jesenkovo priznanje]] za pomembne raziskovalne dosežke, 2000: študij interakcije med rastlinami in povzročitelji bolezni ter na področju rastlinske biotehnologije
* [[Zoisova nagrada]] za vrhunske znanstvene dosežke, 2022: revolucionarni premiki pri odkrivanju in razširjanju virusov, diagnostiki in odstranjevanju patogenih virusov)
* [[Nagrada Miroslava Zeia]] za življenjsko delo, 2026&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=&quot;O usihanju biotske pestrosti politika skoraj ne govori&quot;|date=2026-03-10|url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/o-usihanju-biotske-pestrosti-politika-skoraj-ne-govori/775829|work=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;
* Zlata plaketa Univerze v Novi Gorici&lt;ref name=&quot;d103&quot;&gt;{{navedi novice | title=Na Univerzi v Novi Gorici 31. akademsko leto začeli s podelitvijo priznanj in nazivov |date=2026-10-28 | work=Primorske novice | date=2026-10-28 | url=https://primorske.si/primorska/goriska/znanost-je-kljucni-del-cloveske-kulture/ | access-date=2026-10-29}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave in viri==
* [https://www.nib.si/component/directory/?view=details&amp;id=107&amp;Itemid=12 NIB, Maja Ravnikar]
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=05229 Osebna bibliografija] v sistemu [[COBISS]]
* [https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/131632882 Prof. dr. Maja Ravnikar, Nočni obisk]
*»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175204702 Zeieva velika nagrada za življensko delo Maji Ravnikar]«. ''Pogled v znanost'' (9. 3. 2026). RTV Slovenija.

{{Zoisova nagrada}}
{{Normativna kontrola}}

{{Biologist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ravnikar, Maja}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski biologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Prejemniki Jesenkovega priznanja]]
[[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Ravnikar, Maja]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Ravnikar, Maja]]</text>
      <sha1>2s1iy9jys1ijoovwoxpuu6oea8qg8pf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črevesna resica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477995</id>
    <revision>
      <id>6771779</id>
      <parentid>5744561</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:51:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771779</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1644" sha1="jh6wn2l93vcjeldxaj4gtpom8ym0n2n" xml:space="preserve">{{Infobox anatomy
| Name        = Črevesne resice
| Latin       = villi intestinales
| Greek       = 
| Image       = Small intestine low mag.jpg
| Caption     = Mikroskopski prikaz sluznice tankega črevesa; na zgornji polovici slike so vidne črevesne resice ([[barvanje HE]])
| Width       = 300
| Image2      = Gray1058.png
| Caption2    = Dvanajstnik pri mački (60-kratna povečava).
| Precursor   = 
| PartOf      = [[stena prebavil|stena tankega črevesa]]
| System      = [[prebavila]]
| Artery      = 
| Vein        = 
| Nerve       = 
| Lymph       = 
}}

'''Črevesne resice''' (lat. '''''villi intestinales''''') so nitasti izrastki s površja [[sluznica|sluznice]] [[tanko črevo|tankega črevesa]], ki olajšujejo absorpcijo tekočin in hranilnih snovi.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536703/resica?query=resica&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar vpogled: 22. 4. 2020.&lt;/ref&gt; Resice imajo številne mikroviluse, majhne izrastke na apikalni strani (ki gleda proti svetlini) [[epitelij]]skih celic tankega črevesa, ki tvorijo tako imenovan ščetkasti obrobek. 

Črevesne resice se nahajajo na površini sluznice celotnega tankega črevesa, torej [[dvanajstnik]]a (razen njegovega začetnega razširjenega dela, ampule, kjer je sluznica gladka), [[tešče črevo|teščega črevesa]] in [[vito črevo|vitega črevesa]]. V teščem črevesu so številnejše in daljše kot v vitem črevesu.&lt;ref&gt;Čebašek, Vita (2010). Anatomija prebavne cevi. Medicinski razgledi, letnik 49, številka 4, str. 347–369.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>jh6wn2l93vcjeldxaj4gtpom8ym0n2n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Monomahova kapa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>480429</id>
    <revision>
      <id>6771687</id>
      <parentid>6412065</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:38:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <origin>6771687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6291" sha1="jddkf3puieqwount1ln7cw4ztsc7gqv" xml:space="preserve">{{Razlikuj|Monomahova krona}}
{{Infopolje Krona|image=Armoury-flickr09.jpg|heraldic=Monomakh's Cap (heraldry).svg|caption=Monomahova kapa v ospredju in Kazanska kapa ozadju|nation=[[Rusija]]|cap_material=|stones=Biseri&lt;br&gt;Rubini&lt;br&gt;Smaragdi&lt;br&gt;|primary_material=[[Zlato]]|date_made=[[14. stoletje]]|fur_material=Soboljevina|current_location=Državna zakladnica, Kremelj, Moskva}}

'''Monomahova kapa''' ({{jezik-ru|шапка Мономаха|šapka Monomaha}}), imenovana tudi '''Zlata kapa''' ({{jezik-ru|шапка Золотая|šapka Zolotaya|label=none}}), je glavna relikvija ruskih velikih knezov in carjev. Je simbol-krona ruske [[avtokracija|avtokracije]] in je najstarejša od kron, ki so trenutno razstavljene v delu cesarske zakladnice [[Kremeljska orožarna| Kremeljske orožarne]]. Monomahova kapa je zlata filigranska naglavna kapa iz 14. stoletja, sestavljena iz osmih sektorjev, natančno okrašena z zlato oblogo, obložena z dragulji ([[rubin]]i in [[smaragd]]i) in [[biser]]i ter obrobljena s [[sobolj|soboljevino]]. Kapa ima na vrhu preprost zlat križ z biseri na vsakem od okončin.

== Izvor ==
[[Image:Russian regalia.jpg|thumb|270px| Ruske regalije, ki so jih uporabljali pred Veliko cesarsko krono. Krona je oblikovana po Monomahovi kapi, kremeljski mojstri so jo leta 1627 izdelali za carja Mihaela Fjodoroviča. Krogla in žezlo sta verjetno zahodnoevropskega izvora in sta bila morda darilo leta 1604 carju Borisu Godunovu.]]
Glavna hipoteza je staro-moskovskega izvora. Ena izmed drugih je, da je srednjeazijskega izvora (z etnološkega ali kulturnega vidika), kar je nekatere sodobne znanstvenike napeljalo do tega, da so krono gledali kot darilo [[Uzbeg kan]]a iz [[Zlata horda|Zlate horde]] svojemu zetu Ivanu Kaliti iz Moskve, v  obdobju tatarskega oblasti v Rusiji &lt;ref name=Vernadsky&gt;{{navedi knjigo| author=Vernadsky, George. | title=History of Russia| location= New Haven | publisher= Yale University Press | year = 1949 }}&lt;/ref&gt;. Zlasti [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]] trdi, da so tatarska pokrivala prvotno uporabljali pri obredih kronanja, da bi označili podrejenost moskovskega vladarja kanu.&lt;ref name=&quot;uspensky&quot;&gt;Boris Uspensky. ''Assorted Works'', vol. 1. Moscow, 1996. pp. 89–90, 107–11.&lt;/ref&gt; Po besedah Sergeja Solovjova so »po smrti Ivana Kalite vsi ruski knezi potovali v Hordo ... in kan je naznanil najstarejšega sina Kalita, Simeona, za velikega kneza Vladimirja«.&lt;ref&gt;Solovyov, Sergey. ''&quot;History of Russia from the Ancient times&quot;''. Works in 18 volumes. Book II. Volume 3–4. Moscow, 1988. p. 240&lt;/ref&gt; Solovjov tudi piše, da je prvi, ki je uvedel kronanje ruskega monarha, [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] Zgodilo se je leta 1498. V 15. ali 16. stoletju je krona dobila križ. 

Potem ko je Rusija premagala obdobje fevdalne razdrobljenosti in sta si Ivan III. Moskovski in [[Vladimir, Rusija|Vladimir]] utrdila položaj naslednika rimskih cesarjev, se je pojavila legenda, da je kapico predstavil bizantinski cesar [[Konstantin IX. Monomah ]] svojemu vnuku Vladimiru Monomahu, ustanovitelju mesta Vladimir in patrilinealni predniku Ivana III. Legenda je bila obdelana v ''Zgodbi o Vladimirovih knezih'' (rusko ‘’Сказание о князьях Владимирских'') in je bila eden od temeljev za politično teorijo ''Moskva kot tretji Rim''. Skladno s tem je krona postala znana kot ''Monomahova kapa'', izraz, ki je bil prvič zapisan v ruskem dokumentu iz leta 1518. Vendar pa je dejstvo, da je Konstantin IX Monomah umrl 50 let pred kronanjem Vladimira Monomaha, izjava resnično legenda. Prvo različico orientalskega izvora kape (Uzbeg kana) je predlagal George Vernadski. Vernadski je opozoril na zanimivo dejstvo, da je po Paul Pelliotu ''Özbäg'' mogoče razlagati kot svobodnjaka (maître de sa personne).

Profesor Kramarovski, ki ga je posebej zanimal izvor kape, pripomni, da po tehnologiji izdelave pokrivala poreklo izvira iz mest ob Volgi ali s Krima, kjer se je razvila šola [[filigran]]a Zlate horde. Po mnenju Aleksandra Andrejeviča Spicina je verjetno, da je bila kapa sprva pokrita s podobnim križem kot krona Jani Bega, vendar nemški veleposlanik svetega rimskega cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijana I.]] [[Žiga Herberstein]] (znan po svojih zapiskih o moskovskih zadevah) tega dejstva ne podpira. 

Potem ko je [[Ivan Grozni]] sebe okronal za prvega ruskega carja s tem pokrivalom, ga je poljski kralj prosil, naj pojasni pomen svojega novega naslova. Na to je Ivan odgovoril, da kdor je okronan z Monomahovo kapo, se tradicionalno imenuje car, ker je to bilo darilo carja (tj. Konstantina IX.), ki je poslal efejskega metropolita v Kijev, da s to kapo okrona Vladimirja Monomaka.&lt;ref&gt;Solovyov, Sergey. ''History of Russia From the Most Ancient Times'', in 15 volumes. Moscow, 1959–66. Vol. 3, p. 516.&lt;/ref&gt; Ivan se menda ni zavedal, da je bil Vladimir Monomah v času Konstantina IX Monomaha star komaj dve leti in še ni bil kijevski suveren.

Monomahova kapa je bila nazadnje uporabljena pri dvojnem kronanju [[Ivan V. Ruski|Ivana V.]] in [[Peter Veliki|Petra Velikega]] leta 1682, čeprav sta jo nato nosila v kronski procesiji. Ko je Peter prevzel naslov carja, je bila v modi nova krona zahodnega sloga, ki pa je bila uporabljena šele pri kronanju Katarine Velike.&lt;ref name=&quot;Massie&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=k_P3nYBYn3UC&amp;pg=PA61|page=61|title=Peter the Great: His Life and World|first=Robert K.|last=Massie|publisher=Modern Library|location=New York|year=2012|accessdate=2016-11-18|isbn=978-0679645603}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* [https://web.archive.org/web/20080302130522/http://textplay.net/pages/0002.htm Macro Photography] The Crown of Monomakh
* [http://www.arco-iris.com/George/shapka.htm Crown of Monomakh] pictures and description
* [http://www.kreml.ru/en-Us/exhibitions/virtual-exhibitions.regalii-russkikh-tsarey/shapka-monomakha/ The Crown of Monomakh at kreml.ru]
* [http://luiza-m.narod.ru/smi/tarih/30-shap-koron.htm Tatar's hats – Crowns of the Ruthenian Tsars], based on the article &quot;Crowns of Ruthenian Tsars – landmarks of Tatar Culture&quot;. magazine &quot;Idel&quot; #3/4, 1996.

[[Kategorija:Krone]]
[[Kategorija:Državni simboli Rusije]]
[[Kategorija:Ruska kultura]]</text>
      <sha1>jddkf3puieqwount1ln7cw4ztsc7gqv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portugalska gotska arhitektura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482556</id>
    <revision>
      <id>6771770</id>
      <parentid>6770289</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:14:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Cloister of Sé Catedral de Évora (interior) 18.jpg</comment>
      <origin>6771770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9236" sha1="27in48nx51728gwovozotkpzvnwyfw3" xml:space="preserve">'''Portugalska gotska arhitektura''' je [[arhitekturni slog]], ki je bil razširjen na [[Portugalska|Portugalskem]] v poznem [[srednji vek|srednjem veku]]. Kot v drugih delih Evrope je tudi tu gotski slog počasi nadomestil [[romanska arhitektura|romansko arhitekturo]] v obdobju med poznim 12. in 13. stoletjem. Med poznim 15. in začetkom 16. stoletja je gotiko nadomestila [[renesančna arhitektura]] preko vmesnega sloga, imenovanega [[Manuelinska arhitektura|Manuelin]].
[[File:Alcobaça-CentralAisle.jpg|thumb|right|180px|Glavna ladja cerkve samostana Alcobaça (12.–13. stoletje).]]

== Cerkve in samostani ==
Gotsko arhitekturo je na Portugalsko prinesel [[cistercijani|cistercijanski red]]. Prva v celoti gotska stavba na Portugalskem je cerkev [[samostan Alcobaça |samostana Alcobaça]], čudovit primer jasnih in preprostih arhitekturnih oblik, ki so jim bili naklonjeni cistercijani&lt;ref name=&quot;ALCOBACAIGESPAR&quot;&gt;''Mosteiro de Alcobaça'' no sítio do IGESPAR [http://www.igespar.pt/en/patrimonio/pesquisa/geral/patrimonioimovel/detail/70185/]&lt;/ref&gt;. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1178 in 1252 v treh fazah in zdi se, da jo je navdihnil [[samostan Clairvaux]] v zgodovinski provinci [[Šampanja (provinca)|Šampanji]]. Njeni tri ladje so zelo visoke in vitke, kar daje izjemen vtis višine. Celotna cerkev je prekrita z rebrastimi [[obok]]i, glavna kapela pa ima [[ambulatorij]] in vrsto žarkasto razporejenih kapel. Obok ambulatorija podpirajo zunanji [[opornik]]i, značilnost gotske arhitekture in novost na Portugalskem.

Po ustanovitvi Alcobaçe se je gotski slog razširjal pri beraških (''mendikantskih'') redovih (predvsem [[frančiškani]], [[avguštinci]] in [[dominikanci]]). V mestnih središčih je bilo v 13. in 14. stoletju ustanovljenih več samostanov, pomembne primere pa najdemo v mestih [[Porto]] (cerkev São Francisco), [[Coimbra]] (samostan Santa Clara-a-Velha), [[Guimarães]] (São Francisco, São Domingos) , [[Santarém]] (São Francisco, Santa Clara), [[Elvas]] (São Domingos), [[Lizbona]] (ruševine samostana Carmo) in številnih drugih krajih. Mendicantne gotske cerkve so bile navadno triladijske, pokrite z leseno streho in [[apsida|apsido]] s tremi [[kapela]]mi, pokritimi z rebrastimi oboki. Tem cerkvam so manjkali tudi stolpi in so bile večinoma brez arhitekturne dekoracije, v skladu z mendantnimi ideali. Taka gotika je bila sprejeta tudi v več župnijskih cerkvah, zgrajenih po vsej državi, na primer v kraju [[Sintra]] (Santa Maria), Mafra, Lourinhã in Loulé.&lt;ref name=&quot;ESTUDOS11&quot;&gt;Revista Estudos/Património n. 2. IPPAR. 2002. pág. 11 [http://194.65.130.238/media/uploads/revistaestudospatrimonio/n2/Estudospatrimonio2.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
[[Image:Batalha September 2021-53.jpg|thumb|left|220px|Dekorativna gotika v samostanu Batalha: cerkvena fasada (levo) in Ustanoviteljeva kapela (desno).]]

Mnoge romanske stolnice so bile posodobljene z gotskimi elementi. Tako je romanska ladja [[Stolnica v Portu|stolnice v Portu]] podprta z zunanjimi oporniki, in je bila ena prvih tako zgrajenih na Portugalskem (zgodnje 13. stoletje). Apsida [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]] je bila v prvi polovici 14. stoletja popolnoma spremenjena, ko je dobila gotski ambulatorij, osvetljen s [[svetlobno nadstropje|svetlobnim nadstropjem]]. V ambulatoriju je vrsta izstopajočih kapel, osvetljenih z velikimi okni, v nasprotju s temno romansko ladjo stolnice. Pomembna prehodna stavba je [[stolnica v Évori| stolnice v Évori]], zgrajena v 13. stoletju; čeprav je njen tloris, fasada in višina navdihnjena z lizbonsko stolnico, so njene oblike (loki, okna, oboki) že gotski. Številne gotske cerkve so ohranile trdnjavsko podobo romanskih časov, kot že omenjena stolnica v Évori, cerkev samostana Leça do Balio (14. stoletje) v bližini Matosinhosa in celo stolnica v [[Viana do Castelo]] iz 15. stoletja..

Zgrajenih je bilo več gotskih [[križni hodnik|križnih hodnikov]] in jih je še vedno mogoče najti v stolnici v Portu, Lizboni in Évori (vse iz 14. stoletja), pa tudi v samostanih, kot so Alcobaça, samostan Santo Tirso in [[samostan Kristusovega reda, Tomar]].

V začetku 15. stoletja je stavba [[samostan Batalha |samostana Batalha]], ki jo je sponzoriral kralj [[Janez I. Portugalski]], privedla do prenove portugalske gotike. Po letu 1402 so dela zaupali mojstru Huguetu, neznanega izvora, ki je v projekt vnesel dekorativni (''flamboyant'') gotski slog. Celotna stavba je okrašena z gotskimi konicami z brstiči, [[relief (umetnost)|reliefi]], velikimi okni z zapletenim [[krogovičje]]m in izpopolnjenimi [[prsobran]]i. Glavni portal ima vrsto [[arhivolt]]ov, okrašenih z množico kipov, medtem ko ima [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]] relief, ki prikazuje ''Kristusa in evangeliste''. Ustanoviteljeva kapela in [[kapiteljska  dvorana|kapiteljska hiša]] imata zvezdnato rebrast obok, ki na Portugalskem še ni bila znana. Batalha je vplival na delavnice 15. stoletja, kot so [[stolnica Guarde]], [[stolnica v Silvesu]] in samostani v Bejah (''Nossa Senhora da Conceição'') in Santarému (''Igreja da Graça'').

Še ena gotska različica je bila tako imenovana mudéjar-gotika, ki se je na Portugalskem razvila proti koncu 15. stoletja, zlasti v regiji Alentejo. Ime [[mudéjar]] se nanaša na vpliv islamske umetnosti v krščanskih kraljestvih [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], zlasti v srednjem veku. V Alenteju in drugod je vpliv mudéjarja v več stavbah viden v profilu oken in portalov, pogosto z loki v obliki podkve  in [[Paličevje |paličevja]], krožnimi stolpiči s stožčastimi [[Fiala (arhitektura)|fialami]], islamskimi [[cina (arhitektura)|cinami]] itd., pa tudi dekoracijo s ploščicami ([[azulejo]]). Primeri vključujejo [[portik]] cerkve svetega Frančiška v Évori, dvorišče kraljeve palače v Sintri ter več cerkva in palač v Évori, Elvasu, Arraiolosu, Beji itd. Múdejar se je na koncu v zgodnjem 16. stoletju prepletel s slogom Manueline.
[[File:Castelo da Feira03.JPG|thumb|left|220px|Pogled na grad Santa Maria da Feira. Keep je edinstven na svetu s štirimi ščepci štirih stolpov, zataknjenimi v glavnem stolpu.]]
[[File:Bragança23.jpg|thumb|right|200px|Pogled na grad Bragança. Veliki stolp je bil zgrajen v 15. stoletju..]]

== Gradovi in palače ==
V gotski dobi je bilo treba zgraditi ali okrepiti več [[grad]]ov, zlasti ob meji s [[Kastiljsko kraljestvo|Kastiljskim kraljestvom]]. V primerjavi s prejšnjimi gradovi so imeli gotski gradovi na Portugalskem po navadi več stolpov, pogosto krožnega ali polkrožnega tlorisa (za povečanje odpornosti proti izstrelkom), [[bivalno-obrambni grad]]ovi so po bili navadi poligonalni, grajska vrata pa je pogosto branil par stranskih stolpov. Po obodu glavnega obzidja so pogosto postavili drugo spodnjo [[kurtina|kurtino]] ([[barbakan]]e), da so preprečili, da bi se oblegovalne naprave približale gradu. Značilnosti, kot so [[mašikula|mašikule]] in izboljšane [[strelnica|strelnice]], so postale razširjene.

Od 14. stoletja dalje so stolpi postajali večji in bolj izpopolnjeni z rebrastimi obokanimi strehami in napravami kot so kamini in jih najdemo v gradovih v krajih Beja, Estremoz in Bragança, v nekaterih kasnejših gradovih (15. stoletje), pa  najdemo bivalno-obrambne stolpe z izboljšanimi stanovanjskimi lastnostmi, ki so postali prave palače, kot so Penedono, Ourém in Porto de Mós. Najpomembnejši primer je [[grad Leiria]], ki ga je kralj Janez I. spremenil v kraljevo palačo. Nekatere prostore palače krasijo čudovite gotske lože, iz katerih bi lahko kralj in kraljica gledala okoliško pokrajino.

== Pomembni primeri ==
&lt;gallery&gt;
File:AlcobaçaCloister.jpg|Križni hodnik in cerkev samostana Alcobaça.
File:Claustro da Se (Porto).PNG|Križni hodnik stolnice v Oportu (14. stoletje).
File:LisbonCathedral-Ambulatory.jpg|Ambulatorij Lizbonske stolnice (14. stoletje).
File:Karinecyril evora cathedrale2.JPG|Transept in stolp z lanterno stolnice v Évori (13. stoletje).
File:SilvesCathedral-facade2.jpg|Glavna fasada stolnice v Silvesu (15. stoletje).
File:Cloister of Sé Catedral de Évora (interior) 18.jpg|Križni hodnik stolnice v Évori (14. stoletje)
File:Evora-StFrancisco-FacadePorch.jpg|Mudéjar-gotika: Glavna fasada svetega Frančiška Évora (konec 15. stoletja).
File:Mosteiro Leca Balio (Matosinhos).jpg|Samostan Leça do Balio, Matosinhos (14. stoletje).
File:Ourem-CCBYSA.jpg|Grad Ourém (15. stoletje).
File:Estremoz10.jpg|Gotski portik v gradu Estremoz.
File:Antiguo Pazo del Consejo Guimaraes.JPG|Mestna hiša v Guimarãesu z gotsko galerijo (zgodnje 16. stoletje).
File:Vault of Capela do Fundador 101.jpg|Zvezdna rebra oboka Ustanoviteljeve kapele samostana Batalha (15. stoletje).
File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 70.jpg|Državna palača v Sintri (15.–16. stoletje).
File:Castelo de Penedono 1.jpg|Vhodni stolpi gradu Penedono (15. stoletje).
File:Ponte Ponte Lima.JPG|Gotski most Ponte de Lima.
File:BejaPortal-CCBY.jpg|Portal samostana Gospe v Bejah (15. stoletje).
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}


[[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]]
[[Kategorija:Portugalska arhitektura]]</text>
      <sha1>27in48nx51728gwovozotkpzvnwyfw3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vinsonov masiv</title>
    <ns>0</ns>
    <id>483034</id>
    <revision>
      <id>6771752</id>
      <parentid>6679299</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T05:24:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14380" sha1="rn33qx3cme265z26nir35v39lscrlv3" xml:space="preserve">{{Infopolje Gora
| name = Vinsonov masiv
| photo = Mount Vinson from NW at Vinson Plateau by Christian Stangl (flickr).jpg
| photo_caption = &lt;small&gt;Vinsonov masiv iz severozahodne [[Vinsonova planota|Vinsonove planote]]&lt;/small&gt;
| elevation_m = 4892
| elevation_ref = &lt;ref&gt;[http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=12108 &quot;Vinson Massif&quot;] Peakbagger.com. Retrieved 2011-10-26.&lt;/ref&gt;
| prominence_m = 4892
| prominence_ref = &lt;ref&gt;[http://peaklist.org/WWlists/ultras/antarctica.html &quot;Antarctica – Ultra Prominences&quot;] peaklist.org. Retrieved 2011-10-26.&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Seznam vrhov po topografski prominenci|Na osmem mestu]]&lt;/small&gt;
| listing = [[Najvišji vrhovi po celinah]]&lt;br/&gt;[[Ultra prominentni vrhovi|Ultra]]
| location = [[Antarktika]]
| range = [[Sentinelsko gorovje]]
| map = Antarktika
| map_caption = 
| label = 
| map_size = 350
| label_position = top
| coordinates = {{coord|78|31|31.74|S|85|37|1.73|W|type:mountain_region:AQ_scale:100000|format=dms|display=inline,title}}
| range_coordinates = 
| coordinates_ref = &lt;ref name=wp/&gt;
| first_ascent = Nicholas Clinch in ekipa leta 1966
| easiest_route = snežno/ledeni dvig
}}
[[File:Vinson-Massif.jpg|thumb|280px|Slika Vinsonovega masiva vesoljske agencije [[NASA]] iz leta 2002]]
[[File:Vinson-Map.jpg|thumb|280px|Zemljevid srednje in južne [[Sentinelska gorska veriga|Sentinelske gorske verige]] ter [[Gorovje Ellsworth|gorovja Ellsworth]] z Vinsonovim masivom.]]
'''Vinsonov masiv''' ali gora Vinson je velik gorski [[masiv]] [[Antarktika|Antarktike]], ki je dolg 21 km in širok 13 km. Leži znotraj [[Sentinelska gorska veriga|Sentinelske]] gorske verige, ki je znotraj [[Ellsworthovo gorovje|Ellsworthovega gorovja]]. Gleda na ledeno polico [[Ledena polica Filchner–Ronne|Ronne]], ki se nahaja v neposredni bližini [[Antarktični polotok|Antarktičnega polotoka]]. Masiv se nahaja približno 1200 kilometrov od [[Južni tečaj|Južnega tečaja]]. Masiv so januarja 1958 odkrila letala ameriške mornarice. Leta 1961 je [[Svetovalni odbor za antarktična imena]] (ZDA-ACAN) imenoval Vinsonov masiv po [[Carl G. Vinson|Carlu G. Vinsonu,]] kongresniku [[Združene države Amerike|Združenih držav]] iz zvezne države [[Georgia]], za njegovo podporo raziskavam [[Antarktika|Antarktike]]. 1. novembra 2006 je US-ACAN razglasil goro Vinson in Vinsonov masiv za ločeni entiteti.&lt;ref name=&quot;gnis&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Stewart2011a&quot;&gt;Stewart, J. (2011) ''Antarctic An Encyclopedia'' McFarland &amp; Company Inc, New York.  1776 pp. {{ISBN|9780786435906}}.&lt;/ref&gt;

'''Gora Vinson''' je z 4.892 metri najvišji vrh na Antarktiki.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Antarctica. In The Kingfisher Children’s Encyclopedia|last=|first=|publisher=Kingfisher|year=2012|isbn=|location=New York, New York|pages=16}}&lt;/ref&gt; Leži na severnem delu planote vrha Vinsonovega masiva v južnem delu glavnega sela gorske verige Sentinel približno 2 kilometra severno od vrha Hollister.&lt;ref name=&quot;Stewart2011a&quot; /&gt; Prvič ga je leta 1966 osvojila ameriška ekipa, ki jo je vodil [[Nicholas Clinch]]. Leta 2001 je prvi odpravi vrh uspelo osvojiti po vzhodni poti, opravili pa so tudi GPS meritve višine vrha &lt;ref name=&quot;nova&quot; /&gt;. Od februarja 2010 je 1.400 plezalcev poskušalo priti na vrh gore Vinson.&lt;ref name=&quot;7summits&quot; /&gt;

== Geografija ==
Vinsonov masiv se razprostira med [[Goodgejev prelaz|Goodgejevim prelazom]] in [[Branscombov ledenik|ledenikom Branscomb]] na severozahodu, [[Nimitzov ledenik|ledenikom Nimitz]] in [[Gildeajev ledenik|ledenikom Gildea]] na jugozahodu in jugu ter [[Daterjev ledenik|ledenikom Dater]] in njegovim pritokom [[Hinkleyjev ledenik|ledenikom Hinkley]] na vzhodu. Jugovzhodni del masiva se konča na [[Hammerjev prelaz|prelazu Hammer]], ki se pridruži [[Craddockov masiv|Craddock masivu]], katerega [[Najvišji vrhovi po celinah|najvišja]] točka je gora [[Rutford (gora)|Rutford]] (4.477 metrov). Masiv obsega tako visoko osrednjo Vinsonovo planoto z nekaj vrhovi, ki se dvigajo na dobrih 4.700 metrov, in več stranskih slemen, ki se večinoma gibljejo jugozahodno ali severovzhodno od planote. 

Trenutna višina gore Vinson (4.892 metrov) je bila izmerjena z [[Globalni sistem pozicioniranja|GPS]] raziskavo, ki jo je izvedla skupina fundacije Omega leta 2004. Ekipo so sestavljali [[Damien Gildea]] iz Avstralije (vodja) ter Rodrigo Fica in Camilo Rada iz Čila.&lt;ref name=&quot;Gildea&quot; /&gt; Od leta 1998 in vse do leta 2007 je fundacija Omega na vrh postavila sprejemnik GPS na vrh za primerno časovno obdobje za natančne satelitske odčitke.&lt;ref name=&quot;Gildea&quot; /&gt;
== Podnebje in ledeniki ==
[[Podnebje]] na gori Vinson na splošno nadzira sistem visokotlačnega [[Ledeniška kapa|ledeniškega pokrova,]] ki ustvarja pretežno stabilne razmere, vendar, tako kot v vsakem polarnem podnebju, so mogoči tudi močni vetrovi in ​​snežne padavine. Čeprav je letno sneženje na gori Vinson nizko, lahko vetrovi v enem letu povzročijo nabiranje snega do 46 centimetrov. Med poletno sezono, od novembra do januarja, je 24 ur sončne svetlobe. Medtem ko je povprečna temperatura v teh mesecih -30 ° C, bo intenzivno sonce na temnih podlagah stopilo sneg.

V zaporednih letih se količina snega, ki pade na Vinsonov masiv, stlači in spremeni v led, ki tvori ledenike. Ti ledeniki sledijo topografiji in se spuščajo po gorskih dolinah.&lt;ref name=&quot;fr13&quot; /&gt; Najvišji ledenik zavzema [[Jacobsenova dolina|dolino Jacobsen]] na severni strani gore Vinson in se izliva v [[Branscombov ledenik|ledenik Branscomb]] na zahodu ali Crosswellov ledenik na vzhodu. Slednji se skozi ledenik Ellen izliva v [[Rutfordski ledeniški tok]].&lt;ref name=&quot;fr13&quot; /&gt; Južni del gore Vinson izsuši [[Rochéjev ledenik|ledenik Roché]], ki se proti zahodu izliva v ledenik Branscomb, slednji pa zapusti Vinsonov masiv in se pridruži ledeniku Nimitz.

== Zgodovina ==
Visoka gora, začasno znana kot &quot;Vinson&quot;, je bila dolgo domnevana, da je v tem delu [[Zahodna Antarktika|Zahodne Antarktike]]. Vendar je bila dejansko vidna šele januarja 1958, ko so jo opazila letala ameriške mornarice s [[Postaja Byrd|postaje Byrd]]. Ime je dobila po [[Carlu Vinsonu]], predstavniku Združenih držav iz Georgie, ki je bil ključni podpornik financiranja raziskav na [[Antarktika|Antarktiki]].&lt;ref name=&quot;gnis&quot; /&gt; Prva meritev Vinsonovega masiva je bila narejena leta 1959 na nadmorski višini 5.140 m.&lt;ref name=&quot;gnis&quot; /&gt; 

=== Prvi pristop ===
Leta 1963 sta dve skupini znotraj [[Ameriški alpski klub|ameriškega alpskega kluba]] (AAC), eno pod vodstvom Charlesa D. Hollisterja in dr. Samuela C. Silversteina, takrat iz New Yorka, in drugo pod vodstvom [[Peter Schoening|Petra Schoeninga]] iz Seattla, Washington, začeli lobirati [[Nacionalna Znanstvena fundacija|nacionalno Znanstvena fundacija]] za podporo odpravi za vzpon na Vinson. Obe skupini sta se združili spomladi 1966 po pozivu Nacionalne znanstvene fundacije in AAC-ja, ki je zaposlil [[Nicholas Clinch|Nicholasa Clincha]] kot vodjo združenih odprav. Uradno imenovana Ameriška ekspedicija za antarktično alpininstvo (AAME) 1966/67, je bila sponzorirana s strani AAC in [[National Geographic Society]], na terenu pa sta jo podpirala ameriška mornarica in Nacionalni urad za znanstvene fundacije za antarktične programe. V AAME 1966/67 je sodelovalo deset znanstvenikov in alpinistiov. Poleg Clincha so bili še Barry Corbet, John Evans (Univerza Minessote), Eiichi Fukušima (Univerza Washingtona, Seattle), Charles Hollister, dr. (Univerza Columbia), William Long (Aljaskina metodistična univerza), Brian Marts, Peter Schoening, Samuel Silverstein (Univerza Rockefeller) in Richard Wahlstrom.

V mesecih pred odhodom na Antarktiko je bila ekspedicija deležna velike pozornosti, predvsem zaradi poročil, da Woodrow Wilson Sayre namerava leteti v [[Piper PA-23|Piper Apacheju]], ki ga bo pilotiral [[Max Conrad]], &quot;leteči dedek&quot;, s štirimi spremljevalci v verigo Sentinel za vzpon na goro Vinson. Sayre je imel sloves za problematična potovanja kot rezultat svojega nepooblaščenega, neuspešnega in skoraj usodnega poskusa vzpenjanja na [[Mount Everest]] s severa leta 1962. Zaradi njegovega nepooblaščenega vdora v Tibet je Kitajska vložila uradni protest pri ameriškem State Departmentu. Na koncu se domnevni let ni uresničil, saj je imel Conrad težave s svojim letalom. Po poročanju medijev sta bila s Sayreom še vedno v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] na dan, ko so prvi člani AAME 1966/67 dosegli vrh gore Vinson.

Decembra 1966 je mornarica odpeljala ekspedicijo in njene zaloge iz Christchurcha na Novi Zelandiji v ameriško oporišče [[McMurdo Sound]] na Antarktiki in od tam v smučarsko opremljenem [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]] na gorsko verigo Sentinel. Vsi člani odprave so dosegli vrh gore Vinson. Prva skupina štirih plezalcev je dosegla vrh 18. decembra 1966, štirje drugi decembra 19. decembra, zadnji trije pa 20. decembra.

17. avgusta 2006 je ameriška agencija ACAN, ki jo je nominiral Damien Gildea iz Fundacije Omega, odobrila imenovanje hčerinskih vrhov južno od gore Vinson za člane AAME 1966/67 Nicholasa Clincha, Barryja Corbeta, Eiichija Fukushimo, Charlesa Hollisterja, Briana Martsa, Samuela Silversteina, Petra Schoeninga in Richarda Wahlstroma. Drugi vrhovi na verigi Sentinel so bili poimenovani po Johnu Evansu in Williamu Longu.&lt;ref name=&quot;ExplorersWeb&quot; /&gt;

=== Kasnejši pristopi ===
[[File:Gavin Antarctica Vinson 2000.jpg|thumb|Gavin Bate se vzpenja na goro Vinson leta 2000]]
Vzpon na Vinson ponuja malo tehničnih težav, kot so običajne nevarnosti potovanja na Antarktiko, in kot eden od [[Najvišji vrhovi po celinah|sedmih vrhov]] je bil v zadnjih letih deležen veliko pozornosti dobro financiranih plezalcev.&lt;ref name=&quot;7summits&quot; /&gt; Več vodilnih podjetij ponuja vodene ekspedicije na goro Vinson, po tipičnih stroških približno 30.000 USD na osebo, vključno s prevozom na Antarktiko iz Čila.

=== Prvi vzpon iz vzhodne strani ===
Medtem ko je velika večina predhodnih vzponov na vrh uporabljala zahodno stran masiva z ledenika Branscomb, je prvi vzpon z vzhodne strani uspešno opravila osemčlanska ekipa, ki ga je [[Nova (ameriški TV program)|''NOVA'']] sponzorirala januarja 2001. Ekipo so sestavljali:

* [[Conrad Anker]] – vodja ekspedicije
* [[Jon Krakauer]] – alpinist in avtor
* [[Dave Hahn]]        – gorski vodnik z 34 vzponi, vključno vzpon na [[Gardner]],  in [[Shinn]].
* Andrew Mclean    – ekstremni smučar
* Dan Stone        – [[Glaciologija|glaciolog]]
* Liesl Clark      – producent
* John Armstrong   – snemalec
* Rob Raker        – asistent snemalca in snemalec zvoka

Skupina ni le opravila prvi vzpon z vzhodne strani, ampak je tudi izvedla znanstvene raziskave kopičenja snega na različnih višinah in odvzela prvo zemeljsko odčitavanje [[Globalni sistem pozicioniranja|GPS]] z vrha. GPS odčitek je označil najvišjo točko na Antarktiki kot 4.900 m, kar je zasenčilo prej ugotovljene višine, zabeležene v letih 1959 in 1979.

Drugi dosežek je bil uspešen pristanek letala [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter|Twin Otter]] na [[Ledenik Dater|ledeniku Zgornji Dater]] na vzhodnih pobočjih gore Vinson.

NOVA je produkcijo poimenovala &quot;Gora ledu&quot;, ki se je na [[PBS]] prvič predvajala februarja 2003.&lt;ref name=&quot;nova&quot; /&gt;

== Slovenci na Vinsonovem masivu ==

# [[Viki Grošelj]], 5. 1. 1997
# [[Stane Klemenc]], 5. 1. 1997
# [[Rafko Vdolšek]], 5. 1. 1997
# [[Davo Karničar]], 28. 11. 2006 
# Izidor Furjan, 4. 12. 2023

== Glej tudi ==

* [[Vinsonova planota]]
* [[Sidley|Sidley – najvišji ognjenik na Antarktiki]]
* [[Najvišji vrhovi po celinah]]

== Zemljevidi ==

* [[c:File:Vinson-Map.jpg|Vinson Massif.]]  Merilo 1:250 000 topografski zemljevid.  Reston, Virginia: US Geological Survey, 1988.
* D. Gildea and C. Rada.  Vinson Massif and the Sentinel Range.  Merilo 1:50 000 topografski zemljevid.  Omega Foundation, 2007.
* [http://www.add.scar.org Antarctic Digital Database (ADD).] Merilo 1:250000 topografski zemljevid Antarktike. Scientific Committee on Antarctic Research (SCAR). Od 1993, redno posodobljen.

== Sklici ==
{{sklici|refs=
&lt;ref name=nova&gt;{{navedi splet|publisher=[[WGBH-TV|WGBH]]|author=NOVA|title=Mountain of Ice|url=https://www.pbs.org/wgbh/nova/vinson/|accessdate=2004-12-28|authorlink=Nova (American TV series)}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=wp&gt;{{navedi splet|publisher=7 Summits|title=GPS waypoints for the Vinson Massif|url=http://7summits.com/vinson/waypoints.php|accessdate=2007-01-29|archive-date=2019-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190516190420/http://7summits.com/vinson/waypoints.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=7summits&gt;{{navedi splet|publisher=7 Summits|title=Mount Vinson, the summit of Antarctica|url=http://7summits.com/vinson/vinson.htm|year=2008|accessdate=2008-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20081001222744/http://7summits.com/vinson/vinson.htm|archive-date=2008-10-01|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=Gildea&gt;{{Cite journal|last=Gildea|first=Damien|last2=Splettstoesser|first2=John|journal=10th International Symposium on Antarctic Earth Sciences (ISAES), 2007|title=Craddock Massif and Vinson Massif remeasured|publication-date=2007-08-27|url=http://isaes.confex.com/isaes/2007/techprogram/P1166.HTM|accessdate=2008-09-20|postscript=&lt;!--None--&gt;|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303174116/http://isaes.confex.com/isaes/2007/techprogram/P1166.HTM|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ExplorersWeb&gt;{{navedi splet|author=ExplorersWeb Inc.|publisher=The Poles|title=Vinson Massif &amp;amp; The Sentinel Range: New map – new names|url=http://www.thepoles.com/news.php?id=14995|accessdate=2008-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090219234322/http://www.thepoles.com/news.php?id=14995|archive-date=2009-02-19|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090219234322/http://www.thepoles.com/news.php?id=14995 |date=2009-02-19 }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=gnis&gt;{{cite gnis|id=16082|type=antarid|name=Vinson Massif|accessdate=2008-09-20}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=fr13&gt;{{navedi splet|url=http://usarc.usgs.gov/drgs/dir1/c78082s1.jpg|title=Vinson Massif|publisher=United States Geological Survey|accessdate=2020-08-24|archive-date=2013-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130219184244/http://usarc.usgs.gov/drgs/dir1/c78082s1.jpg|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; }}

[[Kategorija:Geografija Antarktike]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rn33qx3cme265z26nir35v39lscrlv3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Galerija Borghese</title>
    <ns>0</ns>
    <id>484226</id>
    <revision>
      <id>6771820</id>
      <parentid>6748368</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:58:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Peter_Paul_Rubens_-_The_Deposition_(Galleria_Borghese.jpg z [[c:File:Peter_Paul_Rubens_-_The_Deposition_(Galleria_Borghese).jpg|Peter_Paul_Rubens_-_The_Deposition_(Galleria_Borghese).jpg]]</comment>
      <origin>6771820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11720" sha1="1oozx37vlf3b026ruqltqyrvelpjyy5" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
|name               = Galerija Borghese
|native_name        = 
|image              = Galleria borghese facade.jpg
|image_size         = 
|caption            = 
|location           = [[Vila Borghese]], [[Rim]], [[Italija]]
| map_type            = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
|start_date         = 1903
|completion_date    = 
|opening            = 
|building_type      = Muzej umetnosti
|antenna_spire      = 
|roof               = 
|top_floor          = 
|floor_count        = 
|elevator_count     = 
|cost               = 
|floor_area         = 
|architect          = 
|structural_engineer= 
|client             = 
|developer          = 
|owner              = 
|management         = 
|references         = 
|extra = 
|website       = 
}}


'''Galerija Borghese''' (italijansko Galleria Borghese) je umetniški muzej v [[Rim]]u v [[Italija|Italiji]], ki se nahaja v nekdanji [[Vila Borghese|vili Borghese Pinciana]]. Na začetku je bila stavba galerije integrirana s svojimi vrtovi, danes pa vrtovi vile Borghese veljajo za ločeno turistično atrakcijo. V galeriji Borghese je pomemben del Borghesejeve zbirke slik, kiparstva in starin, ki jo je začel kardinal [[Scipione Caffarelli-Borghese |Scipione Borghese]], nečak [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]] (vladavina 1605–1621). Vilo je zgradil arhitekt Flaminio Ponzio, skice pa je razvil sam Scipione Borghese, ki jo je uporabil kot vilo v predmestju, podeželsko vilo na robu Rima.

Scipione Borghese je bil zgodnji pokrovitelj [[Gian Lorenzo Bernini |Berninija]] in navdušen zbiratelj del [[Caravaggio|Caravaggia]], ki ga v zbirki dobro zastopajo slike ''[[Deček s košaro sadja]]'', ''Sv. Hieronim'', ''Bolni Bakh'' in druge. Med drugimi opaznimi slikami so [[Tizian]]ova ''[[Sveta in posvetna ljubezen]]'', [[Raffaello Santi|Rafaelovo]] ''[[Polaganje v grob (Rafael)|Polaganje v grob]]'' in dela [[Peter Paul Rubens|Petra Paula Rubensa]] in Federica Baroccija

== Danes ==
''Casino Borghese'' je bil postavljen na območju, ki je bilo v 17. stoletju zunaj obzidja Rima, najbližji dostop pa so bila Porta del Popolo. Ob nastanku je območje vile pokrivalo območje z obsegom skoraj 3 milje.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=-2c5AAAAcAAJ Guida metodica di Roma e suoi contorni], by Giuseppe Melchiorri, Rome (1836); page 609.&lt;/ref&gt; Glavno stavbo je zasnoval flamski arhitekt Giovanni Vasanzio. Portik je imel spolije, ki so izhajale iz Klavdijevega slavoloka, nekoč na ulici Via Flaminia.&lt;ref&gt;Melchiorri, page 610.&lt;/ref&gt;

Do leta 1644 ga je John Evelyn opisal kot »[[Elizij]] užitka« z »Vodnjaki raznolikih izumov, nasadi in majhni vodotoki«. Evelyn je opisala tudi ''Vivarij'', v katerem so bili noji, pavi, labodi in žerjavi »in številne čudne zveri«. Princ Marcantonio IV. Borghese (1730-1800), ki je začel preoblikovati formalno vrtno arhitekturo parka v [[angleški park|angleški krajinski vrt]], se je leta 1775 tudi pod vodstvom arhitekta Antonia Aspruccija namenil nadomestiti zdaj zastarelo tapiserijo in usnje in prenoviti ''Casino'', ponovno postaviti skulpture in starine Borghesov v tematskem novem redu, ki je slavil položaj Borghesov v Rimu. Obnova zelo obiskane vile kot resnično javnega muzeja v poznem 18. stoletju je bila predmet razstave na raziskovalnem inštitutu Getty v Los Angelesu leta 2000 &lt;ref&gt;[http://www.getty.edu/bookstore/titles/prince.html ''Making a Prince's Museum: Drawings for the Late Eighteenth-Century Redecoration of the Villa Borghese.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170210153606/http://www.getty.edu/bookstore/titles/prince.html |date=2017-02-10 }} Getty Research Institute (17 June-17 September 2000). Catalogue by Carole Paul, with an essay by Alberta Campitelli. {{ISBN|978-0-89236-539-5}}&lt;/ref&gt;, za katero je Getty pridobil štiriinpetdeset risb.

Leta 1808 je bil princ Camillo Borghese, Napoleonov svak &lt;ref&gt;Poročil se je Pauline Bonaparte; Polgoli portret Antonia Canove kot ''Venus Victrix'' zavzema ponos v eni od galerij.&lt;/ref&gt;, prisiljen cesarju prodati rimske skulpture in starine iz vile Borghese. Rezultat tega je, da je ''[[Borghesejev gladiator]]'', ki je bil od leta 1620 znan kot najbolj občudovana skulptura v vili Borghese, zdaj na ogled v muzeju [[Louvre]]. V Louvru je tudi ''[[Speči hermafrodit |Borghesejev hermafrodit]]''.

Vila Borghese je bila skozi leta spremenjena in povečana, sčasoma, leta 1902, pa je bila prodana italijanski vladi, skupaj s celotnim posestvom Borghese in okoliškimi vrtovi ter parkom.

== Zbirka ==
[[Image:Tiziano - Amor Sacro y Amor Profano (Galería Borghese, Roma, 1514).jpg|thumb|right|420px|Sveta in posvetna ljubezen, Tizian. ok. 1514]]
Galerija Borghese vključuje dvajset sob v dveh nadstropjih.

Glavno nadstropje je večinoma namenjeno klasičnim starinam iz 1. do 3. stoletja našega štetja (vključno s slavnim ''[[Mozaik gladiatorjev|Mozaikom gladiatorjev]]'' iz leta 320 do 330 najden na posestvu Borghese v Torrenovi, na ulici Via Casilina zunaj Rima, leta 1834) ter klasičnimi in neoklasicističnimi skulpturami, kot je ''[[Venera Victrix (Canova) |Venera Victrix]]''.

Glavna velika soba glavnega nadstropja, imenovana ''Salone'', ima veliko stropno fresko ''[[trompe l'oeil]]'' sicilijanskega umetnika Mariana Rossija, ki tako dobro uporablja [[Perspektiva (likovna umetnost) # Skrajšava |skrajšanje]], da je videti skoraj tridimenzionalna. Na freski je upodobljen ''Marcus Furius Camillus, ki je sprožil obleganje Kapitolskega griča s strani Galcev''. Okraske grotesk je naslikal Pietro Rotari, okraske živali pa Venceslaus Peter Boemo. 

Prva soba ob Salonu je Camera di Cerere z marmornato vazo, ki prikazuje ''Ojdipa in Sfingo''. Druga soba ima strop, ki ga je Francesco Caccianiga poslikal s ''Padec Faetonta''. V tretji sobi sta Berninijev ''Apolon in Dafne''.&lt;ref&gt;Melchiorri, page 610-611.&lt;/ref&gt;

=== Gian Lorenzo Bernini v Borgheseju ===
Številne skulpture so razstavljene v prostorih, za katere so bile namenjene, vključno z mnogimi deli [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]], ki predstavljajo pomemben odstotek njegovih dosežkov posvetne skulpture, začenši z zgodnjimi deli, kot je ''Koza Amalteja z dojenčkoma Jupitrom in Favnom'' ( 1615) in ''[[Enej, Anhiz in Askanij]]'' (1618–19) [7] [8] do njegovih dinamičnih skulptur  ''[[Posilstvo Proserpine]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini) |Apolon in Dafne]]'' (1622–25) [9] in ''[[David (Bernini) |David]]'' (1623) [10] ki veljajo za temeljna dela baročnega kiparstva. Poleg tega je v galerijo vključenih več portretnih doprsnih kipov, vključno ''Papež Pavel V.'' in dva portreta enega njegovih zgodnjih zavetnikov, kardinala Scipiona Borgheseja (1632). Drugi portret Scipiona Borgheseja je nastal po tem, ko je bila med njegovim nastankom v marmorju prve različice odkrita velika razpoka.

== Bližnji muzeji ==
Tudi na vrtovih Vile Borghese ali v bližini sta Galleria Nazionale d'Arte Moderna, specializirana za italijansko umetnost 19. in 20. stoletja in Museo Nazionale Etrusco, zbirka predrimskih predmetov, večinoma etruščanskih, izkopanih okoli Rima.

== Izbor iz zborke ==
=== Kiparstvo ===
&lt;center&gt;
&lt;gallery widths=&quot;210px&quot; heights=&quot;190px&quot; perrow=3&gt;
image:Bernini Truth unveiled by Time Gal Borghese.jpg|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Bernini. c. 1645-1652
image:Apollo and Daphne (Bernini).jpg|''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'', Bernini. c. 1622
image:RapeOfProserpina.jpg|''[[Posilstvo Proserpine (Bernini)|Posilstvo Proserpine]]'', Bernini. ok. 1621

image:Bernini's David.jpg|[[David (Bernini)|''David'']], Bernini, ok. 1623-1624
image:Paolina Borghese (Canova).jpg|''Pauline Bonaparte'', [[Antonio Canova]].
image:Bernini ScipioneBorghese.jpg|''Doprsni kip Scipiona Borgheseja '' by  Bernini. c. 1632
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

=== Slikarstvo ===
&lt;center&gt;
&lt;gallery widths=&quot;210px&quot; heights=&quot;190px&quot; perrow=3&gt;
image:DossoDossi.jpg|Melissa, [[Dosso Dossi]], ok. 1507
image:Saint Jerome Writing-Caravaggio (1605-6).jpg|''[[Sveti Hieronim piše]]'', [[Caravaggio]], ok. 1606
image:Rafael - A deposição.jpg|''[[Polaganje (Rafael)|Polaganje]]'', Rafael. c. 1507
image:John the Baptist (Galleria Borghese)-Caravaggio (1610).jpg|''[[Janez Krstnik (Caravaggio)|Janez Krstnik]]'', Caravaggio, ok. 1610
image:Jacopo da Ponte - The Last Supper - WGA01433.jpg|''Zadnja večerja'', [[Jacopo Bassano]], ok. 1546
Image:Madonna and Child with St. Anne-Caravaggio (c. 1605-6).jpg|''Marija, otrok in kača'', Caravaggio, ok. 1605-1606
image:Correggio - Danaë - WGA05341.jpg|''[[Danaja (Correggio)|Danaja]]'', Correggio, ok. 1530

Image:Boy with a Basket of Fruit-Caravaggio (1593).jpg|''[[Deček s košaro sadja]]'', Caravaggio, ok. 1593
Image:Domenichino - Diana and her Nymphs - WGA06390.jpg|''Diana in Nimfa'', [[Domenichino]], ok. 1616-1617
image:Titian - The Scourging of Christ - WGA22826.jpg|''Bičanje Kristusa'', Tizian, ok. 1560
Image:Sisto Badalocchio - The Entombment of Christ, 1610.jpg|''Polaganje'', [[Sisto Badalocchio]], ok. 1610
image:Paolo Veronese - St John the Baptist Preaching - WGA24813.jpg|''Sv. Janez Krstnik'', [[Paolo Veronese]], ok. 1562
Image:Peter Paul Rubens - The Deposition (Galleria Borghese).jpg|''Polaganje v grob'', [[Peter Paul Rubens]], ok. 1602
image:Gerrit van Honthorst cat02.jpg|''Koncert'', Gerrit van Honthorst, ok. 1626-1630
Image:Antonello da Messina 054.jpg|''Portret moža'', [[Antonello da Messina]], ok. 1474-1475

Image:Lady with unicorn by Rafael Santi.jpg|''Damaz enorogom'', Rafael, ok. 1505
image:Titian - Venus Blindfolding Cupid - WGA22908.jpg|''Venera veše oči Kupidu'', [[Tizian]], ok. 1565
image:Dominikus von Tizian.jpg|''Sveti Dominik'', Tizian, ok. 1565

image:Parmigianino - Portrait of a Man - WGA17040.jpg|''Portret moža'', [[Parmigianino]], ok. 1528
image:Lorenzo Lotto - Madonna and Child with St Ignatius of Antioch and St Onophrius - WGA13663.jpg|''Madona in otrok s svetniki'', [[Lorenzo Lotto]], ok. 1508
image:Painting of Susanna and the Elders by Rubens.jpg|''Suzana in starca'', [[Peter Paul Rubens]], ok. 1607-1608
image:Giovanni Bellini - Madonna and Child - WGA01777.jpg|''Madona in otrok'', [[Giovanni Bellini]], ok. 1510
image:Young Sick Bacchus-Caravaggio (1593).jpg|''Mladi bolni Bakh'',  Caravaggio, ok. 1593

image:Gianlorenzo Bernini - Self-Portrait as a Young Man - WGA01971.jpg|''Avtoportret'', Gian Lorenzo Bernini, ok. 1623

&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Museo e Galleria Borghese}}
* [http://galleriaborghese.beniculturali.it/index.php?it/1/home Official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161126034315/http://galleriaborghese.beniculturali.it/index.php?it%2F1%2Fhome |date=2016-11-26 }}
* [http://www.theartpostblog.com/en/amor-sacro-e-amor-profano-painting-tiziano/ Amor sacro e amor profano (Sacred and Profane Love)] Description of the painting.
* [http://www.romeartlover.it/Vasi187.html Architecture and gardens on the Villa Borghese or Casino]
*[https://web.archive.org/web/20080820012428/http://www.duchs.com/travel/italy/rome/attractions/Galleria_Borghese Reviews of Galleria Borghese]
*[https://maps.google.com/maps?q=10+via+del+corso,+rome&amp;ll=41.914150,12.492453&amp;spn=0.003777,0.008929&amp;t=k&amp;hl=en  Satellite photo] — the Galleria Borghese is the villa in the center of the photograph surrounded by landscaped gardens.
* [https://web.archive.org/web/20070915142309/http://roma.cercachetrovi.it/?q=galleria-borghese Roman Map of the area with related services]

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Rimu]]
[[Kategorija:Muzeji v Rimu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1903]]
[[Kategorija:Palače v Rimu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1oozx37vlf3b026ruqltqyrvelpjyy5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vladimir Tišura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>499414</id>
    <revision>
      <id>6771758</id>
      <parentid>6394016</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:04:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3068" sha1="bgq1wfxdy1h6ka95j0qfeuyqgdyuhdx" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Vladimir Tišura|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|citizenship={{ZSSR}}|occupation=}}'''Vladimir Ivanovič Tišura''', ukrajinski [[gasilec]] * [[15. december]] [[1959]] [[Siverskaja]], [[Sovjetska zveza]] † [[10. maj]] [[1986]] [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]]. 

Tišura je bil višji gasilec šeste neodvisne militarizirane gasilske enote za zaščito mesta [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]. Leta 1986 je sodeloval pri gašenju požara v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]].

== Biografija ==
Tišura se je rodil v Siverskiji, 15. decembra 1959, v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Leta 1974 je končal ladjedelniško šolo in od julija 1977 do maja 1980 služil v sovjetski vojski kot vodja čete. Po upokojitvi od junija 1980 do junija 1981 je bil mehanik v oddelku za proizvodnjo v [[Černobil|Černobilu]]. V smeri te ekipe je decembra 1982 postal gasilec, nato pa višji gasilec v SPVCH-6. Bil je navdušen nad motošportom, saj je bil je prvovrstni športnik, zelo se je zanimal za motocikle.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Про присвоєння звання Герой України|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/328/2006|website=Офіційний вебпортал парламенту України|accessdate=2023-03-11|language=uk}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Tišura je bil višji gasilec v 6. neodvisni militarizirani gasilski enoti direktorata za notranje zadeve Kijevskega izvršnega odbora (varnost v mestu [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]). Sodeloval je pri gašenju [[Černobilska nesreča|požara v reaktorju 4]] v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]] 26. aprila 1986 in bil pri tem izpostavljen veliki dozi sevanja. Najprej je bil hospitaliziran v bolnišnici v Pripjatu, nato pa odpeljan v posebno bolnišnico v [[Moskva|Moskvo]], kjer je 10. maja 1986 podlegel akutni sevalni bolezni in umrl v starosti 26 let. Pokopan je bil na pokopališču Mitinskoe v Moskvi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Про нагородження відзнакою Президента України - хрестом &quot;За мужність&quot;|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/316/96|website=Офіційний вебпортал парламенту України|accessdate=2023-03-11|language=uk}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Tišura je bil posmrtno odlikovan z redom rdeče zastave.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.postchernobyl.kiev.ua/budem-pomnit-3/|title=Ушел из жизни самый известный во всем мире чернобылец|accessdate=2021-05-14|archive-date=2015-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20151011021013/http://www.postchernobyl.kiev.ua/budem-pomnit-3/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Tišura, Vladimir}}
[[Kategorija:Ukrajinski gasilci]]
[[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]]
[[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]]</text>
      <sha1>bgq1wfxdy1h6ka95j0qfeuyqgdyuhdx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kastilija in Leon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>502911</id>
    <revision>
      <id>6771688</id>
      <parentid>6757095</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:38:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>Astorga, Španija</comment>
      <origin>6771688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55196" sha1="oloe2guwf38czwkuoec3ffh0354uvzs" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                            = Kastilija in Leon
| official_name                   = 
| native_name                     = {{native name|es|Castilla y León}}
| settlement_type                 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
| image_skyline                   = 
| imagesize                       = 
| image_alt                       = 
| image_caption                   = 
| image_flag                      = Bandera de Castilla y León.svg
| flag_size                       = 125px
| flag_alt                        = Zastava Kastilje in kralja Leona
| image_shield                    = Escudo de Castilla y León - Versión heráldica oficial.svg
| shield_size                     = 100x100px
| shield_alt                      = 
| motto                           = 
| image_map                       = [[File:Castilla y Leon in Spain (including Canarias).svg|275px|Karta Kastilje in Leona]]
| mapsize                         = 
| map_alt                         = 
| map_caption                     = Lega v Španiji
| coordinates                     = {{coord|41|23|N|4|27|W|region:ES-CL_type:adm1st|display=inline,title}}
| coor_pinpoint                   = 
| subdivision_type                = Država
| subdivision_name                = [[Španija]]
| seat_type                       = glavno mesto
| seat                            = ''de facto'' [[Valladolid]]
| leader_party                    = 
| leader_title                    = 
| leader_name                     = 
| leader_title1                   =
| leader_name1                    = 
| leader_title2                   = 
| leader_name2                    = 
| area_total_km2                  = 94,222 km²
| area_rank                       = 1. (18,6 % Španije)
| area_footnotes                  = 
| population_total                = 2.447.519
| population_as_of                = 2016
| population_footnotes            = 
| population_density_km2          = auto
| population_blank1_title         = Pop. rank
| population_blank1               = 6.
| population_blank2_title         = Odstotek
| population_blank2               = 5,42 % Španije
| population_note                 = 
| postal_code_type                = [[ISO 3166 code]]
| postal_code                     = ES-CL
| blank1_name_sec1                = Uradni jeziki
| blank1_info_sec1                = [[španščina]]
| blank1_name_sec2                =
| blank1_info_sec2                = 
| blank3_name_sec2                = [[Human Development Index|HDI]] (2017)
| blank3_info_sec2                = 0,888&lt;ref name=&quot;GlobalDataLab&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=September 13, 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;{{color|green|very high}} · 7.]]
| website                         = [http://www.jcyl.es/ Junta de Castilla y León]
| footnotes                       = 
| demographics1_info1             = 
| population_demonyms             = {{Hlist|''castellanoleonés''|''castellano y leonés''}}
| demographics2_name3             = 
| demographics2_info3             = 
| blank2_name_sec1                = Statut
| blank2_info_sec1                = 2. marec 1983
| blank2_name_sec2                = 
| blank2_info_sec2                = 
| demographics_type1              = [[Gross domestic product|GDP]]
| demographics1_footnotes         = &amp;nbsp;(nominal; 2018)
| demographics1_title1            = Total
| demographics1_title2            = Per capita
| demographics1_info2             = €24.397 {{increase}}2,5 %&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ine.es/prensa/cre_2018_1.pdf|date=April 29, 2019|title=Contabilidad Regional de España. Base 2010. Producto Interior Bruto regional. Serie 2010-2018|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Spain) }}&lt;/ref&gt;
| parts_type                      =Province
| parts_style                     = para
| p1                              = Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora
}}

'''Kastilija in Leon''' ({{jezik-es|Castilla y León}}, {{IPA-es|kasˈtiʎa i leˈon|pron}}); {{jezik-ast|Castiella y Llión}}, {{IPA|ast|kasˈtjeʎa i ʎiˈoŋ|pron}}; {{langx|gl|Castela e León}}, {{IPA|gl|kasˈtɛlɐ ɪ leˈoŋ|pron}}) je [[Španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] na severozahodu [[Španija|Španije]].

Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province [[Ávila]], [[Burgos]], [[provinca Leon|Leon]], [[Palencia]], [[Salamanca (razločitev)|Salamanca]], [[Segovia]], [[Soria]], [[Valladolid]] in [[Zamora]]. Po površini je največja avtonomna skupnost v Španiji, ki pokriva 94,222 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Je pa redko poseljena, z gostoto naseljenosti pod 30 prebivalcev na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Čeprav glavno mesto ni izrecno razglašeno, so sedeži izvršne in zakonodajne oblasti v [[Valladolid]]u določeni z zakonom (tudi najbolj naseljena občina) in za vse namene to mesto dejansko služi kot glavno mesto skupnosti.

Kastilija in Leon sta skupnost brez izhoda na morje, meji na [[Portugalska|Portugalsko]], pa tudi na španske avtonomne skupnosti [[Galicija (Španija)|Galicijo]], [[Asturija|Asturijo]], [[Kantabrija|Kantabrijo]], [[Baskija|Baskijo]], [[La Rioja|La Riojo]], [[Aragonija|Aragonijo]], [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijo]] – [[Manča|Mančo]], skupnost [[Madrid]] in [[Extremadura]]. Obsega predvsem severno polovico notranje planote in je obdana z gorskimi pregradami (''[[Picos de Europa]]'' na severu, ''Sistema central'' ([[Kastiljsko gorovje]]) na jugu in ''Sistema Ibérico'' ([[Ibersko gorovje]]) na vzhodu), odmaka pa jo reka [[Douro|Duero]] (''Douro''), ki teče proti zahodu proti [[Atlantski ocean|Atlantskemu oceanu]].

Avtonomna skupnost vsebuje osem krajev svetovne dediščine. Unesco priznava ''[[Leonski zbor leta 1188|Cortes de León de 1188]]'' kot zibelko svetovnega [[parlamentarizem|parlamentarizma]].&lt;ref&gt;{{citation | url = http://www.elmundo.es/elmundo/2013/06/19/castillayleon/1371632533.html | title = Unesco recognizes León as the worldwide cradle of parliamentarism | work = El Mundo (newspaper) | date = June 19, 2013 | author = María R. Mayor}}&lt;/ref&gt;

== Simboli ==
[[File:Coa Kastilien und León in cathedral.jpg|thumb|upright|Simboli Kastilije in Leona v stolnici Burgos]]
Statut avtonomije Kastilije in Leona, zadnjič spremenjen leta 2007, v šestem členu predhodnega naslova določa simbole izključne identitete skupnosti. To so: grb, zastava, prapor in himna, katerih [[pravno varstvo]] je enako zaščiti, ki ustreza simbolom države, katere prekrški so v členu 543 Kazenskega zakonika opredeljeni kot kazniva dejanja.&lt;ref name=&quot;Statute&quot;&gt;{{Citation | author = Cortes Generales | title = Organic Law 10/1995, of November 23 , of the Penal Code | publisher = Agencia Estatal Boletín Oficial del Estado | work = Boletín Oficial del Estado no. 281, of November 24, 1995 | date = 1995 | url = http://www.boe.es/buscar/pdf/1995/BOE-A-1995-25444-consolidado.pdf}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:Homo heidelbergensis. Museo de Prehistoria de Valencia.jpg|thumb|upright|''Lobanja številka 5 Homo heidelbergensis'', ki se je pojavila v akciji leta 1992, pridobljena iz gora Atapuerca]]
Številne arheološke najdbe kažejo, da so bile te dežele že v prazgodovini naseljene. V gorah Atapuerca so našli številne kosti prednikov vrste [[Homo sapiens]], zaradi česar so te najdbe ene najpomembnejših za določitev zgodovine človeškega razvoja. Najpomembnejše odkritje, ki je mesto pripeljalo do mednarodne slave, so bili ostanki ''[[Homo heidelbergensis]]''.

Pred prihodom Rimljanov je znano, da so ozemlja, ki danes tvorijo Kastilijo in Leon, zasedala različna [[Kelti|keltska ljudstva]], kot so Vaccaei, Autrigones, Turmodigi, Vettones, Astures ali [[Keltiberi]]. Rimsko osvajanje je povzročilo vojskovanje z lokalnimi plemeni. Ena posebej znanih epizod je bila obleganje [[Numantija|Numantije]], starega mesta v bližini sedanjega mesta Soria.

Romanizacija je bila neustavljiva in do danes so ostala velika rimska umetniška dela, predvsem [[Akvadukt, Segovia|akvadukt v Segoviji]], pa tudi številni arheološki ostanki, kot so antična Clunia, rudniki soli Poza de la Sal in trgovska in romarska pot [[Ruta de la Plata]], ki prečka zahod skupnosti od [[Astorga, Španija|Astorge]] (''Asturica Augusta'') do prestolnice sodobne [[Extremadura|Extremadure]], [[Mérida, Španija|Méride]] (''Emerita Augusta'').
[[File:Toros de Guisando.jpg|thumb|left|''Biki Guisanda'' v El Tiemblu v Ávili. Te ''verrakos'' keltskega izvora najdemo v številnih mestih zahodne polovice Kastilije in Leona.]]
S padcem Rima so deželo vojaško zasedla vizigotska ljudstva germanskega izvora. Po prihodu Arabcev je sledil postopek, znan kot [[Rekonkvista]]. V gorskem območju Asturije je bilo ustvarjeno majhno krščansko kraljestvo, ki je nasprotovalo islamski prisotnosti na polotoku. Razglasili so se za dediče zadnjih vizigotskih kraljev, ki pa so bili globoko romanizirani. Ta odpor vizigotsko-rimske dediščine, ki ga podpira krščanstvo, je postajal vse močnejši in se širil na jug, sčasoma pa je postavil svoj dvor v mestu [[León, Španija|León]] in postali [[kraljevina Leon]]. Da bi bili naklonjeni ponovni naselitvi novih ponovno zavzetih dežel, so monarhi podelili številne ''fueros'' ali predpise o ponovni naselitvi.
[[File:Castro de Ulaca 10 by-dpc.jpg|thumb|right|Keltskoiberski ''castro Ulaca'']]

V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo popularizirano romanje kristjanov v [[Santiago de Compostela]]. Romarska pot [[Jakobova pot|Camino de Santiago]] poteka vzdolž severnega dela skupnosti in je prispevala k širjenju evropskih kulturnih inovacij po celotnem polotoku. Danes je Camino še vedno pomembna turistična in kulturna atrakcija.

Leta [[1188]] je bila [[Bazilika svetega Izidorja]] v [[León, Španija|León]]u priča postavitve prvega parlamentarnega telesa v zgodovini Evrope ([[Leonski zbor leta 1188|Leonski zbor]]), v katerem je sodeloval tretji stan. Kralj, ki ga je sklical, je bil [[Alfonz IX. Leonski]].

Pravna podlaga za kraljestvo je bil rimski zakon in zaradi tega so si kralji vedno bolj želeli moči, kot so jo imeli rimski cesarji. To je zelo jasno razvidno iz ''Siete Partidas'' [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]], ki prikazuje cesarski monizem, ki ga je kralj iskal. Kralj ni hotel biti ''[[primus inter pares]]'', temveč vir zakona.
[[File:AcueductoSegovia04.JPG|thumb|left|Rimski [[Akvadukt, Segovia|akvadukt v Segovii]]]]

Hkrati je okrožje tega krščanskega kraljestva Leon začelo pridobivati avtonomijo in se širiti. To je spodbudilo [[Grofija Kastilija|grofija Kastilija]], ki bo preraslo v močno kraljestvo med krščanskimi kraljestvi polotoka. Prvi kastiljski grof je bil [[Fernán González]].

Leon in Kastilija sta se še naprej širila na jug, celo onkraj reke [[Douro]], da bi osvojila dežele pod islamsko oblastjo. To je bil čas ''Cantares de gesta'', pesmi, ki opisujejo velika dejanja krščanskih plemičev, ki so se borili proti muslimanskemu sovražniku. Kljub temu so krščanski in muslimanski kralji ohranili diplomatske odnose. Jasen primer je Rodrigo Díaz de Vivar ali [[El Cid]], paradigma srednjeveškega krščanskega viteza, ki se je boril tako za krščanske kot muslimanske kralje.

Izvor dokončne dinastične združitve [[Kraljevina Kastilije in Leona|kraljevin Kastilije in Leona]], ki sta bili ločeni le sedem desetletij, je bil leta 1194. Alfonz VIII. Kastiljski in Alfonz IX. Leónski sta v Tordehumosu podpisala pogodbo, ki je pomirila območje [[Tierra de Campos]] in postavila temelje za prihodnjo ponovno združitev kraljevin, utrjenih leta 1230 s [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinandom III.]] Ta sporazum se imenuje Tordehumska pogodba.

V poznem srednjem veku je prišlo do gospodarske in politične krize zaradi vrste slabih letin in sporov med plemiči in krono za oblast ter med različnimi kandidati za prestol. V Cortes Valladolid leta 1295 je bil [[Ferdinand IV. Kastiljski|Ferdinand IV.]] priznan za kralja. Slika María de Molina predstavlja ''sina Fernanda IV. v Cortes Valladolid leta 1295'', danes v španskem kongresu poslancev, skupaj s sliko ''Cortes Cádiza'', s poudarkom na parlamentarnem pomenu, ki ga ima razvoj Cortesa v Kastiliji in Leonu, kljub nadaljnjemu upadanju. Krona je postajala vse bolj avtoritarna, plemstvo pa od nje bolj odvisno.

Rekonkvista je v cvetoči kastiljski kroni še naprej napredovala in dosegla vrhunec s predajo [[Emirat Granada|Nasridskega kraljestva Granada]], zadnje muslimanske trdnjave na polotoku leta 1492.

=== Predhodniki avtonomije ===
Junija 1978 sta Kastilija in Leon pridobila pred-avtonomijo z ustanovitvijo Generalnega sveta Kastilije in Leona s kraljevim odlokom-zakonom 20/1978 z dne 13. junija.

V času [[Prva španska republika|Prve španske republike]] (1873-1874) so zvezni republikanci zasnovali projekt za ustanovitev federativne države enajstih provinc v dolini španskega Doura, ki bi vključevala tudi provinci Santander in Logroño. Že nekaj let pred tem, leta 1869, so v okviru manifesta zvezni republikanci, predstavniki 17 provinc Albacete, Ávila, Burgos, Ciudad Real, Cuenca, Guadalajara, Leon, Logroño, Madrid, Palencia, Salamanca, Santander, Segovia, Soria, Toledo, Valladolid in Zamora so v tako imenovanem Kastiljskem zveznem paktu predlagali konformacijo entitete, ki sta jo tvorili dve različni &quot;državi&quot;: država Stara Kastilija, ki je bila zgrajena za sedanje kastiljsko-leonske province in province Logroño in Santander, ter država Nova Kastilija, ki ustreza sedanjim provincam [[Kastilija - Manča]] in provinci Madrid. Konec republike v začetku leta 1874 je spodbudil pobudo.
[[File:Minutos de Historia. Por la Autonomía de Castilla y León, 1978.jpg|thumb|right| Manifestacija leta 1978 v Valladolidu, ki je tožila statut avtonomije regije.]]

Leta 1921 se je ob četrti stoletnici bitke pri Villalarju mestni svet [[Santander]]ja zavzel za ustanovitev kastiljske in leonske skupne države enajstih provinc, ki bi jo ohranili tudi v poznejših letih. Konec leta 1931 in v začetku leta 1932 je Eugenio Merino iz Leona izdelal besedilo, v katerem je bila postavljena osnova kastiljsko-leonskega regionalizma. Besedilo je bilo objavljeno v časopisu ''Diario de León''.&lt;ref name = &quot;catechism&quot;&gt;Juan-Miguel Álvarez Domínguez.[http://dialnet.unirioja.es/servlet/fichero_articulo?codigo=2381262&amp;orden=0 ''The Regionalist Catechism of Don Eugenio, an example of Castilian-Leonese regionalism sponsored by León'']. 1931, Argutorio, No. 19 (2nd semester 2007), pp. 32-36.&lt;/ref&gt;

V času druge španske republike, zlasti leta 1936, je bila za regijo enajstih provinc naklonjena velika regionalistična dejavnost, izdelane so bile celo podlage za statut avtonomije. Diario de León se je zavzel za formalizacijo te pobude in ustanovitev avtonomne regije s temi besedami:
{{Quote|Pridružite se osebnosti Leóna in Stare Kastilije okoli velikega porečja [[Douro]], ne da bi zdaj padli v provincialno rivalstvo.|''Diario de León'', May 22, 1936.}}

Konec španske državljanske vojne in začetek [[Francova diktatura|Francovega režima]] sta končala prizadevanja za avtonomijo regije. Filozof José Ortega y Gasset je to shemo zbral v svojih publikacijah.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://biblioteca2.uclm.es/biblioteca/ceclm/websCECLM/transici%C3%B3n/PDF/03-02.%20Texto.pdf | title = La propuesta autonomista de Ortega y Gasset: un claro antecedente de la configuración autonómica del Estado español de 1978 | author = Alejandro De Haro Honrubia | publisher = University of Castilla-La Mancha | access-date = January 5, 2018 | archive-date = March 8, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210308075425/http://biblioteca2.uclm.es/biblioteca/ceclm/websCECLM/transici%C3%B3n/PDF/03-02.%20Texto.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Po smrti [[Francisco Franco|Francisca Franca]] so se regionalisti, avtonomisti in nacionalisti (kastiljsko-leonski regionalizem in [[kastiljski nacionalizem]]) organizirali kot Regionalno zavezništvo Kastilije in Leona (1975), Regionalni inštitut Kastilije in Leona (1976) ali Avtonomna nacionalistična stranka Kastilije in Leon (1977). Kasneje po izumrtju teh formacij je leta 1993 nastala Regionalistična enotnost Kastilije in Leona.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url = http://www.elpais.com/articulo/espana/ESPANA/CASTILLA_Y_LEON/UNIDAD_REGIONALISTA_DE_CASTILLA_Y_LEON/PARTIDO_NACIONALISTA_DE_CASTILLA_Y_LEON/grupos/politicos/fusionan/partido/regionalista/Castilla/Leon/elpepiesp/19920427elpepinac_6/Tes | title = Seis grupos políticos se fusionan en un partido regionalista en Castilla y León | author = El País (newspaper)}}&lt;/ref&gt;

Hkrati so se pojavile tudi druge leonesistične narave, na primer Leonska avtonomna skupina (1978) ali Regionalistična stranka Leonske države (1980), ki se je zavzemala za ustanovitev leonske avtonomne skupnosti, sestavljene iz provinc Leon, Salamanca in Zamora. Priljubljena in politična podpora, ki je ohranila enoprovincialno avtonomijo v Leónu, je v tem mestu postala zelo pomembna.

=== Avtonomija  ===
Avtonomna skupnost Kastilija in Leon je rezultat zveze devetih provinc leta 1983: tri, ki so bile po teritorialni delitvi leta 1833, s katero so bile ustanovljene province, pripisane regiji Leon, šest pa Stari Kastiliji; vendar dve provinci Stare Kastilije nista bili vključeni: Santander (sedaj del skupnosti Kantabrija) in Logroño (sedaj del [[La Rioja|La Rioje]]).

V primeru [[Kantabrija|Kantabrije]] se je za ustvarjanje avtonomne skupnosti zavzemalo iz zgodovinskih, kulturnih in geografskih razlogov, medtem ko je bil v La Rioji postopek bolj zapleten zaradi obstoja treh alternativ, ki so vse temeljile na zgodovinskih in socialno-ekonomskih razlogih: združitev s Kastilijo in Leonom (za katero se zavzema politična stranka Zveza demokratičnega centra), združenje z baskovsko-navarsko skupnostjo (podprta s socialistično stranko in komunistično stranko) ali ustanovitev eno provincialne avtonomije; zadnja možnost je bila izbrana, ker je imela večjo podporo med prebivalstvom.

Po ustanovitvi kastiljsko-leonskega pred avtonomnega organa, ki ga je v sporazumu z dne 16. aprila 1980 podprl deželni svet Leona, je ta institucija 13. januarja 1983 razveljavila prvotni sporazum, tako je kot osnutek zakon vstopil v španski parlament. Ustavno sodišče je v sodbi 89/1984 z dne 28. septembra ugotovilo, kateri od teh nasprotujočih si sporazumov velja; izjavlja, da predmet postopka niso več, kot v predhodni fazi, sveti in občine, temveč novi organ.

Po obsodbi je bilo v Leónu več demonstracij v prid samo Leonu, eden od njih je po nekaterih virih združil približno 90 000 ljudi.&lt;ref&gt;''Diario de León'' (newspaper), May 5, 1984.&lt;/ref&gt; To je bila največja koncentracija v mestu v Demokratični republiki do demonstracij, ki zavračajo bombardiranje vlakov v Madridu leta 2004.&lt;ref&gt;''Diario de León'', March 13, 2004.&lt;/ref&gt;

V sporazumu, sprejetem 31. julija 1981, se je provincialni svet Segovie odločil, da bo uresničil pobudo, da bo Segovia konstituirana kot enoprovincialna avtonomna skupnost, vendar so bile v občinah pokrajine enake razmere med zagovorniki eno provincialne avtonomije in zagovorniki zveze.

Mestni svet Cuéllarja se je v začetku strinjal s to avtonomno pobudo v sporazumu, ki ga je korporacija sprejela 5. oktobra 1981. Vendar pa je drugi sporazum iste korporacije z dne 3. decembra istega leta razveljavil prejšnjega in postopek je bil do zaključka obdelava pritožbe deželnega sveta zoper ta zadnji sporazum; ta sprememba mnenja mestnega sveta Cuéllarja je tehtnico v provinci preusmerila k avtonomiji s preostalimi Kastilijo in Leonom, vendar je šlo za dogovor, ki je prišel pravočasno. Končno je bila provinca Segovia vključena v Kastilijo in Leon skupaj z ostalimi osmimi provincami, pravno kritje pa je bilo zagotovljeno z zakonom 5/1983 iz »razlogov nacionalnega interesa«, kot je določeno v členu 144 c španske ustave. provinc, ki svoje pravice niso uveljavile pravočasno.

V Leonu še vedno zahtevajo politiki in večina prebivalstva, da lahko postanejo posebna avtonomna skupnost in se odcepijo od Kastilije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=León, ¿camino de ser la 18ª autonomía de España? Más de 50 ayuntamientos piden separarse de Castilla |url=https://www.elespanol.com/espana/politica/20210307/leon-camino-autonomia-espana-ayuntamientos-separarse-castilla/563943879_0.html |publisher=El Español |accessdate=2021-03-07 |date=2025-06-14 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=¿Qué es leonesismo? |url=https://www.diariodeleon.es/opinion/tribunas/180501/981381/leonesismo.html |publisher=Dario de León |accessdate=2018-05-01 |date=2025-06-14 |language=es}}&lt;/ref&gt; Veliko kastiljskih politikov je tudi za leonsko avtonomijo, zlasti tisti, ki želijo združitev Kastilije in Kastilije - Manče v enotni Kastiliji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Apoyo de ASCCAS a la asociación Conceyu País Llionés |url=https://www.asc-castilla.org/general/apoyo-de-asccas-a-la-asociacion-conceyu-lliones/ |publisher=Asociación Castilla |accessdate=2021-04-19 |date=2025-06-14 |language=es}}&lt;/ref&gt; Leonski avtonomisti želijo pridružiti tudi provinci Zamora in Salamanca bodoči avtonomni skupnosti Leon zaradi zgodovinskih vzrokov, ker sta nekoč pripadali stari Kraljevini Leon, čeravno komaj več kot polovica prebivalstva Zamore in Salamance podpira združitev.

Danes je za kulturne dejavnosti na področju umetnosti, kulture ali identitete Kastilije in Leona odgovorna fundacija Villalar.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.fundacionvillalarcyl.es/ | title = Fundación Villalar Castilla y León | access-date = January 5, 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160331201542/http://www.fundacionvillalarcyl.es/ | archive-date = March 31, 2016 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Skupnost vsako leto ob dnevu Kastilije in Leona podeli nagrade kastiljsko-leonskim osebam, izstopajočim na naslednjih področjih: umetnost, človeške vrednote, znanstvene raziskave, družbene vede, restavriranje in ohranjanje, okolje in šport.&lt;ref&gt;{{navedi splet| language=es | url = http://www.jcyl.es/web/jcyl/ConoceCastillayLeon/es/Plantilla100/1139829793892/_/_/_ | title = Premios Castilla y León | author = Castile and León Regional Government | archive-url= https://web.archive.org/web/20131225080959/http://www.jcyl.es/web/jcyl/ConoceCastillayLeon/es/Plantilla100/1139829793892/_/_/_ | archive-date = December 25, 2013}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Gormaz, Fortaleza califal pña.jpg|Grad Gormaz. Bil je največja trdnjava v Evropi po širitvi leta 956 v obrambni črti reke Duero.
File:Leon (San Isidoro, panteón).jpg|''Panteon kraljev'' romanske [[Bazilika svetega Izidorja|bazilike sv. Izidorja]] v Leónu, kjer je Alfonz IX. leta 1188 sklical Cortes de León, prvo parlamentarno telo v zgodovini Evrope &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=The Decreta of León of 1188 - The oldest documentary manifestation of the European parliamentary system - United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|website=www.UNESCO.org|access-date=January 21, 2018}}&lt;/ref&gt;, s prisotnostjo tretjega stanu. V isti baziliki je tudi kelih Doñe Urraca, ki ga nekateri raziskovalci primerjajo s svetim gralom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elnortedecastilla.es/leon/201408/13/santo-grial-eleva-visitas-20140813125836.html|title=El Santo Grial eleva un 30% las visitas a San Isidoro y genera nuevo empleo|date=August 13, 2014|website=ElNorteDeCastilla.es|access-date=January 21, 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.abc.es/local-castilla-leon/20140326/abci-historiadores-concluyen-santo-grial-201403261750.html|title=¿Está el Santo Grial en León?|website=ABC.es|access-date=January 21, 2018}}&lt;/ref&gt;
File:Comuneros.jpg|''Usmrtitev članov skupnosti Castilla'', Antonio Gisbert, 1860, olje na platnu, 365x255 cm
File:Casas del Tratado de Tordesillas.jpg|V Tordesillasu je kraljica [[Izabela I. Kastiljska]] podpisala Tordesillasko pogodbo. Njeno hčerko kraljico [[Ivana Blazna|Ivano Kastiljsko]] je njen oče najprej zaprl v samostan mesta, pozneje pa tudi njen sin, hvalili pa so jo comuneros v svojem uporu.
File:IglesiaDeSanPablo20110905170422P1120849.jpg|Samostanska cerkev San Pablo in Colegio de San Gregorio, kjer je potekala Valladolidska razprava, izvor prvih tez o človekovih pravicah (zakoni Burgosa) in palača Pimentel, kraj rojstva španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]]
File:Celebración del día de Villalar, 1985.jpg|Praznovanje Villalarjevega dne leta 1985.
&lt;/gallery&gt;

== Geografija ==
[[File:Spain Castile and León relieve location map.png|right|thumb|Karta površja avtonomne skupnosti]]
Kastilija in Leon sta avtonomna skupnost brez izhoda na morje, ki leži v severozahodnem kvadrantu Iberskega polotoka. Njeno ozemlje na severu meji na eno provincialne skupnosti [[Asturija|Asturije]] in [[Kantabrija|Kantabrije]] ter na [[Baskija|Baskijo]] ([[Biskaja]] in Álava); na vzhodu z eno provincijsko skupnostjo [[La Rioja]] in z [[Aragonija|Aragonijo]] (provinca Zaragoza), na jugu s skupnostjo Madrid, [[Kastilija - Manča]] provinci Toledo in Guadalajara) in [[Extremadura]] (provinca Cáceres) ter na zahodu z [[Galicija (Španija)|Galicijo]] (provinci Lugo in Ourense) in [[Portugalska|Portugalsko]] (okrožje Bragança in okrožje Guarda).

=== Orografija  ===
[[File:Cornion zoom.jpg|thumb|right| Picos de Europa v provinci Leon]]
[[File:SIERRA DE GREDOS.JPG|thumb| Območje Sierra de Gredos v Sistema Central]]

Morfologijo Kastilije in Leona tvorijo večinoma velika planota [[Osrednja Mezeta|Mezeta]] in pas gorovij. Planota je visoka, saj ima povprečno nadmorsko višino blizu 800 metrov nad morjem, prekrito z odloženimi glinenimi materiali, ki so ustvarili suho in sušno pokrajino.

=== Geologija ===
Severno Mezeto (''Meseta Norte'') tvorijo [[paleozoik|paleozojska]] podlaga. Na začetku [[mezozoik|mezozojske]] dobe, nekoč hercinskega gubanja, ki je dvignil sedanjo srednjo Evropo in območje Gallaeci v Španiji, se je odloženi material razvlekel zaradi erozivnega delovanja rek.

Med [[Alpidska orogeneza|alpidsko orogenezo]] so materiali, ki so tvorili planoto, prebili več točk. Iz tega zlomov so se dvignile Leonske gore z gorami, ki niso prav visoke in, ki sestavljajo hrbtenico planote Mezeta, Kantabrijskih gora in Kastiljskega gorovja, tvorijo materiali, kot so [[granit]] ali metamorfni [[skrilavec|skrilavci]].

[[Kras|Kraški kompleks]] Ojo Guareña, ki ga sestavlja 110 km galerij &lt;ref name=&quot;length&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://grupoedelweiss.com/web/index.php/principales-karst-mainmenu-49/ojo-guareainmenu-55|title=Grupo Espeleologico Edelweiss 2010|website=GrupoEdelweiss.com|access-date=January 21, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054940/http://grupoedelweiss.com/web/index.php/principales-karst-mainmenu-49/ojo-guareainmenu-55|archive-date=December 26, 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, in njegove jame, oblikovane v [[karbonat]]nih materialih [[koniacij]]a, ki so na nivoju neprepustnih [[lapor]]jev, je drugi največji del polotoka.

Ta geološka konfiguracija je omogočila izvire mineralno-zdravilne ali termalne vode, ki se je uporabljala zdaj ali v preteklosti, v Almeidi de Sayago, Boñarju, Calaborju, Caldasu de Luni, Castromonteju, Cuchoju, Gejuelu del Barro, Morales de Campos, Valdelateji in Villariju, med drugim.

=== Hidrografija ===
==== Reke ====
;Porečje Douro
[[File:Zamora - Río Duero y Catedral 08.jpg|thumb| Douro na poti skozi Zamoro]]
Glavno hidrografsko mrežo Kastilije in Leona predstavlja reka [[Douro]] in njeni pritoki. Od izvira v Picos de Urbión v Soriji do ustja v portugalskem mestu [[Porto]], je Douro dolga 897 km. Od severa se spusti po Pisuergi, Valderadueyu in rekah Esla, njeni pritoki so obilnejši, na vzhodu pa z manj vode v toku poudarjajo Adaja in Duratón. Za mestom Zamore je Douro zaprta med [[kanjon]]i naravnega parka Arribes del Duero, ki meji na Portugalsko. Na levem bregu so pomembni pritoki, kot so Tormes, Huebra, Águeda, Côa in Paiva, vsi iz Kastiljskega gorovja. Na desni dosežejo Sabor, Tua in Tâmega, ki izvirajo v Galicijskem masivu. Po območju Arribes Douro zavije proti zahodu na Portugalsko, dokler se ne izlije v Atlantski ocean.

;Ostale vode
Več rek skupnosti izliva svoje vode v porečje [[Ebro|Ebra]] v Palenciji, Burgosu in Soriji (reka Jalón), reki Miño-Sil v Leonu in Zamori, reki Tagus v Ávili in Salamanci (reki Tiétar in Alberche ter Alagón ) in kantabrijsko kotlino v provincah, skozi katere se razprostirajo Kantabrijske gore.
{{clear left}}
;Reka in glavna mesta provinc 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!style=&quot;background: #e3e3e3;&quot;|Reka
!style=&quot;background: #e3e3e3;&quot;|Glavno mesto
!style=&quot;background: #e3e3e3;&quot;|Ustje
!style=&quot;background: #e3e3e3;&quot;| Druge lokacije, kjer tečejo
|-
|Adaja ||[[Avilés]] ||Douro v Villamarciel ||Tordesillas in Arévalo
|-
|Arlanzón ||[[Burgos]] ||Arlanza in Quintana del Puente||Arlanzón, Provinca Burgos|Arlanzón in Pampliega
|-
|Bernesga ||[[León, Španija|León]] |León ||Esla ||La Robla
|-
|Carrión ||Palencia ||Pisuerga v Dueñas |Dueñas||Guardo in Carrión de los Condes
|-
| Tormes ||[[Salamanca]] ||Douro in Fermoselle ||El Barco de Ávila, Guijuelo, Alba de Tormes in Ledesma, Castile in León|Ledesma
|-
|Eresma ||[[Segovia]] ||Adaja v Matapozuelos ||Coca |Coca
|-
| Douro ||Soria in Zamora ||Atlantski ocean v Portu ||Almazán, Aranda de Duero, Tordesillas, Toro, Zamora|Toro, Aldeadávila de la Ribera in Vilvestre
|-
|Pisuerga ||[[Valladolid]] ||Douro v Geria ||Aguilar de Campoo, Cervera de Pisuerga, Venta de Baños, Dueñas, Palencia|Dueñas, Tariego de Cerrato in Simancas
|}

==== Jezera in zbiralniki ====
[[File:Embalse El Burguillo en el Valle de Iruelas.jpg|thumb|left| Zbiralnik El Burguillo v naravnem rezervatu Valle de Iruelas]]
Porečje Douro ima poleg rek tudi veliko število jezer in lagun, kot so jezero Negra de Urbión, Picos de Urbión, jezero Grande de Gredos, Gredos, jezero Sanabria v Zamori ali La Jezero Nava de Fuentes v Palenciji. Tu je tudi veliko zbiralnikov, ki jih napaja voda, ki prihaja iz deževja in otoplitev zasneženih vrhov. Kastilija in Leon sta tako kljub obilnim padavinam ena od španskih skupnosti z najvišjo zajezitvijo vode.

Mnoga od teh naravnih jezer se uporabljajo kot gospodarski vir, ki spodbuja kmečki turizem in pomaga ohranjati ekosisteme. Pionir pri tem je bilo Sanabrijsko jezero.

=== Podnebje ===
[[File:Castillo de Puebla de Sanabria (6987731786).jpg|thumb|right|Puebla de Sanabria]]
[[File:La Alberca - Amaneciendo.jpg|thumb|La Alberca, Sierra de Francia]]
Kastilija in Leon imata celinsko sredozemsko podnebje z dolgimi, hladnimi zimami, s povprečnimi temperaturami med 3 in 6 ° C v januarju in kratkimi, vročimi poletji (v povprečju od 19 do 22 ° C), vendar s tremi ali štirimi meseci poletne suhosti značilna za sredozemsko podnebje. Padavin s povprečno 450–500 mm na leto je malo.
[[File:EXCURSIÓN A LA COVATILLA 4(Bejar).jpg|thumb| Smučišče La Covatilla. Sierra de Béjar je eno najbolj mokrih predelov Kastilije in Leona ob pogorju Sistema Central.]]

Čeprav sta Kastilija in Leon uokvirjena znotraj celinskega podnebja, v njunih pokrajinah ločujejo različna podnebna področja:&lt;ref name = &quot;ACLIM&quot;&gt;{{navedi splet | title = Atlas climático ibérico | url = http://www.aemet.es/documentos/es/conocermas/publicaciones/Atlas-climatologico/Atlas.pdf | author = AEMET}}&lt;/ref&gt;
* Po Köppenovi podnebni klasifikaciji velik del avtonomne skupnosti spada v različici Csb ali Cfb, povprečje najtoplejšega meseca je pod 22 ° C, pet ali več mesecev pa nad 10 ° C.
* Na več območjih Osrednje Mezete je podnebje klasificirano kot Csa (toplo Sredozemlje), saj poleti presega 22 ° C.
* V visokogorju Kantabrijskih gora in gorskih predelov je hladno zmerno podnebje s povprečnimi temperaturami pod 3 ° C v najhladnejših mesecih in suhimi poletji (Dsb ali Dsc).

=== Narava ===
==== Rastlinstvo ====
Kastilija in Leon imata veliko zavarovanih naravnih znamenitosti. Aktivno sodelujeta s programom Evropske unije [[Natura 2000]]. Obstaja tudi nekaj posebnih zavarovanih območij za ptice ali SPA. Samotni zimzeleni hrasti in [[brin]]i (''Juniperus sect. Sabina''), ki zdaj rišejo kastiljsko-leonsko ravnino, so ostanki gozdov, ki so te iste dežele pokrivali že v davnini. Kmetijska gospodarstva so zaradi potrebe po zemlji za gojenje žit in pašnikov za neizmerne črede Kastiljske planote v srednjem veku predvidevala krčenje teh gozdov. Zadnje kastiljske in leonske gozdove brinov najdemo v provincah Leon, Soria in Burgos. Niso zelo listnati gozdovi, ki lahko tvorijo mešane skupnosti z zimzelenimi hrasti, portugalskimi hrasti (''Quercus faginea'') ali [[bor (drevo)|borovci]].

Kastiljsko-leonsko pobočje Kantabrijskega gorovja in severno vznožje Iberskega gorovja imajo bogato vegetacijo. Najbolj vlažna in sveža pobočja naseljujejo velike bukve, katerih območja razširitve lahko dosežejo 1500 m nadmorske višine. Evropska bukev pa tvori mešane gozdove s [[navadna tisa|tiso]], [[jerebika|jerebiko]], [[mokovec|mokovcem]], [[navadna bodika|bodiko]] in [[breza|brezo]]. Na sončnih pobočjih [[graden]], [[dob (drevo)|dob]], [[jesen (drevo)|esen]], [[lipa]], [[pravi kostanj]], breza in beli bor (tipična vrsta s severa province Leon).
&lt;gallery&gt;
File:Hoces del Duratón.jpg|Naravni park Hoces del Río Duratón
File:Orbaneja del Castillo. Caída de la cascada en el Ebro.jpg|Vas Orbaneja del Castillo v Naravni park Hoces del Alto Ebro y Rudrón.
File:Raices de tejo en el hayedo otoñal. La Cotorra de Escobaño. Oseja de Sajambre (Leon). Parque Nacional Picos de Europa. ES000003. ROSUROB.JPG|Canal de Asotín Beech, naravno mesto, ki je pod Unescovo svetovno dediščino.
&lt;/gallery&gt;

==== Živalstvo ====
Kastilija in Leon predstavljata veliko raznolikost živalstva. Obstajajo številne vrste, nekatere pa so še posebej zanimive zaradi svoje edinstvenosti, na primer nekaterih endemičnih vrst ali zaradi pomanjkanja, na primer [[rjavi medved]]. Naštetih je bilo 418 vrst vretenčarjev, ki predstavljajo 63 % vseh vretenčarjev, ki živijo v Španiji. Živali, prilagojene življenju v visokogorju, prebivalci skalnatih krajev, prebivalci rečnih tokov, vrste ravnin in prebivalci gozdov tvorijo mozaik kastiljsko-leonske favne.

Osamljenost visokih vrhov vodi do obilnih endemizmov, kot je iberski kozorog (''Capra pyrenaica''), ki na Gredosu predstavlja edinstveno podvrsto na polotoku. [[Evropska snežna voluharica]] je graciozen majhen sesalec sivkasto rjave barve in dolgega repa, ki živi na odprtih prostorih nad mejo dreves.

Izolacija, ki so ji izpostavljeni visoki vrhovi, vodi do obilnih endemizmov, kot je španski kozorog, ki na Gredosu predstavlja edinstveno podvrsto na polotoku. Evropska snežna voluharica je graciozen majhen sesalec sivkasto rjave barve in dolgega repa, ki živi na odprtem prostoru nad mejo dreves.

Mali in veliki sesalci, kot so [[prave veverice|veverica]], [[navadni polh|polh]], krti (''talpidae''), [[kuna zlatica]],[[kuna belica]], [[navadna lisica]], [[divja mačka]], [[volk]], na nekaterih območjih je zelo veliko, [[divja svinja|merjasci]], [[jeleni]], [[srna|srnjad]] in le v Kantabrijskih gorah nekateri primerki rjavega medveda pogosto gostijo listnate gozdove, čeprav nekatere vrste segajo tudi med iglavce in grmičevje. Divja mačka je nekoliko večja od domače mačke, ima kratek in močan rep, s temnimi obročki in črtastim kožuhom. [[Iberski ris]] pa živi skoraj izključno na območjih sredozemskega grmičevja.

V tem okolju najdemo tudi majhne plazilce, kot so kača ''Zamenis scalaris'', [[Zahodna smokulja]] in [[navadni gož]]. [[Smokulja|Smokuljo]] najdemo od morske gladine do 1800 m višine, v skupnosti pa običajno živi na višinah. Nadalje v skalnatih predelih subalpskega dna na približno 2400 m nadmorske višine živi iberski skalni kuščar (''Iberolacerta monticola''), eden redkih plazilcev, ki so se v tem trenutku prilagodili.

V gorskih rekah živita [[vidra]] in desman, v vodah pa postrv, ''anguillidae'', [[pisanec]] in nekateri vse bolj redki avtohtoni rečni raki. Vidra in desman sta dva sesalca z vodnimi navadami in zelo dobra plavalca. Vidra se hrani predvsem z ribami, medtem ko desman svojo hrano išče med vodnimi nevretenčarji, ki naseljujejo strugo. V spodnjih odsekih mirnejših voda plavajo mrene in krapi. Med dvoživkami so salamandri in kot izjemne vrste: salamander (''Salamandra salamandra almanzoris'') in krastača (''Bufo bufo gredosicola''), ki sta dve endemični podvrsti Sistema Central.

Kjer so reke zaprte in tvorijo soteske in kanjone, ptice, ki prebivajo v skalah, kot so [[beloglavi jastreb]], [[rjavi jastreb]], [[egiptovski jastreb]], [[planinski orel]] ali [[sokol selec]]. Dolvodno in na njenih bregovih med bujno vegetacijo tvorijo kolonije kvakačev (''Nycticorax nycticorax'') in [[siva čaplja]] ter rumenoglavi kraljiček (''Regulus regulus''), plašica (''Remiz pendulinus''), [[smrdokavra]] in [[vodomec]].

Med pticami, ki naseljujejo odprte sredozemske gozdove, živita dve ogroženi vrsti: [[črna štorklja]] in španski kraljevi orel (''Aquila adalberti''). Črna štorklja, veliko redkejša od sorodnika bele štorklje, je samotnih navad in živi daleč od človeka. Španski kraljevi orel gnezdi na drevesih in se prehranjuje predvsem z zajci, pa tudi s pticami, plazilci in mrhovinjo.

V iglastih gozdovih med drugim živijo kratkoprsti plezalček (''Certhia brachydactyla''), [[menišček]] in [[brglez]]. [[Divji petelin]] je zelo temen in velik petelin, ki živi v gozdnih okoljih, zato ga je zelo težko opazovati. Med gozdnimi ujedami so kragulj, [[skobec]] ali [[lesna sova]], ki pogosto napadajo druge manjše ptice, kot so [[šoja]], [[zelena žolna]], [[ščinkavec]], [[veliki detel]] in drugi.

Droplja je pogosta na odprtih planjavah; Je velika in ima sivkasto glavo ter rjav hrbet. V kastiljsko-leonskih mokriščih je pozimi zbranih veliko primerkov [[siva gos|sivih gosi]] (''Anser anser''), ki sicer živi v severni Evropi in to območje obišče pozimi.

V znanstveni študiji in njenem razširjanju izstopa naravoslovec Félix Rodríguez de la Fuente (1928 - 1980), naravoslovec iz Poza de la Sal. Naredil je veliko raziskav in naredil televizijsko serijo ''El hombre y la Tierra'' (TVE).

V Montaña Palentina, v občini San Cebrián de Mudá, poteka program ponovne naselitve evropskega bizona&lt;ref&gt; &quot;Los bisontes regresan a la península mil años después de su desaparición - Castilla y León - elmundo.es&quot;.[https://www.elmundo.es/elmundo/2010/06/04/castillayleon/1275667194.html] www.ElMundo.es. Retrieved January 21, 2018.&lt;/ref&gt;, ki je bil tisoč let odsoten iz Iberskega polotoka, da bi se izognili izumrtju vrste.

&lt;gallery&gt;
File:Reserva CIBE.jpg|Del rezervata evropskih bizonov v San Cebrián de Mudá, provinca Palencia.&lt;ref name=&quot;elmundo.es&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2010/06/04/castillayleon/1275667194.html|title=Los bisontes regresan a la península mil años después de su desaparición - Castilla y León - elmundo.es|first=Unidad Editorial|last=Internet|website=www.ElMundo.es|access-date=January 21, 2018}}&lt;/ref&gt;
File:Spanish Ibex Portrait.jpg|Zahodnošpanski kozorogi, imenovani tudi Gredos ibex (Capra pyrenaica victoriae), avtohtoni v Sierri de Gredos.
File:Canis lupus signatus (Kerkrade Zoo) 02.jpg|Kastilija in Leon sta glavni življenjski prostor iberskega volka.
File:Arribesdeldueropozo.jpg|Vas Orbaneja del Kastilije v naravnem parku Hoces del Alto Ebro y Rudrón.
&lt;/gallery&gt;

== Demografija ==
[[File:Variación de la población española entre 1950 y 1981.svg|thumb|Med 1950 in 1980 leti je prišlo do velikega bega podeželja s še vedno trajnimi učinki na skupnost.]]
Prebivalstvo Kastilije in Leona z 2.528.417 prebivalci (1. januarja 2007), 1.251.082 moškimi in 1.277.335 ženskami predstavlja 5,69 % prebivalstva Španije, čeprav njeno obsežno ozemlje zajema skoraj petino celotne površine države. Januarja 2005 je bilo prebivalstvo Kastilije in Leona po provincah razdeljeno na naslednji način: provinca Ávila, 168.638 prebivalcev; Provinca Burgos, 365.972; Provinca Leon, 497.387; Provinca Palencia, 173.281; Provinca Salamanca, 351.326; Provinca Segovia, 159.322; Provinca Soria, 93.593; Provinca Valladolid, 521.661; in provinca Zamora, 197.237.

Avtonomna skupnost ima zelo nizko gostoto prebivalstva, približno 26,57 prebivalcev / km², kar je rekord, ki je več kot trikrat nižji od državnega povprečja, kar kaže, da gre za redko poseljenost in demografsko upadanje, zlasti na podeželju in celo v manjših tradicionalnih mestih. Demografske značilnosti ozemlja kažejo na staranje prebivalstva z nizko stopnjo rodnosti in umrljivosti, ki se približuje državnemu povprečju.
[[File:Desde torre.JPG|thumb|250px|left|Miranda de Ebro je mesto v Kastiliji in Leonu]]

=== Zgodovinski razvoj ===
{{glavni|Leonsko kraljestvo}}
[[File:Homenaje a la Mujer.jpg|thumb|Ulica Calle Mayor v Palenciji. Mesto je znotraj najbolj dinamične osi skupnosti.]]
Mnogi prebivalci tega ozemlja, ki so se posvetili predvsem kmetijstvu in živinoreji, so to območje postopoma zapustili in se usmerili proti mestnim območjem, ki so bila veliko bolj uspešna. Te razmere so se še poslabšale ob koncu španske državljanske vojne s postopnim izseljevanjem iz podeželja. V 1960-ih in 1980-ih letih so se velika urbana središča in prestolnice provinc zaradi temeljitega procesa urbanizacije rahlo demografsko povečala, čeprav kljub temu kastiljsko-leonsko območje še naprej trpi zaradi hude depopulacije. V zadnjih letih prebivalstvo pridobivajo le province Burgos, Valladolid in Segovia.

Povečuje se tudi število prebivalcev metropolitanskih območij okoli mest, kot so Valladolid, Burgos ali León. Zaradi tega pojava se v mestih, kot sta Laguna de Duero ali San Andrés del Rabanedo, število prebivalstva v nekaj letih hitro povečuje. Metropolitansko območje mesta Valladolid je daleč največje v avtonomni skupnosti.

Vendar v absolutnem smislu avtonomna skupnost izgublja prebivalstvo in se stara.
.

=== Današnja porazdelitev prebivalstva ===
[[File:Osma3.jpg|thumb|left|upright|Stolnica Burgo de Osma. Pokrajina Soria je eno od območij z najnižjo gostoto prebivalstva v Evropi.]]

Od 2248 občin te skupnosti je bilo v registru leta 2014 registrirano 1986 z manj kot 1000 prebivalci; 204 od 1001 do 5000; 35 od 5001 do 10 000; 8 od 10 001 do 20 000; 6 od 20 001 do 50 000; 5 od 50 001 do 100 000 in 4 občine z več kot 100 000 prebivalci. Slednje so: Valladolid, Burgos, Salamanca in León. Med najmanj poseljenimi so med drugimi: Jaramillo Quemado (Burgos), s 4 prebivalci, Estepa de San Juan (Soria), s 7, Quiñonería (Soria), z 8 in Villanueva de Gormaz (Soria), z 9.
{{Largest cities
| name        = Največja mesta v Kastiliji in Leonu
| class       = nav
| country     = Kastilija in Leon
| kind        = mesta
| stat_ref    = [http://www.ine.es/ ''Instituto Nacional de Estadística de España''] (2015)
| list_by_pop = 
| div_name    = Province
| div_link    = 

| city_1 = Valladolid| div_1   = Valladolid| pop_1  = 303.905| img_1  = Valladolid vista panoramica.jpg
| city_2 = Burgos | div_2 = Burgos | pop_2 = 177.100 | img_2 =Burgos city view facing south east.jpg
| city_3 = Salamanca | div_3 = Salamanca | pop_3 = 146.438 | img_3 = Reflejos de la Catedrales de Salamanca.jpg
| city_4 = León | div_4 = León | pop_4 = 127.817 | img_4 = SantoDomingoLeon2.jpg
| city_5 = Palencia | div_5 = Palencia | pop_5 = 79.595
| city_6 = Ponferrada | div_6 = León | pop_6 = 66.884
| city_7 = Zamora | div_7 = Zamora | pop_7 = 63.,831
| city_8 = Ávila | div_8 = Ávila | pop_8 = 58.358
| city_9 = Segovia | div_9 = Segovia  | pop_9 = 52.728
| city_10 = Soria | div_10 = Soria | pop_10 = 39.168
| city_11 = Miranda de Ebro | div_11 = Burgos | pop_11 = 36.173
| city_12 = Aranda de Duero | div_12 = Burgos | pop_12 = 32.880
| city_13 = San Andrés del Rabanedo | div_13 = León | pop_13 = 31.745
| city_14 = Laguna de Duero | div_14 = Valladolid | pop_14 = 22.601
| city_15 = Medina del Campo | div_15 = Valladolid | pop_15 = 21.110
| city_16 = Villaquilambre  | div_16 = León | pop_16 = 18.615
| city_17 = Benavente, Zamora{{!}}Benavente | div_17 = Zamora | pop_17 = 18.550
| city_18 = Arroyo de la Encomienda | div_18 = Valladolid | pop_18 = 18.491
| city_19 = Santa Marta de Tormes | div_19 = Salamanca | pop_19 = 14.970
| city_20 = Béjar | div_20 = Salamanca | pop_20 = 13.724
}}
== Administrativne enote ==
Skupnost je sestavljena iz devetih provinc: provinca Ávila, provinca Burgos, provinca [[provinca Leon|Leon]], provinca Palencia, provinca Salamanca, provinca Segovia, provinca Soria, provinca Valladolid in provinca Zamora. Prestolnice provinc v istoimenskih mestih spadajo v ustrezne pokrajine.

Priznava se ujemanje nekaterih posebnih geografskih, družbenih, zgodovinskih in ekonomskih značilnosti v leonski regiji El Bierzo, ki je bila leta 1991 ustanovljena kot istoimenska regija &lt;ref&gt;LAW 1/1991 of March 14, by which is created and regulates the region of El Bierzo. Date of the B.O.C.Y.L .: March 20, 1991 No. Bulletin: 55/1991&lt;/ref&gt;, edina kastiljsko-leonska priznana po zakonu, ki ga je sprejel svet.
[[File:Provincias de Castilla y León.svg|thumb|left|300px|Province avtonomne skupnosti Kastilija in Leon]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!style=&quot;width:170px;&quot;|Provinca
!style=&quot;width:85px;&quot;|Glavno mesto
!style=&quot;width:85px;&quot;|Površina (km2)&lt;ref&gt;{{navedi splet | title = Población superficie y densidad por CCAA y provincias | publisher = Instituto Nacional de Estadística | url = http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=/t43/a011/a1998/densidad/a2008/l0/&amp;file=t10031.px&amp;type=pcaxis&amp;L=0 | access-date = September 18, 2017 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160304081320/http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=%2Ft43%2Fa011%2Fa1998%2Fdensidad%2Fa2008%2Fl0%2F&amp;file=t10031.px&amp;type=pcaxis&amp;L=0 | archive-date = March 4, 2016 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
!style=&quot;width:85px;&quot;| Št. preb. (2011)&lt;ref&gt;{{navedi splet | title = Censos de Población y Viviendas 2011. Resultados nacionales por Comunidades autónomas y provincias | publisher = Instituto Nacional de Estadística | url = http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=/t20/e244/avance/p01/l0/&amp;file=01001.px&amp;type=pcaxis&amp;L=0}}&lt;/ref&gt;
!style=&quot;width:80px;&quot;|Občines&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ine.es/pob_xls/pobmun11.xls |title=Cifras oficiales de población resultantes de la revisión del Padrón municipal a 1 de enero de 2011 |publisher=Instituto Nacional de Estadística}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Escudo de la provincia de Ávila.svg|13px]] Ávila ||Ávila || 8050,15||171.647 ||248
|-
|[[File:Escudo de la Provincia de Burgos.svg|13px]] Burgos ||[[Burgos]] ||14.291,81||372.538||371
|-
|[[File:Escudo de León.svg|13px]] [[provinca Leon|Leon]] ||[[Leon, Španija|León]] ||15.580,83 ||493.312||211
|-
|[[File:Escudo de la Provincia de Palencia.svg|13px]] Palencia ||Palencia ||8052,51||170.513||191
|-
| [[File:Escudo de la Provincia de Salamanca.svg|13px]] Salamanca ||[[Salamanca]] ||12.349,95 ||350.018||362
|-
|[[File:Escudo de la provincia de Segovia.svg|13px]] Segovia ||[[Segovia]] ||6922,75 ||163.171|209
|-
| [[File:Escudo de la provicia de Soria.svg|13px]] Soria ||Soria ||10.306,42 ||94.610||183
|-
|[[File:Va-dip.svg|13px]] Valladolid ||[[Valladolid]] ||8110,49 ||532.765||225
|-
|[[File:Escudo de la provincia de Zamora.svg|13px]] Zamora ||Zamora ||10.561,26 ||191.613||248
|}

== Gospodarstvo ==
Bruto domači proizvod (BDP) avtonomne skupnosti je leta 2018 znašal 57,9 milijarde evrov, kar je predstavljalo 4,8 % španske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je istega leta znašal 25.800 evrov ali 85 % povprečja EU27. BDP na zaposlenega je bil 97 % povprečja v EU.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat}}&lt;/ref&gt;

=== Rudarstvo ===
[[File:Mina de pizarra a cielo abierto en la provincia de León. Junta de Castilla y León. 2000.jpg|thumb|left|Kamnolom skrilavca v provinci Leon]]
V Kastiliji in Leonu je rudarska dejavnost dobila velik pomen v rimskih časih, ko je bila zgrajena cesta Vía de la Plata za prenos zlata, pridobljenega v nahajališčih Las Médulas, v leonski comarci El Bierzo, pot se je začela od Asturice Augusta ([[Astorga]]) do [[Emerita Augusta]] ([[Mérida, Španija| Mérida]]) in Hispalisa ([[Sevilja]]).

Stoletja kasneje, po španski državljanski vojni, je bilo rudarstvo eden od dejavnikov, ki so prispevali h gospodarskemu razvoju regije. Vendar se je proizvodnja železa, kositra in volframa znatno zmanjšala od 1970-ih, medtem ko so bili rudniki bituminoznega premoga in antracita ohranjeni zaradi domačega povpraševanja po premogu za termoelektrarne. Gospodarska preobrazba, ki je v 1980-ih in 1990-ih prizadela leonski rudnik in Palencijev bazen, je povzročila zaprtje številnih rudnikov, socialno osiromašenje, močno povečanje brezposelnosti in začetek novega migracijskega gibanja proti drugim španskim regijam. Kljub naložbam rudarskega akcijskega načrta Junta de Castilla y León so tradicionalne dejavnosti premogovništva zašle v hudo krizo.

=== Energetski viri ===
[[File:Presa de Aldeadavila.jpg|thumb|Jez Aldeadávilaki je s 1146 MW najmočnejši v državi.]]
Poleg severnega porečja Douro in Ebro, obstajajo številne hidroelektrarne, ki so Kastiliji in Leonu omogočile, da sta bili ena prvih avtonomnih skupnosti, ki je proizvajala električno energijo. Med drugimi so Burguillo, Rioscuro, Las Ondinas, Cornatel, Bárcena, Aldeadávila I in II, Saucelle I in II, Castro I in II, Villalcampo I in II, Valparaíso in Ricobayo I in II.

Skupna nameščena hidravlična moč znaša 3.979 MW, letna proizvodnja v letu 2010 pa 5.739 GWH. Samo v sistemu Saltos del Duero je nameščenih več kot 3000 MW. Na ta način sta Kastilija in Leon prva španska avtonomna skupnost z instalirano zmogljivostjo in druga v proizvodnji.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.energiasrenovables.ciemat.es/?pid=4000&amp;id_seccion=8&amp;tipo=noticias&amp;id=1563 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091222090915/http://www.energiasrenovables.ciemat.es/?pid=4000&amp;id_seccion=8&amp;tipo=noticias&amp;id=1563 |url-status=dead| archive-date = December 22, 2009 | title = La potencia instalada en energías renovables se multiplica por diez en los últimos ocho años | quote = The installed power in 2006 is distributed as follows: 3,979 megawatts in hydraulic, 2,707 in coal and 466 in nuclear }}&lt;/ref&gt;

Jedrska energija znaša 466 MW, leta 2009 je proizvedla 3.579,85 GWh. Edina jedrska elektrarna v Kastiliji in Leonu 1. avgusta 2017 je bila dokončno in nepreklicno zaprta.

=== Turizem ===
[[File:Exterior Alcazar Segovia.jpg|thumb|Segovia je eden glavnih receptorjev za turizem v regiji, mesto svetovne dediščine pa tudi Salamanca in Ávila.]]
Nekateri turistični poudarki so obzidje Ávila ter stolnici v Burgosu in Leónu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Castilla y Leon |url=https://www.lonelyplanet.com/spain/castilla-y-leon |publisher=Lonely Planet |access-date=4 April 2021}}&lt;/ref&gt;
[[File:Panorámica de Las Médulas.jpg|thumb|Las Médulas. Pokrajina, ki je svetovna dediščina, je rezultat rimskih rudarskih tehnik z zlatom bogatem območju v antiki..]]

Kastilija in Leon imata več mest, katerih Veliki teden velja za mednarodno turistično zanimiv. Primeri so Veliki teden v Leónu, Veliki teden v Salamanci, Veliki teden v Valladolidu ali Veliki teden v Zamori.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author = BOE |title  = Publication in the BOE of the RESOLUTION of March 14, 2003, of the General Secretariat of Tourism, by which the title of &quot;Festival of International Tourist Interest&quot; is granted to Holy Week in Salamanca. |url    = http://www.boe.es/aeboe/consultas/bases_datos/doc.php?id=BOE-A-2003-7514}}{{Dead link|date=July 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Regija ima tudi široko mrežo hotelov Paradores, ki so izjemno kakovostni in v privilegiranih krajih običajno sprejmejo stavbe z veliko zgodovinsko vrednostjo za spodbujanje turizma na tem območju.
[[File:Avila_001.jpg|thumb|right|Mesto Ávila je eden od krajev v Kastiliji in Leonu, ki ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.]]

Od leta 1988 fundacija Las Edades del Hombre organizira različne razstave verske umetnosti v različnih delih državde, tudi v Kastiliji in Leonu. Zamisel o izvedbi teh razstav je bila zasnovana v dimniku Alcazarén s pisateljem Joséjem Jiménezom Lozanom in duhovnikom iz Valladolida Joséjem Velicijo. Prvi &quot;Las Edades del Hombre&quot; je potekal v cerkvi Santiago Apóstol v Alcazarénu z majhno razstavo svetih slik. Kasneje in ob podpori pomembnih osebnosti je bila v javnosti organizirana prva znana razstava, Valladolid. Leta 2012 je bila pobuda razvita pod imenom ''Monacatus'' v mestu Oña in je ena najbolj množičnih izdaj s približno 200 000 obiskovalci.&lt;ref&gt;http://www.elmundo.es/elmundo/2012/11/03/castillayleon/1351963961.html&lt;/ref&gt; Zadnji primer je bil izveden v občini Arévalo leta 2013. Z naslovom ''Credo'' se je razstava vrtela okoli vere in je obiskala več kot 226 000 obiskovalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url = http://www.elconfidencial.com/ultima-hora-en-vivo/2013-12-15/el-presidente-de-la-fundacion-destaca-interes-de-las-edades-durante-25-anos_124679/ | title =El presidente de la Fundación destaca interés de &quot;Las Edades&quot; durante 25 años | author = El Confidencial}}&lt;/ref&gt;

=== Izobraževanje ===
[[File:University of Salamanca Fray Luis de Leon edited.jpg|thumb|Fasada Univerze v Salamanci, v kateri je Francisco de Vitoria ustvaril šolo v Salamanci in mednarodno pravo.]]
;Univerze
* Javne
** Univerza v Burgosu
** Univerza v Leónu
** Univerza v Salamanci
** Univerza v Valladolidu
** Narodna univerza za izobraževanje na daljavo
* Privatne
** Katoliška univerza v Ávili (''Universidad Católica Santa Teresa de Jesús de Ávila'')
** Miguel de Cervantes European University (Valladolid)
** IE University (''Instituto de Empresa Universidad'', Segovia)
** Papeška univerza v Salamanci

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Castile and León}}
* [http://www.ccyl.es/ Cortes de Castilla y León (Regional Parliament)] {{in lang|es}}
* [http://www.jcyl.es/ Junta de Castilla y León (Regional Government)] (Mostly in Spanish)
* [https://web.archive.org/web/20060402230723/http://libro.uca.edu/cortes/cortes.htm The Cortes of Castile-León, Joseph F. O'Callaghan] (historical)
* [http://www.turismocastillayleon.com/ Tourist Information]

[[Kategorija:Kastilija in Leon| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1983]]
[[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>oloe2guwf38czwkuoec3ffh0354uvzs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hispanija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>506073</id>
    <revision>
      <id>6771712</id>
      <parentid>6750671</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:14:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Etimologija */ Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg</comment>
      <origin>6771712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32563" sha1="gvtpcztisbdjqp15eqncjwbnwh157dv" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
|native_name = Hispanija
|conventional_long_name = 
|common_name = Roman Empire
|national_motto = 
|coordinates = {{coord|40.21|-4.35|dim:1000000|display=title}}
|era         = klasična antika
|status      = Cesarstvo
|government_type = [[Avtokracija]]
|p1          = Kartažanska Iberija
|flag_p1     = 
|s1          = Vizigotsko kraljestvo 
|flag_s1     = 
|s2          = Kraljestvo Svebov 
|flag_s2     = 
|event_start = 
|year_start  = 218 pr. n. št.
|event_end   = 
|year_end    = 5. stoletje 
|event_pre   = 
|date_pre    =
|event1      = 
|date_event1 = 
|event2      = 
|date_event2 = 
|event3      = 
|date_event3 =
|event_post  =
|date_post   =
|image_coat   = 
|symbol_type  = 
|image_map   = Conquista Hispania.svg
|image_map_caption = Časovni potek rimskega osvajanja Hispanije (220 BC&amp;ndash;19 pr. n. šz.) z mejami rimskih provinc
|capital     = {{plainlist|
*[[Betika]]: [[Córdoba, Španija|Corduba]]
*[[Zadnja Hispanija|Ulterior]]: [[Emerita Augusta]]
*[[Prednja Hispanija|Citerior]]: [[Tarraco]]}}
|common_languages = [[latinščina]], različni paleohispanski jeziki 
|religion     = domače in rimsko mnogoboštvo, zatem [[krščanstvo]] 
|leader1      = [[Trajan]]
|leader2      = [[Hadrijan]]
|leader3      = [[Teodozij I.]]
|year_leader1 =  98 – 117
|year_leader2 =  117 – 138
|year_leader3 =  379 – 395
|title_leader = [[Rimski cesar|Cesar]]
|title_representative = 
|representative1 =
|representative2 =
|year_representative1 =
|year_representative2 =
|legislature  = [[Rimski senat]]
||stat_year1  = 
|stat_area1  = 
|stat_year2  = 
|stat_pop1   = 5.000.000 ali več
|stat_area2  = 
|stat_year3  = 
|stat_area3  = 
|stat_pop3   = 
|stat_year4  =
|stat_area4  =
|footnotes   = 
}}

'''Hispanija''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Hiapania}}) je bilo rimsko ime [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] in njegovih provinc.

Pod [[Rimska republika|Rimsko republiko]] je bila Hispanija razdeljena na provinci ''Hispania Citerior'' ([[Prednja Hispanija]]) in ''Hispania Ulterior'' ([[Zadnja Hispanija]]). V obdobju [[principat]]a je bila  ''Hispania Ulterior'' razdeljena v novi provinci [[Betika]] in [[Luzitanija]],  ''Hispania Citerior'' pa je bila preimenovana v ''[[Tarakonska Hispanija|Hispania Tarraconensis]]''. Kasneje se je zahodni del [[Tarakonska Hispanija|Tarakonske Hispanije]] odcepil kot ''Hispania Nova'' in se  kasneje preimenoval v Kalecijo ali [[Gallaecia|Gallaecijo]] (od tod ime [[Galicija (Španija)|Galicija]]). Po [[Dioklecijan]]ovi uvedbi [[Tetrarhija|tetrarhije]] leta 284 se je južni del preostale [[Tarakonska Hispanija|Tarakonske Hispanije]] odcepil kot ''Kartaginenzis''. Preostale kopenske hispanske province, [[Balearski otoki]] in severnoafriška provinca [[Tingiška Mavretanija]] so bile združene v civilno [[Rimska dioceza|diocezo]] na čelu z vikarijem. Ime Hispanija se je obdržalo tudi v [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskem]] obdobju.

Iz imena Hispanija izhajata krajevni imeni [[Španija]] in [[Hispaniola]].

==Etimologija==
Izvor besede Hispanija je zelo sporen. Dokazi za različne špekulacije temeljijo v najboljšem primeru zgolj na podobnostih, ki so verjetno naključne, in sumljivih dokazih. Najpogosteje velja, da je beseda punskega izvora, se pravi iz jezika [[Feničani|feničanskih]] kolonistov v [[Kartagina (mesto)|Kartagini]].&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=DuiyyWGg-KEC&amp;pg=PA14&amp;dq=hispania+conejo&amp;lr=&amp;as_brr=3 str. 14].&lt;/ref&gt; Natančneje: lahko izhaja iz punske besede ''ī shāpān'', sorodne [[Hebrejščina|hebrejski]] besedi ''ī shāfān'' (אׅי שָׁפָן), ki pomeni 'otok hiraksa', se pravi [[Pečinarji|pečinarjev]], za katere so zamenjali tamkajšnje zajce. Feničanščina/punščina in hebrejščina sta [[kanaan]]ska jezika in zato tesno povezana.&lt;ref&gt;Zvi Herman, קרתגו המעצמה הימית [Kartagina, pomorsko cesarstvo]. Massadah Ltd (1963), str. 105. &lt;/ref&gt; Na nekaj rimskih kovancih cesarja Hadrijana, rojenega v Hispaniji, sta upodobljena Hispanija in zajec. 

Beseda Hispanija izhaja morda tudi iz feničanske besede ''span'', ki pomeni 'skrit', in bi lahko kazala na to, da je bila dežela skrita oziroma zelo oddaljena.&lt;ref&gt;Conrad Malte-Brun. Précis de la géographie universelle, vol. 4. Pariz: Buisson, 1810–1829). str. 318.&lt;/ref&gt;

Predlagane so bile tudi druge, za lase privlečene, teorije. [[Izidor Seviljski]] je trdil, da je ime Hispanija iberskega porekla in izhaja z predrimskega imena [[Sevilja|Sevilje]], Hispalis.&lt;ref&gt;str. 292.&lt;/ref&gt; Teorijo je oživil na primer etimolog Eric Partridge v svojem delu ''Origins''. Ime Hispalis naj bi izhajalo iz starodavnega, domnevno iberskega ali keltskega korena ''*Hispa'', katerega pomen se je izgubil. Ime Hispalis bi lahko izhajalo tudi iz grškega ''Heliopolis'', ki pomeni &quot;mesto sonca&quot;. 

{{stack|clear=true|
[[Slika:Teatro Romano de Mérida (Badajoz, España) 02.jpg|thumb|250px|Rimsko gledališče v [[Mérida, Španija|Méridi]] (''Emerita Augusta''), [[Extremadura |Extremadura]], [[Španija]]]]
[[Slika:Spain LaCoruna tower.jpg|right|250px|thumb|[[Herkulov stolp]] v [[A Coruña|A Coruñi]], Galicija, Španija, je najstarejši rimski svetilnik na svetu, ki je še v rabi&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=-7MBAAAAYAAJ&amp;sig=zfw6It6B7cOnYiHWa9FGAv10BVM A Universal Pronouncing Gazetteer] from Google Book Search&lt;/ref&gt;]] 
[[Slika:AcueductoSegovia edit1.jpg|right|250px|thumb|[[Akvadukt, Segovia|Rimski akvadukt]] v Segoviji, [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilija]], Španija]] 
[[Slika:Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg|right|250px|thumb|Rimski tempelj v Evori (''Liberatias Iulia''), Alentejo, [[Portugalska]]]]
}}

Po sodobnih raziskavah Manuela Pellicerja Catalána ime izhaja iz feničanske besede ''spal'' -  'nižavje',&lt;ref&gt;''SPAL: Revista de prehistoria y arqueología de la Universidad de Sevilla''. Secretariado de Publicaciones de la Universidad de Sevilla. 1998. str. 93. Pridobljeno 8. februarja  2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''La Emergencia de Sevilla'' (PDF). Universidad de Sevilla. Pridobljeno 11. maja  2011.&lt;/ref&gt; zaradi česar so zgornje razlage Hispanije zelo malo verjetne. 

Rimski pisci so Hispanijo priložnostno imenovali tudi ''Hesperia ultima'' -  »najbolj odaljena zahodna dežela«. Enako ime so stari Grki uporabljali za italijanski polotok.

V 18. in 19. stoletju so [[Družba Jezusova|jezuitski]] učenjaki, kot sta bila Larramendi in José Francisco de Isla, ime povezovali z [[Baskovščina|baskovsko]] besedo  ''ezpain'' - 'ustnica', ki lahko pomeni tudi mejo ali rob, v tem pomenu najbolj oddaljeno deželo ali mesto.&lt;ref&gt;Charles Anthon. ''A System of Ancient and Mediæval Geography for the Use of Schools and Colleges''. New York, 1849. str. 14.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;str. 253-254.&lt;/ref&gt;

V staroveških in srednjeveških knjižnih besedilih je izraz  Hispanija izhajal iz imena junaka z imenom Hispan, prvič omenjenega v besedilu rimskega zgodovinarja Gneja Pompeja Troga v  1. stoletju pr. n. št.

Čeprav je Hispanija latinska predhodnica sodobnega imena Španija, španske beseda Španec in Hispanik ter Španija in Hispanija niso enostavno zamenljive in odvisne od konteksta.

V sodobni zgodovini sta izraza Španija in španski postajala vedno bolj povezana samo s [[Kraljevina Španija|Kraljevino Španijo]], čeprav je proces trajal več stoletij. Po združitvi osrednje polotoške kraljevine Kastilija z kraljevino Aragonijo leta 1492 pod katoliškim monarhom sta ostali samostojni samo Navarra in [[Portugalska]]. Navarra se je združeni kraljevini priključila leta 1512, Portugalska pa po več kot 400 letih samostojnosti in neodvisnosti leta 1580. V tem času je bil koncept Španije še vedno nespremenjen. Po obnovi neodvisnosti Portugalske leta 1640 se je koncept Španije začel spreminjati in začel uporabljati za cel Iberski polotok, razen za Portugalsko.

==Predrimska zgodovina==
Iberski polotok je bil naseljen že v pradavnini, najprej z zgodnjimi [[Hominidae|hominidi]], kot so ''[[Homo erectus]]'', ''Homo heidelbergensis'' in ''Homo antecessor''. V [[paleolitik]]u so na polotok prišli [[Neandertalec|neandertalci]], ki so se tja zatekli pred napredujočimi selitvami sodobnih ljudi. V 40. tisočletju pr. n. št., v času zgornjega paleolitika in zadnje [[Ledena doba|ledene dobe]], je prišlo do prvega velikega naseljevanja Evrope s sodobnimi ljudmi. Naseljenci so bili lovci-nabiralci iz step osrednje [[Azija|Azije]]. Ko je zadnja ledena doba v 30. tisočletju pr. n. št. dosegla svoj največji obseg, so se ti sodobni ljudje preko sedanje južne Francije umaknili na Iberski polotok. V naslednjem tisočletju so neandertalci izginili. Ljudje so se začeli ukvarjati tudi z umetnostjo, kakršno so odkrili v jami L'Arbreda in dolini [[Arheološki park Foz Coa in Siega Verde|Côa]].

V [[mezolitik]]u, ki se je začel v 10. tisočletju pr. n. št., se je začela otoplitev. Življenjski pogoji so postali manj ostri kot v ledeni dobi. Prebivalci Iberskega polotoka, potomci kromanjoncev, so se začeli seliti in ponovno naselili celo zahodno Evropo. V severni Iberiji in južni Franciji se je pojavila [[azilska kultura]], v dolini Tagusa pa mugeška kultura. 

V [[neolitik]]u so se v 5. tisočleju pr. n. št. v Iberiji zgodile velike spremembe. Razvilo se je [[kmetijstvo]] in evropska megalitska kultura, ki se je razširila po skoraj celem  kontinentu. Eno od njenih najstarejših in najpomembnejših središč je bila sedanja Portugalska. 

V [[Bakrena doba|bakreni dobi]] je v 1. tisočletju pr. n. št. prišel na Iberski polotok prvi val govorcev [[Indoevropski jeziki|indoervropskih jezikov]]. V 7. in 5. stoletju pr. n. št. sta sledila valova priseljencev, ki bi jih lahko imeli za [[Kelti|Kelte]]. V južni Iberiji so se pod vplivom [[Feničani|feničanske]] kolonizacije sredozemske obale sčasoma razvile urbane kulture, kot na primer Tartessos. Močna konkurenca Feničanov so bili [[Stari Grki|Grki]]. Ta dva procesa sta opredelila kulturno krajino Iberije - sredozemsko na jugovzhodu in celinsko na severozahodu.

==Jeziki==
[[Slika:Ethnographic Iberia 200 BCE.PNG|left|thumb|250px|Jeziki, ki so se govorili na Iberskem polotoku okoli leta 200 pr. n. št. (na koncu druge punske vojne)]]

V rimskem obdobju, ki je trajalo 600 let,  je bil v Hispaniji uradni jezik [[latinščina]]. Do konca cesarstva okoli leta 460 so izginili vsi stari iberski jeziki, razen predhodnika sodobne [[Baskovščina|baskovščine]]. Tudi po propadu cesarstva in prihodu [[Vizigoti|Vizigotov]] in [[Svebi|Svebov]] so skoraj vsi prebivalci še vedno govorili vulgarno latinščino, v nekaterih pokrajinah pa so že začela nastajati narečja.

==Kartažanska Hispanija==
[[Slika:Carthage Holdings.png|alt=|thumb|250px|Kartažanska interesna sfera pred prvo punsko vojno]]

Po porazu v [[Prva punska vojna|prvi punski vojni]] (264 pr. n. št.–241 pr. n. št.)  in izgubi [[Sicilija|Sicilije]] so začeli Kartažani graditi svoj komercialni imperij v Hispaniji.

Glavni del punskih vojn med Kartažani in Rimljani se je dogajal prav na Iberskem polotoku. Leta 201 pr. n. št. so morali Kartažani Hispanijo in večino svojega imperija prepustiti Rimljanom kot del mirovnega sporazuma, sklenjenega  po porazu v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]]. Rim je postal dominantna sila na Sredozemlju, kar je pred tem bila Kartagina. Rimljani so po svoje prikrojili kartažansko ime Iberskega polotoka in ga imenovali ''Ispania''. Imenu so kasneje dodali črko H in ga prestavili v množino, da se je glasilo ''Hispaniae''.

==Rimsko  osvajanje Iberskega polotoka==
[[Slika:Hispania1c.jpg|thumb|right|250px|Hispanija pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] po kantabrijskih vojnah leta 29 pr. n. št.]]

Rimske vojske so napadle Iberski polotok leta 218 pr. n. št. Osvajanja je uspelo dokončati šele cesarju Avgustu v kantabrijskih vojnah leta 19. pr. n. št., se pravi dvesto let kasneje. Do takrat je bila večina Hispanije avtonomna.

Romanizacija je v nekaterih regijah potekla zelo hitro, v drugih pa zelo počasi. Hispanija je bila razdeljena na tri med seboj neodvisne province, v 4. stoletju pa na devet provinc. 500 let je bila del kozmopolitskega sveta, ki ga je povezovala skupna zakonodaja, jezik in rimske ceste. Na Hispanijo so imeli precejšen vpliv prišleki. [[Gaj Julij Cezar|Cezar]] je v svojih ''Državljanskih vojnah'' zapisal, da so se vojaki iz II. legije v Hispaniji odomačili in se šteli za Hispane.

Nekaj domačega prebivalstva je bilo sprejetega v rimsko [[Aristokracija|aristokracijo]] in je sodelovalo pri upravljanju provinc in samega cesarstva. Obstajala je tudi lokalna aristokracija, ki je vladala domačim plemenom. Velika posestva (latifundij), ki jih je obvladovala aristokracija, so bila nadgradnja obstoječega iberskega sistem zemljiških posesti.

Rimljani so izboljšali obstoječa mesta, med njimi [[Lizbona|Lizbono]] (''Olissipo'') in Tarragono (''Tarraco'') in ustanovili  Zaragozo (''Caesaraugusta''), [[Mérida, Španija|Mérido]] (''Augusta Emerita'') in [[Valencija|Valencijo]] (''Valentia''). Druga domača mesta so postala malo več kot vasi. Gospodarstvo se je pod rimsko oblastjo razcvetelo. Hispanija je postala žitnica in glavni vir [[Kovina|kovin]] za rimsko tržišče. Iz pristanišč so izvažali [[zlato]], [[kositer]], [[srebro]], [[svinec]], [[Volna|volno]],  [[Pšenica|pšenico]], [[oljčno olje |oljčno olje]], [[vino]],  [[Ribe|ribe]] in [[garum]]. Pridelava poljščin se je zelo povečala z izgradnjo nakakalnih sistemov, od katerih je nekaj še v rabi. Romanizirano ibersko prebivalstvo, v Iberiji rojeni potomci rimskih vojakov in kolonisti so do konca 1. stoletja n. št. dobili polno [[rimsko državljanstvo]]. Cesarji [[Trajan]] (vladal 98–117), [[Hadrijan]] (vladal 117–138) in [[Teodozij]] (vladal 379–395) so bili hispanskega porekla. Iberski [[denarij]]i, med rimskimi vojaki znani kot ''argentum oscense'', so bili v obtoku do 1. stoletja pr. n. št., ko so jih nadomestili rimski kovanci.

V 4. stoletju je [[Galci|galski]] [[Retorik|retorik]] Latinij Pakat Drepanij, ki je del svojega dela posvetil geografiji, podnebju in prebivalcem Iberskega polotoka, zapisal:

: ''Hispanija proizvaja trde vojake, zelo usposobljene kapitane, plodne govornike, sijajne barde. Je mati sodnikov in knezov; cesarstvu je podarila Trajana, Hadrijana in Teodozija.''

V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je ime Hispanija začelo postopoma uporabljati kot skupno ime kraljevin na Iberskem polotoku, vključno z [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]].

===''Hispaniae''===
[[Slika:Iberian Peninsula in 125-en.svg|thumb|right|250px|Rimska Hispanija leta 125]]

V prvih fazah romanizacije so Rimljani zaradi upravnih namenov razdelili polotok na dva dela: Prednjo Hispanijo, ki je bila bliže Rimu,  in Zadnjo Hispanijo, ki je bila bolj oddaljena. Meja med njima je bila vijugasta črta, ki je potekala od Cartago Nove (danes Cartagena) do Kantabrijskega morja.

V Zadnjo Hispanijo so spadale sedanja Andaluzija, Portugalska, Estremadura, velik del nekdanje pkrajine Castilla la Vieja, Galicija, Asturija in Baskija.

V Prednjo Hispanijo so spadali vzhodni deli nekdanje pokrajine Castilla la Vieja in sedanje pokrajine Aragonija, Valencija, Katalonija in večji del nekdanje pokrajine Castilla la Nueva.

Leta 27. pr. n. št. je general in politik [[Mark Vipsanij Agripa]] razdelih Hispanijo na tri dele. Zadnjo Hispanijo je razdelil na [[Betika|Betiko]] (večinoma Andaluzija) in Luzitanijo z Galicijo in Asturijo. Kantabrijo in Baskijo je priključil k Prednji Hispaniji.

Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] se je istega leta odločil, da bo Hispanijo ponovno razdelil, tokrat v naslednje province:

* ''Provincia Hispania Ulterior Baetica'' (ali Hispanija Betika) s prestolnico v Cordubi (sedanja [[Córdoba, Andaluzija|Cordoba]]), v katero je bil vključeno ozemlje, manjše od sedanje Andaluzije, saj vanjo niso spadali sedanja [[Almeria (pokrajina)|Almeria]], velik del sedanje pokrajine [[Granada]] in  Jaén in južni del sedanjega Badajoza. Meja med Betiko in Luzitanijo je bila reka Anas (Guadiana).
* ''Provincia Hispania Ulterior Lusitania'' (ali Luzitanija) s prestolnico [[Emerita Augusta]] (zdaj [[Mérida, Španija|Mérida]]) je bila brez Galecije in Asturije.
*  ''Provincia Hispania Citerior'' (ali Tarakonska Hispanija) s prestolnico Tarraco (Tarragona). Ko je provinca postala zelo pomembna, je bila znana preprosto kot [[Tarakonska Hispanija]], in obsegala Galecijo (sedanja Galicija in severna Portugalska) in Asturijo.

V 3. stoletju je cesar [[Karakala]] znova razdelil Hispanijo. Njegova razdelitev je trajala malo časa. Prednjo Hispanijo je razdelil v novi provinci ''Hispania Nova Citerior'' in  ''Asturiae-Calleciae''. Leta 238 sta bili provinci znova združeni v Tarakonsko (ali Prednjo) Hispanijo.

[[Slika:Provincias de la Hispania Romana (Diocleciano).svg|thumb|left|250px|Province Hispanije v [[Tetrarhija|tetrarhiji]]]]

V 3. stoletju, [[Kriza tretjega stoletja|krizi]] in obdobju vojaških cesarjev, so v severozahodnem kotu sedanje Španije, ki je pred tem spadala v Tarakonsko Hispanijo,  ustanovili majhno provinco, v kateri je domovala VII. legija ''Gemina'',  edina rimska legija v Hispaniji. Po [[Dioklecijan]]ovi reorganizaciji cesarstva v [[Tetrarhija|tetrarhijo]] leta 293 je novoustanovljena [[Rimska dioceza|dioceza]] Hispanija postala ena od štirih diocez, v katerih so vladali vikarji. Dioceza je spadala v [[Pretorska prefektura|pretorsko prefekturo]] [[Galija|Galijo]], v katero so po ukinitvi cesarskih tetrarhov pod zahodnim cesarjem s prestolnico v Rimu in zatem v Raveni, spadale tudi province Galija, Germanija in Britanija.

Dioceza s prestolnico ''Emerita Augusta'' (Mérida) je obsegala tri konzulske province, Betiko, Galecijo in Luzitanijo, v katerih so vladali [[Rimski konzul|konzuli]], Kartagensko in Tarakonsko Hispanijo, v katerih so vladali ''praeses'', [[Balearski otoki|Balearske otoke]], ki so jih  v 4. stoletju odcepili, in severnoafriški provinci [[Afrika (rimska provinca)|Severna Afrika]] in [[Tingiška Mavretanija]].

V 1. stoletju je v Hispanijo prišlo [[krščanstvo]] in postalo v 2. stoletju priljubljeno predvsem v mestih. Na podeželju se je razširilo šele v 4. stoletju, ko je postalo uradna vera Rimskega cesarstva. V Hispaniji se je pojavilo tudi nekaj [[Herezija|heretičnih]] sekt, med katerimi je najbolj izstopalo [[priscilijanstvo]]. Večina škofov je ostala zvesta papežu. Ko je v poznem cesarstvu 5. stoletju posvetna oblast razpadla, so cerkveno in posvetno oblast prevzeli škofi. Pomemben instrument stabilnosti po prihodu [[Vizigoti|Vizigotov]] je postal zbor škofov. Oblast [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] se je končala leta 472.

==Germanska osvojitev Iberskega polotoka==
[[Slika:Hispania3c.JPG|thumb||250px|Iberski polotok v letih 530-570]]
[[Slika:Iberia 560.svg|thumb|right|250px|Iberski polotok leta 560]]

Uničenje rimske Hispanije je bilo posledica vdora štirih plemen, ki so na predvečer novega leta 407 prečkala rimsko mejo na Renu. Po treh letih ropanja in divjanja po severni in zahodni Galiji so se germanski [[Buri]], [[Svebi]] in [[Vandali]] skupaj s [[Sarmati|sarmatskimi]] [[Alani]] septembra ali oktobra 409 na prošnjo rimskega uzurpatorja Geroncija prestavili v Iberijo. Z njihovim prihodom se je začel konec rimske Hispanije, ki je zgodil leta 472. Svebi so ustanovili svoje kraljestvo v Galeciji na ozemlju današnje Galicije in severne Portugalske. V drugem delu Galecije so kraljestvo ustanovili alanski zavezniki Vandali Hasdingi. Alani so ustanovili kraljestvo tudi v Luzitaniji v sedanjem Alenteju in Algarvi na Portugalskem. Vandali Silingi so na kratko zasedli dele južne Iberije v provinci Betiki. 

V prizadevanjih za pridobitev izgubljenjega ozemlja  je zahodni rimski cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] (vladal 395–423) obljubil Vizigotom dom v jugozahodni Galiji, če bodo uničili napadalce v Hispaniji. Vizigoti so izgnali Silinge in Alane, njihovi ostanki pa so se pridružili Vandalom Asdingom, ki so se skupaj s Svebi  naselili najprej na severozahodu in nato  južno od Betike. Zakaj je patricij Konstancij odpoklical Vizigote, ostaja nepojasnjena skrivnost. Vizigoti, ostanki obeh plemen, ki so se jim pridružili, in Svebi  so bili omejeni na majhno ozemlje na severozahodu polotoka. 

Leta 418 je bila morda ponovno ustanovljena [[Rimska dioceza|dioceza]] s središčem v Méridi.&lt;ref&gt;Kulikowski, M. ''The Career of the 'comes Hispanarum' Asterius''.  Phoenix, 2000a ,54: 123-141.&lt;/ref&gt; Rimski poskus pod vodstvom generala Kastorija leta 422, da bi izgnali Vandale iz Cordobe, je bil neuspešen.  Vandali in Alani so leta 429 odšli v Severno Afriko, kar velja za odločilen dogodek, ki je  pospešil propadanje Zahodnega rimskega cesarstva. Njihov odhod je hkrati omogočil, da so Rimljani do leta 439 obnovili svojo oblast a 90% Iberskega polotoka. Po odhodu Vandalov so v severozahodnem kotu polotoka ostali samo Svebi. Rimska vladavina, ki je preživela samo v vzhodnem delu polotoka, se je obnovila v večjem delu Iberije in se obdržala, dokler niso Svebi leta 439 zasedli Méride. Dogodek je sovpadal z vandalsko okupacijo [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] konec istega leta.

Rim je leta 446 in 458 ponovno poskušal obnoviti svojo oblast. Uspeh je bil kratkotrajen. Po smrti cesarja [[Majorijan]]a leta 461 se je rimska oblast sesula in obdržala samo v Tarakonski Hispaniji na severovzhodu polotoka. Vizigoti, ki so imeli svoje kraljestvo v jugozahodni Galiji, so leta 472 osvojili Tarragono in zatem celo provinco. Oblast Svebov so omejili na Galicijo in severno Portugalsko. Leta 484 so za prestolnico svojega kraljestva izbrali [[Toledo]]. Več naslednjih vizigotskih kraljev je vladalo v imenu rimskega cesarja. Leta 585 so osvojili svebsko kraljestvo Galicija in prevzeli oblast v skoraj celi Hispaniji.

Sto let kasneje je [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimski]] cesar [[Justinijan I.]] izkoristil spopad med vizigotskima kraljema [[Agila I.|Agilo]] in [[Atanagild]]om za prestol in poslal v Iberijo vojsko pod Liberijevim poveljstvom. Bizantinski vojski je uspelo osvojiti samo ozek pas ozemlja ob sredozemski obali. Oblast je bila kratkotrajna.

Pod Vizigoti kultura ni bila na tako visoki ravni kot pod Rimljani. Rimski cilj visokega šolstva je bil pripraviti gospodo, da prevzame odgovorne  položaje v lokalni  in cesarski upravi. S propadom rimskega upravnega sistema na visoki ravni, ki ga na deželni ravni skoraj ni bilo, je vlogo starega vladajočega razreda izobraženih aristokratov in plemstva prevzela Cerkev. Duhovščina je imela dokaj usposobljeno osebje za vodenje višje uprave in je v sodelovanju z lokalnimi ugledniki  postopoma izpodrinila stare mestne svete. Tako kot drugod v zgodnjesrednjeveški Evropi je tudi  Cerkev v Hispaniji veljala za najbolj kohezivno institucijo družbe.

Vizigoti so bili tisti, ki so na Iberskem polotoku uvedli krščanstvo; prvo upodobitev Kristusa v španski verski umetnosti najdemo v vizigotskem domu puščavnikov Santa Maria de Lara. Poosebljali so tudi kontinuiteto rimskega reda. Civilno upravo so še vedno vodili domači Hispano-Rimljani, latinščina pa je ostala  jezik državne uprave in trgovcev.&lt;ref&gt;E.A. Thompson (1969). ''The Visigoths in Spain''. str.  114–131.&lt;/ref&gt;

Vera je bila najbolj dolgotrajen vzrok trenj med kalcedonskim (katoliškim) domorodnim hispansko-rimskimi prebivalstvom in njihovimi arijskimi vizigotskimi gospodarji, ki so prve šteli za heretične. Napetosti so včasih prerasle v odprt upor, ki so ga opozicijske frakcije v vizigotski aristokraciji izkoristile za slabitev monarhije. Leta 589 se je vizigotski vladar [[Rekared I.|Rekared]] na zboru škofov v Toledu odrekel svojemu arijanstvu in sprejel kalcedonsko (katoliško) krščanstvo, s čimer si je zagotovil zavezništvo med vizigotsko monarhijo in domačim prebivalstvom. Zavezništvo ni bilo zadnje v zgodovini, ki je politično enotnost povezovalo z versko enotnostjo.

Na toledskem dvoru so bili uvedeni dvorni obredi po konstantinopelskem zgledu, s katerimi so razglasili cesarjevo suverenost in enotnost vizigotske države. V kraljestvu so se kljub temu dogajala državljanske vojne, atentati na kralje in uzurpacije oblasti, gospodarji vojne in veleposestniki pa so dobili široka diskrecijska pooblastila. Krvavi družinski spori so ostali brez nadzora. Vizigoti so prevzeli in vzdrževali aparat rimske države, ne pa tudi možnosti, da bi deloval njim v prid. Ker sistem dednega nasledstva prestola ni bi natančno opredeljen, so nasprotujoče si frakcije v notranjih sporih in na kraljevih volitvah spodbujale posredovanje tujcev - [[Grki|Grkov]], [[Franki|Frankov]] in nazadnje [[Muslimani|muslimanov]].

Po pisanju [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]] je ideja o vizigotski oblasti na celem  Iberskem polotoku šla tako daleč, da se je prvič v zgodovini pojavila fraza Mati Hispanija. Do tega datuma je Hispanija označevala vse dežele na polotoku. V ''Zgodovini Gotov'' (''Historia Gothorum'') je Vizigot [[Svintila]] omenjen kot prvi monarh,  ki je Hispanijo obravnaval kot vizigotsko državo.

==Omajadi==
{{glavni|Al Andaluz}}
[[Slika:Al-Andalus732.svg|thumb|250px|Omajadska Hispanija v njenem največjem obsegu leta 719]]
Omajadski guverner [[Tarik ibn Zijad |Tarik ibn Zijad]] je aprila 711 z vojsko približno 1.700 mož vdrl iz Afrike v južno Hispanijo&lt;ref&gt;Collins, Roger (1983). Early Medieval Spain. New York: St. Martin's Press. str. 151. ISBN 0-312-22464-8.&lt;/ref&gt; in v odločilni bitki pri Guadaletetu leta 712 premagal vizigotsko vojsko. Tarikova vojska je  nato dobila okrepitve in v nekaj letih prevzela nadzor nad več kot dvema tretjinama Iberskega polotoka. Druga omajadska vojska, ki je štela 18.000 večinoma [[Arabci|arabskih]] vojakov, je hitro zavzela [[Sevilja|Seviljo]], pri [[Mérida, Španija|Méridi]] premagala Roderikove privržence in se pri Talaveri srečala s Tarikovimi četami. Naslednje leto so združene sile nadaljevale pohod proti Galiciji in na severovzhodu Iberskega polotoka zavzele Leon, Astorgo in Zaragozo.&lt;ref&gt;Rogers, Clifford J. (2010). ''The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology''. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-533403-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Esposito, John L. (6. april 2000). The Oxford History of Islam. Oxford University Press. str. 21. ISBN 978-0-19-988041-6.&lt;/ref&gt;

[[Omajadi]] so Hispanijo preimenovali v [[Al Andaluz]] (arabsko الأندلس‎). Al Andaluz v njegovem največjem obsegu je bil razdeljen na pet upravnih enot.&lt;ref&gt;O'Callaghan, Joseph F. (oktober 1983). ''A History of Medieval Spain''. Ithaca: Cornell University Press. str. 142.ISBN 0801468728. OCLC 907117391.&lt;/ref&gt; V kronikah in drugih dokumentih iz visokega [[Srednji vek|srednjega veka]] so bila iz imena Hispanija izpeljana imena Spania, Spania, España in Espanha. Uporabljali so jih kristjani, vendar samo za ozemlje pod muslimansko oblastjo.

==Osvojitev katoliških monarhov==
Od sredine 13. do konca 15. stoletja je bila edina preostala domena Al Andaluza [[Nasridsko kraljestvo Granada|Granadski emirat]], zadnja muslimanska trdnjava na Iberskem polotoku. Vojni za Granado, v kateri je bil emirat poražen,  je sledila njegova priključitev h Kastiliji. Muslimanska oblast na Iberskem polotoku se je končala.

V zadnjih letih 12. stoletja je celoten Iberski polotok, tako muslimanski kot krščanski, postal znan kot Španija (España, Espanya ali Espanha). Za muslimansko kraljestvo Granada in krščanska kraljestva Aragon, Kastilija, Portugalska in Navara se je začelo uporabljati ime &quot;pet kraljestev Španije&quot;.

==Gospodarstvo==
Pred [[Punske vojne|punskimi vojnami]] je bila Hispanija dežela z velikim neizkoriščenim rudnim in kmetijskim bogastvom in primitivnimi gospodinjstvi domačega prebivalstva izven nekaj trgovskih pristanišč ob obali Sredozemskega morja. Po zasedbi Kartažanov in nato Rimljanov se je v Hispaniji zaradi njenih obilnih nahajališč [[Srebro|srebra]] razvilo  cvetoče večstransko gospodarstvo. Več kovin, oljke in oljčno olje iz Betike, soljene ribe, [[garum]] in vina so bili najpogostejši proizvodi, s katerimi je Hispanija trgovala po celem Rimskem cesarstvu. Na severozahodu polotoka je bilo najpomembnejše rudarjenje [[Zlato|zlata]], dokazano na arheoloških najdiščih [[Las Médulas]] (Španija) in Casais (Ponte de Lima, Portugalska).&lt;ref&gt;de Silva, A.J.M. (2012). Vivre au-delà du fleuve de l'Oubli. Portrait de la communauté villageoise du Castro do Vieito au moment de l'intégration du NO de la péninsule ibérique dans l'orbis Romanum (estuaire du Rio Lima, NO du Portugal), Oxford, Archaeopress.&lt;/ref&gt;

==Podnebje==
V tako imenovanem ibersko-rimskem vlažnem obdobju je bilo neobičajno veliko padavin. V rimski Hispaniji je imelo obdobje tri faze: najbolj vlažno obdobje (550 pr. n. št.–190 pr. n. št.), suho obdobje (190 pr. n. št. –150 n. št.) in še eno vlažno obdobje (150–350 n. št.).&lt;ref&gt;Celia Martín-Puertas in drugi (marec 2009). &quot;The Iberian–Roman Humid Period (2600–1600 cal yr BP) in the Zoñar Lake varve record (Andalucía, southern Spain)&quot;. Quaternary Research. 71 (2): 108–120. doi:10.1016/j.yqres.2008.10.004.&lt;/ref&gt; Leta 134 pr. n. št. se je morala vojska Scipiona Emilijana zaradi ekstremnih temperatur premikati ponoči. Na pohodu je zaradi žeje poginilo več konj in mul.&lt;ref name=&quot;ref20&quot;&gt;Leonard A Curchin (2004). ''The Romanization of Central Spain: Complexity, Diversity and Change in a Provincial Hinterland''. Routledge. str. 7. ISBN 978-1134451128.&lt;/ref&gt;  Pred tem je leta 181 pr. n. št. obilno spomladansko deževje preprečilo [[Keltiberi|Keltiberom]], da bi rešili oblegano Contebrio.&lt;ref name=ref20/&gt; V 2. stoletju n. št. so tople temperature prevladovale zlasti v gorah vzdolž severne obale, ki jih je prekinila ohladitev okoli leta 155 do 180 n. št.&lt;ref name=ref21&gt;Michael McCormick in drugi. (jesen 2012). &quot;Climate Change during and after the Roman Empire: Reconstructing the Past from Scientific and Historical Evidence&quot; (PDF). ''Journal of Interdisciplinary History''. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 14. junija 2015. Pridobljeno 24. avgusta 2014.&lt;/ref&gt; Po približno 200 letih  nihanj se je podnebje začelo ohlajati.&lt;ref name=ref21/&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
===Klasični viri===
{{refbegin|2}}
*The [[notitia dignitatum]] (c. AD 400; one edition online is http://www.intratext.com/IXT/LAT0212/_PJ.HTM#1WJ)
*[[Strabon]]. ''Geographiká. Book III, Iberia''. 
*[[Ptolemaj]]. ''Geographiké Hyphaégesis'' (Geografski priročnik).
*Paulus Orosius. ''Historia adversus paganos''.
*Lucius Anaeus Florus. ''Compendium of Roman History'' in ''Epitome of the History of Titus Livius''. 
*Trogus Pompeius. ''Historia universal''. 
* [[Tit Livij]]. ''Ab urbe condita'', CXLII.
{{refend}}

===Sodobni viri v španskem in portugalskem jeziku===
{{refbegin|2}}
*Altamira y Crevea, Rafael ''Historia de España y de la civilización española''. Tomo I. Barcelona, 1900. 
*Aznar, José Camón, ''Las artes y los pueblos de la España primitiva''. Editorial Espasa Calpe, S.A. Madrid, 1954. 
*Bosch Gimpera, Pedro; Aguado Bleye, Pedro; Ferrandis, José. ''Historia de España. España romana, I''. Editorial Espasa-Calpe S.A., Madrid 1935.
*García y Bellido, Antonio, ''España y los españoles hace dos mil años (según la Geografía de Estrabón)''. Colección Austral de Espasa Calpe S.A., Madrid 1945 (first edition 8-XI-1945). 
*Mattoso, José (ur.). ''História de Portugal. Primeiro Volume: Antes de Portugal'', Lisboa, Círculo de Leitores, 1992.
*Melón, Amando. ''Geografía histórica española'' Editorial Volvntad, S.A., Tomo primero, Vol. I Serie E. Madrid 1928. 
*Pellón, José R. ''Diccionario Espasa Íberos''. Espasa Calpe S.A. Madrid 2001. 
*Urbieto Arteta, Antonio. ''Historia ilustrada de España'', Volumen II. Editorial Debate, Madrid 1994. 
* El Housin Helal Ouriachen (2009). La ciudad bética durante la Antigüedad Tardía. Persistencias y mutaciones locales en relación con la realidad urbana del Mediterraneo y del Atlántico, Tesis doctoral, Universidad de Granada, Granada.
{{refend}}

===Drugi sodobni viri===
{{refbegin|2}}
*Westermann ''Grosser Atlas zur Weltgeschichte'' (nemško)
*[http://countrystudies.us/spain/4.htm Hispania]
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ukinitve v 5. stoletju]]
[[Kategorija:Rimska republika]]
[[Kategorija:Rimsko cesarstvo]]
[[Kategorija:Zgodovina Španije]]
[[Kategorija:Zgodovina Portugalske]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 210. letih pr. n. št.]]</text>
      <sha1>gvtpcztisbdjqp15eqncjwbnwh157dv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Voyage</title>
    <ns>0</ns>
    <id>506084</id>
    <revision>
      <id>6771768</id>
      <parentid>6743564</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:08:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771768</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64433" sha1="28ta5m4sorh4pbrir4sfjhl2vnc5bba" xml:space="preserve">{{Infopolje Album 
| Name      = Voyage
| Type      = studio
| Artist    = [[ABBA]]
| Cover     = ABBA-Voyage.png
| Border    = no
| Alt       = ABBA Voyage
| Caption   = običajna naslovnica albuma
| Released  = [[5. november]] [[2021]]
| Recorded  = [[1978]]–[[2021]] &lt;small&gt;(5)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi zaznamke ob izdaji glasbe |title=Just A Notion |language=en |others=ABBA |type=ovitek |publisher=Polar |date=22. oktober 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt; [[2017]]–[[2021]]&lt;ref&gt;{{navedi zaznamke ob izdaji glasbe |title=Voyage |language=en |others=ABBA |type=ovitek |publisher=Polar |date=5. november 2021}}&lt;/ref&gt;
| Studio    = Polar Studios, Riksmixningsverket Studios &lt;small&gt;(5)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt; Riksmixningsverket Studios, [[Stockholm]]
| Genre     = {{hlist |[[pop glasba|pop]]&lt;ref name=magic&gt;{{navedi splet |author=Kate Mossman |date=3. September 2021 |title=Abba are back – with the old magic intact |url=https://www.newstatesman.com/culture/music-theatre/2021/09/abba-are-back-old-magic-intact |language=en |access-date=7.10.2021 |website=New Statesman |series=Culture &gt; Music}}&lt;/ref&gt; |[[plesna glasba]]}}
| Length    = {{Trajanje |m=36 |s=58}}
| Label     = {{hlist |[[Polar Music|Polar]] |[[Universal Music|Universal]]}}
| Producer  = {{hlist |[[Benny Andersson]] |[[Björn Ulvaeus]]}}
| Compiler  =
| Language  = [[Angleški jezik|angleški]]
| Chronology = Albumi skupine ABBA
| Last album = ''[[Live at Wembley Arena]]''&lt;br /&gt; (2014)
| This album = '''''Voyage'''''&lt;br /&gt; (2021)
| Next album = 
| Misc       = {{Dodatna naslovnica albuma
 | Upper caption = Alternativna naslovnica
 | Type          = studio
 | Cover         = ABBA-Voyage-ABBAtars.jpg
 | Alt           = ABBA Voyage
 | Lower caption = ena od alternativnih naslovnic albuma s podobami članov skupine kot ABBA-tarji
 | Border        =
 }}
 {{Singli
 | name          = Voyage
 | type          = studio
 | single 1      = [[I Still Have Faith in You]]
 | single 1 date = 2. september 2021
 | single 2      = [[Don't Shut Me Down]]
 | single 2 date = 2. september 2021
 | single 3      = [[Just a Notion]]
 | single 3 date = 22. oktober 2021
 | single 4      = [[Little Things]]
 | single 4 date = 3. december 2021
 }}
}}

{{Ocene albuma
| ADM        = 7.1/10&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.anydecentmusic.com/review/13083/ABBA-Voyage.aspx |title=ABBA Voyage |publisher=Any Decent Music? |access-date=13.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| MC         = 72/100&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/music/voyage/abba |title=Voyage – ABBA |series=Music |publisher=[[Metacritic]] |access-date=23.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev1       = ''The Age''
| rev1Score  = {{Ocena-5|2.5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Barry Divola |url=https://www.theage.com.au/culture/music/is-abba-s-comeback-album-voyage-worth-the-trip-20211104-p595zc.html |title=Is ABBA’s comeback album Voyage worth the trip? |website=www.theage.com.au |publisher=The Age |series=Culture &gt; Music &gt; Review |language=en |date=4. november 2021 |access-date=4.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev2       = ''Algemeen Dagblad''
| rev2Score  = {{Ocena-5|3|5}}&lt;ref name=AD&gt;{{navedi splet |author=Alexander van Eenennaam |url=https://www.ad.nl/show/nieuw-album-abba-is-gelijk-platinum-gebeurde-voor-het-laatst-bij-marco-borsato~a83d8aa3/ |title=Nieuw album ABBA is gelijk platinum: 'Gebeurde voor het laatst bij Marco Borsato’ |journal=Algemeen Dagblad |series=Recensie |language=nl |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021 |publisher=DPG Media}}&lt;/ref&gt;
| rev3       = ''[[AllMusic]]''
| rev3Score  = {{Ocena-5|3.5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Stephen Thomas Erlewine |url=https://www.allmusic.com/album/voyage-mw0003583740 |title=ABBA: Voyage |publisher=[[AllMusic]] |series=Overview |language=en |date=november 2021 |access-date=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev4       = ''The Arts Desk''
| rev4Score  = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Tim Cumming |url=https://theartsdesk.com/new-music/album-abba-voyage |title=Album: ABBA - Voyage |series=new music &gt; reviews, news &amp; interviews |journal=The Arts Desk |language=en |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev5       = ''Attitude''
| rev5Score  = {{Ocena-5|5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Darren Styles |url=https://attitude.co.uk/article/abba-voyage-review-a-glorious-climax-to-the-soundtrack-of-our-lives/26152/ |title=ABBA Voyage Review: 'A Glorious Climax To The Soundtrack Of Our Lives' |journal=Attitude |language=en |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev6       = ''Clash''
| rev6Score  = {{Ocena-5|5|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Robin Murray |url=https://www.clashmusic.com/reviews/abba-voyage |title=ABBA - Voyage |journal=Clash |language=en |date=5. 11. 2021 |access-date=6.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev7       = ''Classic Pop''
| rev7Score  = {{Ocena-5|7|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Ian Wade |url=https://www.classicpopmag.com/2021/11/abba-voyage-new-album-review/ |title=ABBA Voyage – New album review |journal=Classic Pop |language=en |date=5. november 2021 |access-date=6.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev8       = ''Daily Mail''
| rev8Score  = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Adrian Thrills |url=https://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-10167639/Swedish-pop-legends-new-album-yes-Abba-solutely-fab-writes-ADRIAN-THRILLS.html |title=Super, Troupers! After 40 years, the Swedish pop legends' new album is out. |website=www.dailymail.co.uk |language=en |date=5. november 2021 |access-date=11.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev9       = ''Daily Mirror''
| rev9Score  = {{Ocena-5|5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Tom Bryant |url=https://www.mirror.co.uk/3am/celebrity-news/abbas-voyage-album-review-the-25382811 |title=ABBA's Voyage album review: 'The band rise to the task with immeasurable ease' |website=www.mirror.co.uk |series=Opinion |language=en |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev10      = ''Daily Nexus''
| rev10Score = {{Ocena-5|7|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Sam Franzini |url=https://dailynexus.com/2021-11-11/in-review-abba-returns-to-deliver-more-polished-pop-anthems/ |title=In Review: ABBA Returns To Deliver More Polished Pop Anthems |journal=Daily Nexus |series=Music |language=en |date=11. november 2021 |access-date=17.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev11      = ''Evening Standard''
| rev11score = {{Ocena-5|3|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=David Smyth |url=https://www.standard.co.uk/culture/music/abba-voyage-album-review-b964299.html |title=ABBA - Voyage review: Not the songs you’ll be clamouring for when those hologram gigs start |journal=Evening Standard |series=Culture &gt; Music |language=en |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev12      = ''The Forty-Five''
| rev12score = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Emma Holbrook |url=https://thefortyfive.com/opinion/reviews/abba-voyage-review-pop-geniuses-impervious-to-the-passage-of-time/ |title=ABBA – ‘Voyage’ review: pop geniuses impervious to the passage of time |journal=The Forty-Five |series=Opinion &gt; Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=15.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev13      = ''God is in the TV''
| rev13score = {{Ocena-5|8|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Ed Jupp |url=https://www.godisinthetvzine.co.uk/2021/11/05/abba-voyage/ |title=Abba – Voyage |journal=God is in the TV |series=Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=15.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev14      = ''The Guardian''
| rev14score = {{Ocena-5|2|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Jude Rogers |url=https://www.theguardian.com/music/2021/nov/05/abba-voyage-review-pop-back |title=Abba: Voyage review – no thank you for the music |journal=The Guardian |series=Music |language=en |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt; {{Ocena-5|3|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Kitty Empire |url=https://www.theguardian.com/music/2021/nov/06/abba-voyage-review-full-on-and-frothy |title=Abba: Voyage review – full-on and frothy |journal=The Guardian |series=Music |language=en |date=6. november 2021 |access-date=7.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev15      = ''Helsingin Sanomat''
| rev15Score = {{Ocena-5|3|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Aleksi Kinnunen |url=https://www.hs.fi/kulttuuri/art-2000008381991.html |title=Abban 40 vuoden tauon katkaiseva paluulevy on pettymys hienojen singlejen jälkeen – kokonaisuus on siirappisen sievistelevä ja laahaava |journal=Helsingin Sanomat |series=Kulttuuri &gt; Levyarvostelu |language=fi |date=5.11.2021 |access-date=11.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev16      = ''Independent''
| rev16Score = {{Ocena-5|5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Helen Brown |url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/reviews/abba-voyage-review-album-b1951484.html |title=ABBA, Voyage review: A smorgasbord of schmaltz and stompers |website=www.independent.co.uk |publisher=Independent |series=Culture &gt; Music &gt; Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev17      = ''The Irish Times''
| rev17Score = {{Ocena-5|5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Louise Bruton |url=https://www.irishtimes.com/culture/music/abba-voyage-exquisitely-familiar-songs-from-one-of-the-greatest-groups-of-all-time-1.4717127 |title=Abba: Voyage – Exquisitely familiar songs from one of the greatest groups of all time |journal=The Irish Times |series=Music &gt; Album Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev18      = ''JG''
| rev18Score = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Jay George |url=https://jaygeorge.co.uk/listening/voyage |title=ABBA: Voyage |website=jaygeorge.co.uk |publisher=JG |series=Pop |language=en |date=3. september 2021 |access-date=2.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev19      = ''Knox News''
| rev19Score = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Chuck Campbell |url=https://eu.knoxnews.com/story/entertainment/columnists/chuck-campbell/2021/11/05/abba-voyage-aimee-man-queens-hotel-new-music-reviews/6306033001/ |title=ABBA's 'Voyage' shows the band's journey isn't over |lang=en |journal=Knoxville News Sentinel |publisher=Gannett |access-date=17.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev20      = ''The Line of Best Fit''
| rev20Score = {{Ocena-5|6|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.thelineofbestfit.com/reviews/albums/abba-voyage-album-review |title=After a 40-year absence, ABBA still ignite pure disco pleasure on fun nostalgia trip Voyage |series=Albums |language=en |journal=The Line of Best Fit |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;
}}
{{Ocene albuma
| title      = Strokovne kritike (nadaljevanje)
| rev1       = ''Mail Online''
| rev1Score  = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Tim De Lisle |url=https://www.dailymail.co.uk/home/event/article-10164845/Abba-album-review-Voyage-brief-point-impervious-past-40-years.html |title=Abba's new album will sell, but the singles haven’t been big hits... Voyage is brief, to the point and impervious to the past 40 years |journal=Mail Online |language=en |date=6. november 2021 |access-date=11.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev2       = ''Mix1''
| rev2Score  = {{Ocena-5|8|8}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mix1.de/music/abba/voyage/ |title=ABBA: Voyage |website=www.mix1.de |series=Album &gt; Genre: Pop |language=de |publisher=Baran Entertainment |access-date=3.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev3       = ''MusicOMH''
| rev3Score  = {{Ocena-5|3.5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Alex Jeffery |url=http://www.musicomh.com/reviews/albums/abba-voyage |title=ABBA – Voyage |series=Album Reviews |language=en |publisher=OMH |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev4       = ''MusikExpress''
| rev4Score  = {{Ocena-5|4|6}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.musikexpress.de/reviews/abba-voyage-ein-wuerdevolles-schlusskapitel/ |title=Review: ABBA und „Voyage“ – ein würdevolles Schlusskapitel |website=www.musikexpress.de |language=de |date=5.11.2021 |access-date=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev5       = ''News 9''
| rev5Score  = {{Ocena-5|2.5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Lakshmi Govindrajan Javeri |url=https://www.news9live.com/art-culture/abba-comeback-voyage-album-review-verdict-rating-131707?infinitescroll=1 |title=ABBA's comeback album Voyage is a distillation of the band's entire trajectory |series=Art &amp; Culture |language=en |journal=News9 Live |date=10. november 2021 |access-date=13.11.2021 |archive-date=2021-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211113092253/https://www.news9live.com/art-culture/abba-comeback-voyage-album-review-verdict-rating-131707?infinitescroll=1 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| rev6       = ''NME''
| rev6Score  = {{Ocena-5|3|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Nick Levine |url=https://www.nme.com/reviews/album/abba-voyage-review-3086633 |title=ABBA – ‘Voyage’ review: a pop nostalgia trip that’s worth taking |series=Reviews &gt; Album Reviews |language=en |journal=New Musical Express |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev7       = ''Pitchfork''
| rev7Score  = {{Ocena-5|7.4|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Ben Cardew |url=https://pitchfork.com/reviews/albums/abba-voyage/ |title=ABBA – Voyage |series=Pop / R&amp;B |language=en |magazine=Pitchfork |date=5. november 2021 |access-date=4.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev8       = ''PopMatters''
| rev8Score  = {{Ocena-5|8|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=John Garratt |url=https://www.popmatters.com/abba-voyage-album-review?fbclid=IwAR1mScsUW35MdrEahpa5wz-TlheEZdU6FC3EpC0dsrvtOq7tu3Dq-SwN7uU |title=ABBA’s ‘Voyage’ Is More Than Pretty Good |language=en |publisher=PopMatters Media |date=8. november 2021 |access-date=9.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev9       = ''The Rice Thresher''
| rev9Score  = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Hadley Medlock |url=https://www.ricethresher.org/article/2021/11/review-voyage-is-a-satisfying-finale-to-abbas-decades-long-career |title=ABBA’s ‘Voyage’ Is More Than Pretty Good |language=en |magazine=The Rice Thresher |date=10.11.2021 |access-date=16.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev10      = ''[[Rolling Stone]]''
| rev10Score = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Rob Sheffield |url=https://www.rollingstone.com/music/music-album-reviews/abba-voyage-1251755/ |title=The First New ABBA Album in 40 Years Was Worth the Wait |series=Music &gt; Album Reviews |language=en |magazine=[[Rolling Stone]] |date=4. november 2021 |access-date=4.11.2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt; {{Ocena-5|5|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Darren Styles |url=https://www.rollingstone.co.uk/music/album-reviews/abba-voyage-review-bjorn-ulvaeus-4754/ |title=ABBA – ‘Voyage’ review: Marking journey’s end with a pop masterclass |magazine=[[Rolling Stone]] |series=Music &gt; Music Album Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=11.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev11      = ''RTÉ''
| rev11Score = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Alan Corr |url=https://www.rte.ie/entertainment/music-reviews/2021/1105/1258017-abba-the-return-of-the-masters-of-nordic-noir/ |title=Abba: the return of the masters of Nordic noir |language=en |publisher=RTÉ |date=5. november 2021 |access-date=7.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev12      = ''Rumba''
| rev12score = {{Ocena-5|7.6|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Markus Hilden |url=https://www.rumba.fi/arviot/voyage-on-erittain-arvokas-ja-arvostettava-julkaisu-arviossa-abban-paluualbumi/ |title=Voyage on erittäin arvokas ja arvostettava julkaisu – arviossa Abban paluualbumi |series=Arviot |language=fi |magazine=Rumba |publisher=Pop Media |date=5.11.2021 |access-date=11.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev13      = ''Soundi''
| rev13score = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Asko Alanen |url=https://www.soundi.fi/levyarviot/arviossa-abban-huippuodotettu-voyage-paluulevy-lunastaako-popjatti-valtavat-odotukset/ |title=Arviossa Abban huippuodotettu Voyage-paluulevy: lunastaako popjätti valtavat odotukset? |series=Levyarviot |language=fi |magazine=Soundi |date=5.11.2021 |access-date=11.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev14      = ''Stereoboard''
| rev14score = {{Ocena-5|3|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Jacob Brookman |url=https://www.stereoboard.com/content/view/233688/9 |title=Abba - Voyage (Album Review) |series=News &amp; Reviews &gt; Abba |language=en |magazine=Stereoboard.com |date=10. november 2021 |access-date=17.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev15      = ''Super Deluxe Edition''
| rev15Score = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Paul Sinclair |url=https://superdeluxeedition.com/reviews/abbas-voyage-track-by-track/ |title=ABBA’s Voyage: track-by-track review |journal=Super Deluxe Edition |series=Reviews |language=en |date=8. november 2021 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev16      = ''The Telegraph''
| rev16score = {{Ocena-5|3|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Neil McCormick |url=https://www.telegraph.co.uk/music/what-to-listen-to/voyage-review-abbas-new-album-contains-nothing-match-greatest/ |title=Voyage, review: Abba's new album contains nothing to match their greatest hits |series=Review |language=en |magazine=The Telegraph |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev17      = ''The Times''
| rev17score = {{Ocena-5|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Ed Potton |url=https://www.thetimes.co.uk/article/abba-voyage-review-we-still-have-faith-in-you-ckshk5s08 |title=Abba: Voyage review — we still have faith in you |series=Album Review |language=en |magazine=The Times |date=5. november 2021 |access-date=9.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| rev18      = ''de Volkskrant''
| rev18Score = {{Ocena-5|3|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Gijsbert Kamer |url=https://www.volkskrant.nl/cultuur-media/zeventigers-bjorn-benny-agnetha-en-anni-frid-maken-met-voyage-een-onmiskenbare-abba-plaat~b5eff979/ |title=Zeventigers Björn, Benny, Agnetha en Anni-Frid maken met Voyage een onmiskenbare Abba-plaat |journal=de Volkskrant |series=Album |language=nl |date=4. november 2021 |access-date=10.11.2021 |publisher=DPG Media}}&lt;/ref&gt;
| rev19      = ''TheYoungFolks''
| rev19Score = {{Ocena-5|7|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Mary McDonnell |url=https://www.theyoungfolks.com/music/160362/album-review-abba-voyage/ |title=“Voyage” Review: ABBA make a solid return four decades in the making |journal=TheYoungFolks |series=Music Reviews |language=en |date=16. november 2021 |access-date=17.11.2021}}&lt;/ref&gt;
}}

{{italics correction |'''''Voyage'''''}} (ali {{lang-sl |'''Potovanje'''}}) je deveti (in zadnji) [[studijski album]] [[Švedska|švedske]] [[Glasbena skupina|glasbene skupine]] [[ABBA]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Melissa Ruggieri |url=https://eu.usatoday.com/story/entertainment/music/2021/11/05/abba-album-review-voyage-follows-melodic-formula-final-album/6275174001/ |title=ABBA's new (and final) album is finally here: Is 'Voyage' any good? |language=en |journal=USA Today |series=Entertainment |date=5. november 2021 |accessdate=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;
Izšel je na [[Vinilna plošča|vinilni plošči]], [[Kompaktna kaseta|glasbeni kaseti]], [[Kompaktni disk|CD plošči]] in v digitalni/pretočni obliki [[5. november|5. novembra]] [[2021]], po 40 letih od izdaje njihovega prejšnjega albuma ''[[The Visitors]]''.&lt;ref name=Guardian&gt;{{navedi splet |author1=Ben Beaumont-Thomas |author2=Mark Brown |url=https://www.theguardian.com/music/2021/sep/02/abba-reunite-for-voyage-first-new-album-in-40-years |title=Abba reunite for Voyage, first new album in 40 years |language=en |journal=The Guardian |series=News &gt; Europe |date=2. september 2021 |accessdate=6.10.2021}}&lt;/ref&gt;

== O albumu ==
Dolgo pričakovana vrnitev glasbene skupine je naposled prinesla studijski album z 10 novimi skladbami in napoved [[#Koncertni projekt ABBA Voyage|istoimenskega projekta koncertov]] v [[London]]u.&lt;ref name=BBC&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-58423452 |title=Abba delight fans with new 10-song album and virtual concert |publisher=[[BBC]] |series=News &gt; Entertainment &amp; Arts |date=2. september 2021 |access-date=6.10.2021 |archive-date=2.9.2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210902192054/https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-58423452|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/210248/abba-se-vraca/ |author=D. K. |title=Abba se vrača |publisher=[[Mladina]] |series=Kultura |date=4. 9. 2021 |access-date=21.10.2021 }}&lt;/ref&gt;
Med devetimi novimi skladbami na albumu najdemo tudi en že znan motiv (iz objave delov arhivskih posnetkov še neizdanih pesmi skupine, združenih v demo skladbi »ABBA Undeleted« na kompilaciji ''[[Thank You for the Music]]'' iz leta [[1994]]): »[[Just a Notion]]« (posnetek 5)&lt;ref name=heading&gt;{{navedi splet |author=Jack White |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/abba-heading-for-first-official-uk-top-10-singles-in-40-years-with-i-still-have-faith-in-you-and-don-t-shut-me-down__33957/ |title=ABBA heading for first Official UK Top 10 singles in 40 years with I Still Have Faith In You and Don’t Shut Me Down |language=en |journal=Official Charts |date=5. september 2021 |access-date=7.10.2021}}&lt;/ref&gt; in prvo božično pesem »[[Little Things]]« (posnetek 3).&lt;ref name=Official&gt;{{navedi splet |author=Rob Copsey |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/can-abba-claim-the-2021-christmas-number-1-band-reveal-their-new-album-voyage-includes-a-festive-song__33950/ |title=Can ABBA claim the 2021 Christmas Number 1? Band reveal their new album Voyage includes a festive song |language=en |journal=Official Charts |date=4. september 2021 |access-date=7.10.2021}}&lt;/ref&gt;

Ob kopici različnih oblik izdaje albuma, ki sledijo formatom prejšnjih albumov skupine ABBA, so tokrat oblikovali tudi različne alternativne ovitke zanj in različne barvne vinilne plošče.&lt;ref name=RockLine&gt;{{navedi splet |author=Poba |url=https://www.rockline.si/abba-se-vracajo-z-novim-albumom-voyage-dvema-novima-singloma/ |title=ABBA se vračajo z novim albumom “Voyage” in dvema novima singloma |journal=[[Rockline]] |series=Novice |date=3. september 2021 |access-date=12.10.2021}}&lt;/ref&gt;

{{navedek|''Tako veselje je bilo znova delati s skupino – zelo sem zadovoljna s tem, kar smo naredili.'' |4=[[Anni-Frid Lyngstad|Frida]] ob napovedi novega albuma |5=septembra 2021.&lt;ref name=Guardian /&gt;}}

== Seznam posnetkov ==
{{external media
| topic  = Voyage&lt;br /&gt; Pridobljeno dne 5.11.2021 na kanalu [https://www.youtube.com/channel/UCYPs4y5esNqx6ax1CxZws6Q ABBA]
| float  = right
| video1 = {{YouTube |id=pAzEY1MfXrQ |title=1. »I Still Have Faith in You«}}
| video2 = {{YouTube |id=YDJZlPTFol8 |title=2. »When You Danced with Me«}}
| video3 = {{YouTube |id=ASvd0qRi03o |title=3. »Little Things«}}
| video4 = {{YouTube |id=hWGWFa3jznI |title=4. »Don't Shut Me Down«}}
| video5 = {{YouTube |id=vy4bLOYDmsQ |title=5. »Just a Notion«}}
| video6 = {{YouTube |id=o3kxl6_ejh0 |title=6. »I Can Be That Woman«}}
| video7 = {{YouTube |id=LM0NEyZtEdE |title=7. »Keep an Eye on Dan«}}
| video8 = {{YouTube |id=ofOaQ2CHm5M |title=8. »Bumblebee«}}
| video9 = {{YouTube |id=5zgHboLmonQ |title=9. »No Doubt About It«}}
| video10 = {{YouTube |id=YtNJybve8j4 |title=10. »Ode to Freedom«}}
}}
Vse pesmi sta napisala [[Benny Andersson]] in [[Björn Ulvaeus]].
{{Track listing
| headline     = CD
| title1       = [[I Still Have Faith in You]]
| length1      = 5:08
| title2       = When You Danced with Me
| length2      = 2:49
| title3       = [[Little Things]]
| length3      = 3:08
| title4       = [[Don't Shut Me Down]]
| length4      = 3:59
| title5       = [[Just a Notion]]
| length5      = 3:29
| title6       = I Can Be That Woman
| length6      = 4:04
| title7       = Keep an Eye on Dan
| length7      = 4:01
| title8       = Bumblebee
| length8      = 3:57
| title9       = No Doubt About It
| length9      = 2:52
| title10      = Ode to Freedom
| length10     = 3:31
| total_length = {{Trajanje |m=36 |s=58}}
}}

== Singli ==
Aprila leta [[2018]] je skupina sporočila, da so posneli dve novi skladbi, prvič po 35 letih:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.thelocal.se/20180427/abba-reunites-to-record-new-music-after-35-years/ |title=Abba reunites to record new music after 35 years |language=en |website=www.thelocal.se |date=27. april 2018 |access-date=7.10.2021}}&lt;/ref&gt; »[[I Still Have Faith in You]]«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/story/life/music/2018/04/27/abba-says-has-recorded-2-new-songs-marking-first-new-material-35-years/557284002/ |title=ABBA says it has recorded 2 new songs, marking first new material in 35 years |language=en |work=Associated Press |via=USA Today |date=27. april 2018 |access-date=6.10.2021}}&lt;/ref&gt; in »[[Don't Shut Me Down]]«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ndtv.com/world-news/mamma-mia-abba-make-new-music-after-35-years-1844041 |title=Mamma Mia! ABBA Make New Music After 35 Years |language=en |agency=France-Presse |via=NDTV |date=27. april 2018 |access-date=6.10.2021}}&lt;/ref&gt;
Ob napovedi novega albuma ''Voyage'' so ju [[2. september|2. septembra]] [[2021]] tudi izdali kot prva singla z albuma.&lt;ref name=Singles&gt;{{navedi splet |author=Rachel Hall |url=https://www.theguardian.com/music/2021/sep/03/abba-singles-race-to-top-of-streaming-charts-in-comeback-triumph |title=Abba singles race to top of streaming charts in comeback triumph |language=en |journal=The Guardian |series=Culture &gt; Music |date=3. september 2021 |accessdate=7.10.2021}}&lt;/ref&gt;
Obe pesmi sta se takoj po izidu uvrstili na lestvice največ predvajanih in najbolje prodajanih po svetu.&lt;ref name=heading /&gt;

Tretji single z albuma »[[Just a Notion]]« je izšel [[22. oktober|22. oktobra]] 2021.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://abbaomnibus.com/songs/just-a-notion-2/ |author=Ian Cole |title=Just A Notion |language=en |location=Sydney |journal=ABBA Omnibus |series=Songs |access-date=28.7.2023}}&lt;/ref&gt;
Pesem so napisali že poleti leta [[1978]] in jo najprej načrtovali za šesti studijski album ''[[Voulez-Vous]]'', a je še niso nikoli prej objavili v celoti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://genius.com/Abba-just-a-notion-lyrics |title=Just A Notion |language=en |journal=Genius |access-date=18.10.2021}}&lt;/ref&gt;
Za novo izdajo so posodobili le instrumentalni del, ohranili pa originalne vokale.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Alex Gallagher |url=https://www.nme.com/news/music/listen-to-abbas-ridiculously-happy-new-single-just-a-notion-3076622 |title=Listen to ABBA’s “ridiculously happy” new single ‘Just A Notion’ |language=en |journal=NME |series=News &gt; Music News |date=22. oktober 2021 |accessdate=22.10.2021}}&lt;/ref&gt;

Četrti single z albuma »[[Little Things]]« je izšel [[3. december|3. decembra]] 2021 in je sploh prva božična pesem skupine ABBA.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Tom Skinner |url=https://www.nme.com/news/music/abba-announce-new-christmas-single-little-things-cd-3096551 |title=ABBA announce new Christmas single ‘Little Things’ |language=en |journal=NME |series=News &gt; Music News |date=16. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Gil Kaufman |url=https://www.billboard.com/articles/columns/pop/9660440/abba-christmas-single-little-things/ |title=ABBA Releasing First-Ever Christmas Single, 'Little Things' |language=en |magazine=[[Billboard]] |series=Pop |date=16. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}&lt;/ref&gt;
V pripravi je tudi božični videospot zanj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Robin Murray |url=https://www.clashmusic.com/news/could-abbas-little-things-grab-christmas-number-one |title=Could ABBA's 'Little Things' Grab Christmas Number One...? |language=en |journal=Clash |series=News |date=16.11.2021 |access-date=16.11.2021}}&lt;/ref&gt;

== Sodelujoči ==
{{div col}}
=== ABBA ===
* [[Anni-Frid Lyngstad]] – [[vokal]]
* [[Benny Andersson]] – [[klavir]], klaviature, vokal
* [[Björn Ulvaeus]] – vokal
* [[Agnetha Fältskog]] – vokal

=== Ostali glasbeniki ===
* [[Jan Bengtson]] – [[flavta]], [[baritonski saksofon]]
* [[Pär Grebacken]] – [[klarinet]], [[kljunasta flavta]], [[tenorski saksofon]]
* [[Lasse Jonsson]] – [[kitara]]
* [[Lasse Wellander]] – kitara
* [[Margareta Bengtson]] – [[harfa]] na posnetku 10
* [[Mats Englund]] – [[bas kitara]] na posnetku 6
* [[Per Lindvall]] – [[tolkalska baterija|baterija]], [[tolkala]]

=== Children's Choir of Stockholm International School ===
poje na posnetku 3

* [[Kimberley Akester]] – [[zborovodja]], klavir

* [[Hanna McMillan]] – spremljevalni vokal
* [[Tinnie Klemmer Domonkos]] – spremljevalni vokal
* [[Iiris Kaivonen]] – spremljevalni vokal
* [[Kieran Gillani]] – spremljevalni vokal
* [[Advika Anilkumar]] – spremljevalni vokal
* [[Clara Helen Gaudet]] – spremljevalni vokal
* [[Alisa Drobina]] – spremljevalni vokal

* [[Anneli Thompson]] – glasbena asistentka

=== Stockholm Concert Orchestra ===
* [[Göran Arnberg]] – [[dirigent]], orkestracija, [[klavir]]

* [[Andrej Power]] – prva [[violina]]
* [[Jannika Gustafsson]] – violina
* [[Daniel Migdal]] – violina
* [[Patrik Swedrup]] – violina
* [[Ylva Magnusson]] – violina
* [[Henrik Naimark]] – violina
* [[Daniel Frankel]] – violina
* [[Thomas Ebrelius]] – violina
* [[Andrej Nikolajev]] – violina
* [[Kristina Ebbersten]] – violina
* [[Danial Shariati]] – violina
* [[Oscar Treitler]] – violina

* [[James Opie]] – [[viola]]
* [[Jörgen Sandlund]] – viola
* [[Vidar Andersson Meilink]] – viola
* [[Petter Axelsson]] – viola
* [[Jonna Inge]] – viola
* [[Albin Uusijärvi]] – viola

* [[Andreas Lavotha]] – [[violončelo]]
* [[Louise Agnani]] – violončelo
* [[Anna Wallgren]] – violončelo
* [[Elemér Lavotha]] – violončelo
* [[Christina Wirdegren Alin]] – violončelo
* [[Josef Alin]] – violončelo
* [[Fred Lindberg]] – violončelo

* [[Johan Ahlin]] – [[Rog (glasbilo)|rog]]
* [[Björn Olsson]] – rog
* [[Magnus Franzén]] – rog

* [[Mattias Normell]] – [[kontrabas]]
* [[Sara Buschkühl]] – kontrabas

=== Produkcija ===
* [[Benny Andersson]] – [[Glasbeni producent|producent]], [[aranžer]], miks
* [[Björn Ulvaeus]] – soproducent
* [[Bernard Löhr]] – tonski mojster, programiranje, miks
* [[Linn Fijal]] – asistent
* [[Vilma Colling]] – asistentka
* [[Björn Engelmann]] – masteriranje
* [[Miles Showell]] – masteriranje
* [[Görel Hanser]] – koordinatorka
* [[Baillie Walsh]] – [[oblikovanje]]
{{div col end}}

== Videospoti ==
Takoj ob izidu pesmi so objavili tudi posamezne videospote zanje.
Razen za prvo pesem »[[I Still Have Faith in You]]«, kjer so uporabili arhivske video izseke, fotografije skupine ter kratek vpogled v nov koncertni nastop z »ABBA-tarji«, so to pri ostalih preprosto animacije z besedilom pesmi na podlagi dizajna novega albuma s sončnimi mrki.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Lottie Elizabeth Johnson |url=https://www.deseret.com/2021/11/4/22763360/abba-new-album-voyage-when-does-it-come-out-how-to-listen-when-is-abba-voyage-concert |title=After 40 years, ABBA is back with new music — and they’re performing as avatars |language=en |journal=Desert News |date=4. november 2021 |accessdate=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
Album je že v prvih dneh po napovedi prejel rekordno število prednaročil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].&lt;ref name=Official /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=George Griffiths |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/abba-break-universal-music-uk-record-for-biggest-ever-pre-order-with-new-album-voyage__33967/ |title=ABBA break Universal Music UK record for biggest ever pre-order with new album Voyage |language=en |journal=Official Charts |date=6. september 2021 |access-date=14.10.2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Damian Jones |url=https://www.nme.com/news/music/abba-break-record-with-over-80000-album-pre-orders-in-the-uk-3039812 |title=ABBA break record with over 80,000 album pre-orders in the UK |language=en |journal=NME |series=News &gt; Music News |date=7. september 2021 |accessdate=21.10.2021}}&lt;/ref&gt; Takoj ob izidu se je povzpel na vrhove lestvic po svetu po številu prenosov in prodaji albumov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Brian Cantor |url=https://headlineplanet.com/home/2021/11/05/abbas-voyage-reaches-1-on-us-itunes-album-sales-chart/ |title=ABBA’s “Voyage” Reaches #1 On US iTunes Album Sales Chart |language=en |journal=Headline Planet |date=5. november 2021 |accessdate=5.11.2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Ofizielle /&gt;&lt;ref name=OfficialUK /&gt;
V prvem tednu od izida so globalno prodali preko milijon izvodov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://uk.style.yahoo.com/abba-makes-history-uk-chart-184900750.html |title=ABBA makes history with UK chart success of new album Voyage |language=en |website=uk.style.yahoo.com |date=19. november 2021 |accessdate=21.11.2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://retropopmagazine.com/abba-charts-worldwide-million-seller-voyage/ |title=ABBA top charts worldwide with million-seller ‘Voyage’ |language=en |journal=Retro Pop |date=20. november 2021 |accessdate=21.11.2021}}&lt;/ref&gt;

Strokovne kritike novega albuma so bile zelo deljene od precej negativnih do skrajno navdušenih ob vrnitvi skupine po 40 letih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Patrick Kelleher |url=https://www.pinknews.co.uk/2021/11/05/abba-voyage-review/ |title=ABBA’s comeback album may well be the most divisive record of the past 40 years |series=Music |language=en |journal=Pink News |date=5. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}&lt;/ref&gt;

{{col-begin}}
{{col-2}}

=== Tedenske lestvice ===
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Tedenske lestvice po državah (2021)
! scope=&quot;col&quot; |Najvišja uvrstitev
|+ ''Voyage''
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Avstralija (ARIA)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.aria.com.au/charts/albums-chart/2021-11-15 |title=ARIA Top 50 Albums for week of 15 November 2021 |language=en |website=www.aria.com.au |publisher=Australian Recording Industry Association |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Avstrija (Ö3)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://oe3.orf.at/charts/stories/oe3austriatop40longplay/ |title=Longplay-Charts vom 16. November 2021 |series=Ö3 Austria Top40 |language=en |publisher=ORF |access-date=16.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Belgija (Ultratop Flandrija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/album/76549/ABBA-Voyage |title=ABBA – Voyage |language=nl |website=www.ultratop.be |publisher=Hung Medien |access-date=13.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Belgija (Ultratop Valonija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/fr/album/76549/ABBA-Voyage |title=ABBA – Voyage |language=fr |website=www.ultratop.be |publisher=Hung Medien |access-date=13.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Češka (ČNS IFPI)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hitparada.ifpicr.cz/ |title=Hitparáda - CZ - Albums - Top 100 |language=cs |publisher=IFPI ČR |access-date=15.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Danska (Hitlisten)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hitlisten.nu/default.asp?w=45&amp;y=2021&amp;list=a40 |title=Album Top-40 |language=da |website=hitlisten.nu |publisher=IFPI Danmark |access-date=17.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Finska (Suomen virallinen lista)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ifpi.fi/lista/artistit/ABBA/Voyage/ |title=ABBA: Voyage |language=fi |website=www.ifpi.fi |publisher=Musiikki Tuottajat, IFPI Finland |access-date=14.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Francija (SNEP)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://twitter.com/snep/status/1459150853730979842 |title=En exclusivité, voici les 10 premiers du Top Albums de la semaine |language=fr |publisher=Le SNEP |website=twitter.com |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Grčija (IFPI)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifpi.gr/charts_en.html |title=Top-75 Albums Sales Chart (Combined) Week: 45/2021 |series=Official IFPI Charts |language=en |publisher=IFPI Greece |access-date=22.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;silver&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Hrvaška (HDU)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.top-lista.hr/www/lista-prodaje-strano-45-tjedan-2021/ |title=Lista prodaje 45. tjedan 2021. (01.11.2021. - 07.11.2021.) |series=Top lista prodaje |language=hr |publisher=Hrvatska diskografska udruga |access-date=18.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 2
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Irska (OCC)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.officialcharts.com/charts/irish-albums-chart/20211118/IE7502 |title=Official Irish Albums Chart Top 50 (12 November 2021 - 18 November 2021) |language=en |journal=Official Charts |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Islandija (FHF)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://fhf.is/tonlistinn/ |title=Tónlistinn |trans-title=Glasba |series=Plötur |language=is |publisher=Félag hljómplötuframleiðanda |access-date=14.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; |Italija (FIMI Album &amp; Compilation)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.fimi.it/top-of-the-music/classifiche.kl#/charts/1/2021/45 |title=Classifica settimanale WK 45 |series=Album &amp; Compilation |language=it |publisher=Federazione Industria Musicale Italiana |date=11.11.2021 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 6
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Italija (Hit Parade Italia)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hitparadeitalia.it/hp_mda/mda2021-11-13.htm |title=Musica &amp; Dischi: Album, Settimana n.45 del 13-11-2021 |language=it |magazine=Hit Parade Italia |date=13.11.2021 |access-date=16.11.2021 |archive-date=2021-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211116164919/https://hitparadeitalia.it/hp_mda/mda2021-11-13.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;silver&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Japonska (Download Albums)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://billboard-japan.com/charts/detail?a=dlalbums&amp;year=2021&amp;month=11&amp;day=15 |title=Download Albums: 2021-11-10 |language=ja |journal=[[Billboard]] |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; |Japonska (Hot Albums)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://billboard-japan.com/charts/detail?a=hot_albums&amp;year=2021&amp;month=11&amp;day=15 |title=Hot Albums: 2021-11-10 |language=ja |journal=[[Billboard]] |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; |Japonska (Oricon)&lt;ref name=Oricon&gt;{{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-15/ |title=週間　アルバムランキング 2021年11月15日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 15. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 4 (''Voyage'')&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/news/2213158/ |title=アバ『ヴォヤージ』が初登場4位 20年8ヵ月ぶりのアルバムTOP10入り【オリコンランキング】|trans-title=ABBA so z albumom &quot;Voyage&quot; prvič po 20 letih in 8 mesecih zasedli 4. mesto med 10 najboljšimi albumi |language=ja |publisher=Oricon Music |series=News &gt; Music Top |date=2021-11-09 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt; 16 (''Voyage'' + ''ABBA Gold'')&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-15/p/2/ |title=Oricon Top 50 Albums: 2021-11-15 |language=ja |publisher=Oricon News |access-date=10.11.2021}}&lt;/ref&gt;
|-bgcolor=&quot;silver&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Kanada ([[Billboard]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.fyimusicnews.ca/fyi-charts/billboard-canadian-albums |title=Billboard Canadian Albums |language=en |website=www.fyimusicnews.ca |access-date=15.11.2021 |archive-date=2019-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190710154549/https://www.fyimusicnews.ca/fyi-charts/billboard-canadian-albums |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 2
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Kanada (Music Canada)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://musiccanada.com/charts/2021-11-15/#albums |title=Charts for November 15, 2021 |series=Top 20 Albums |language=en |magazine=Music Canada |access-date=18.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; |Litva (AGATA)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/45s/ |title=2021 45-os savaitės klausomiausi (TOP 100) |trans-title=Najbolj poslušani v 45. tednu 2021 |language=lt |website=www.agata.lt |access-date=12.11.2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211112083950/https://www.agata.lt/lt/naujienos/45s/ |archive-date=2021-11-12 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 23
|-bgcolor=&quot;bronze&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Madžarska (MAHASZ)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://slagerlistak.hu/album-top-40-slagerlista/2021/48 |title=Album Top 40 slágerlista: 2021. 48. hét |website=slagerlistak.hu |language=hu |publisher=IFPI Magyar Csoportja |access-date=10.12.2021}}&lt;/ref&gt;
| 3
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Nemčija (Ofizielle Top 100)&lt;ref name=Ofizielle&gt;{{navedi splet |url=https://www.offiziellecharts.de/news/item/1016-ueber-200-000-alben-verkauft-abba-feiern-rekordstart-und-mega-comeback |title=Über 200.000 Alben verkauft: ABBA feiern Rekordstart und Mega-Comeback |trans-title=Več kot 200.000 prodanih albumov: ABBA praznuje rekordni začetni uspeh in mega vrnitev z albumom Voyage |language=de |publisher=Offizielle Deutsche Charts |series=News |date=12.11.2021 |access-date=12.11.2021 |archive-date=2021-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211112200458/https://www.offiziellecharts.de/news/item/1016-ueber-200-000-alben-verkauft-abba-feiern-rekordstart-und-mega-comeback |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Nizozemska (Album Top 100)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dutchcharts.nl/showitem.asp?interpret=ABBA&amp;titel=Voyage&amp;cat=a |title=ABBA – Voyage |language=nl |journal=Dutch Charts |date=13.11.2021 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Norveška (VG-lista)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://topplista.no/charts/albums/2021-w45/ |title=Album 2021 uke 45 |language=no |publisher=Topplista |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Nova Zelandija (RMNZ)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nztop40.co.nz/chart/albums?chart=5231 |title=Official Top 40 Albums |language=en |publisher=Recorded Music New Zealand |date=15. november 2021 |access-date=13.11.2021 |archive-date=2021-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211113083835/https://nztop40.co.nz/chart/albums?chart=5231 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;silver&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Poljska (ZPAV)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://olis.onyx.pl/listy/index.asp?idlisty=1402&amp;lang=en |title=Oficjalna lista sprzedaży |language=en |magazine=OLiS |date=18. november 2021 |access-date=18.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 2
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Portugalska (AFP)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://portuguesecharts.com/showitem.asp?interpret=ABBA&amp;titel=Voyage&amp;cat=a |title=ABBA – Voyage (Album) |website=portuguesecharts.com |language=en |publisher=Hung Medien |access-date=18.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;silver&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Slovaška (ČNS IFPI)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hitparada.ifpicr.cz/index.php?a=titul&amp;hitparada=36&amp;titul=167715&amp;sec=8c7875fae207b4a60b7e83e40da388b9 |title=ABBA: Voyage |series=SK - Albums - Top 100 |language=en |website=hitparada.ifpicr.cz |access-date=15.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 2
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Škotska (OCC)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.officialcharts.com/charts/scottish-albums-chart/20211118/40 |title=Official Scottish Albums Chart Top 100 |language=en |journal=Official Charts |date=12. november 2021 |access-date=13.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;silver&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Španija (Promusicae)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.elportaldemusica.es/lists/top-100-albums/2021/45 |title=Top 100 Albums Weekly |language=en |publisher=Promusicae |date=11.11.2021 |access-date=16.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 2
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Švedska (Sverigetopplistan)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/54?dspy=2021&amp;dspp=45 |title=Veckolista Album, vecka 45 |trans-title=Tedenski seznam albumov, 45. teden |language=sv |publisher=Sverigetopplistan |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Švica (Schweizer Hitparade)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://swisscharts.com/album/ABBA/Voyage-484681 |title=ABBA – Voyage |language=de |journal=Hitparade.ch |publisher=Hung Medien |access-date=14.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;silver&quot;
! scope=&quot;row&quot; |ZDA ([[Billboard 200]])&lt;ref name=Bilbo&gt;{{navedi splet |author=Keith Caulfield |url=https://www.billboard.com/articles/news/9659859/abba-voyage-billboard-200-highest-charting-album/ |title=ABBA Achieves Highest-Charting Album Ever on Billboard 200 With Debut of 'Voyage' |series=News |language=en |journal=[[Billboard]] |date=14.11.2021 |access-date=15.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 2
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |ZDA (Top Album Sales)&lt;ref name=Bilbo /&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Združeno kraljestvo (UK Albums)&lt;ref name=OfficialUK&gt;{{navedi splet |author=Helen Ainsley |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/abba-soar-to-tenth-number-1-on-the-official-albums-chart-with-voyage-we-are-absolutely-over-the-moon__34427/ |title=ABBA soar to tenth Number 1 on the Official Albums Chart with Voyage: &quot;We are absolutely over the moon&quot; |language=en |journal=Official Charts |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|}
{{col-2}}

=== Lestvice ob koncu leta ===
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! scope=&quot;col&quot;| Lestvice ob koncu leta (2021)
! scope=&quot;col&quot;| Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; |Avstralija (ARIA)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.aria.com.au/charts/2021/albums-chart |title=ARIA Top 100 Albums for 2021 |trans-title=100 najboljših albumov v 2021 |publisher=Australian Recording Industry Association |language=en |access-date=14.1.2022 |year=2022}}&lt;/ref&gt;
| 10
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Avstrija (Ö3 Austria)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://oe3.orf.at/charts/stories/3020714/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20220101195807/https://oe3.orf.at/charts/stories/3020714/ |title=Ö3-Austria Top40 Longplay-Jahrescharts 2021 |website=oe3.orf.at |series=Ö3 Charts |language=de |archive-date=1.1.2022 |access-date=5.1.2022}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Belgija (Ultratop Flandrija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=2021&amp;cat=a |title=Jaaroverzichten 2021 |series=Albums |trans-title=Letne recenzije 2021 |magazine=Ultratop |publisher=Hung Medien |language=nl |year=2022 |access-date=5.1.2022}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;bronze&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Belgija (Ultratop Valonija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=2021&amp;cat=a |title=Rapports annuels 2021 |series=Albums |trans-title=Letna poročila 2021 |magazine=Ultratop |publisher=Hung Medien |language=fr |year=2022 |access-date=5.1.2022}}&lt;/ref&gt;
| 3
|-bgcolor=&quot;bronze&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Češka (IFPI)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ifpicr.cz/files/page/bc/70/bc70c990a4f0c28a88cab5cf1db712db/TZ-Vysledky-trhu-2021-Ceska-republika-105.pdf |type=PDF |title=Tisková zpráva: Výsledky trhu 2021 – Česká republika |trans-title=Sporočilo za javnost: Tržni rezultati 2021 – Češka |magazine=IFPI|publisher=Česká národní skupina Mezinárodní federace hudebního průmyslu |language=cs |year=2022 |access-date=2.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; |Danska (Hitlisten)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hitlisten.nu/top2021.asp |title=Album Top-100 2021 |magazine=Hitlisten |language=da |year=2022 |access-date=10.1.2022}}&lt;/ref&gt;
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; |Francija (SNEP)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://snepmusique.com/les-tops/le-top-de-lannee/top-albums-annee/?annee=2021 |title=Top de l'année &gt; Top Albums 2021 |trans-title=Najboljši albumi leta 2021 |publisher=SNEP |language=fr |year=2022 |access-date=3.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| 31
|-
! scope=&quot;row&quot; |Irska (IRMA)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/irelands-official-biggest-albums-of-2021-revealed__34901/ |title=Ireland's Official biggest albums of 2021 revealed |trans-title=Predstavili največje albume na Irskem leta 2021 |publisher=The Official UK Charts Company |language=en |year=2022 |access-date=10.1.2022}}&lt;/ref&gt;
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; |Madžarska (MAHASZ)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://slagerlistak.hu/archivum/eves-osszesitett-listak/album_db/2021 |title=Összesített album- és válogatáslemez-lista - eladási darabszám alapján - 2021 |trans-title=Skupni seznam albumov in kompilacijskih albumov - po prodaji 2021 |magazine=Hivatalos Magyar Slágerlisták |language=hu |publisher=Light Media |year=2022 |access-date=14.2.2022}}&lt;/ref&gt;
| 26
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Nemčija (Ofizielle Top 100)&lt;ref name=Offizielle&gt;{{navedi splet |url=https://www.offiziellecharts.de/news/item/1026-offizielle-deutsche-jahrescharts-wellerman-ist-erfolgreichster-hit-2021-abba-siegen-bei-den-alben |title=Offizielle Deutsche Jahrescharts: &quot;Wellerman&quot; ist erfolgreichster Hit 2021, ABBA siegen bei den Alben |series=News |publisher=Offizielle Deutsche Charts |language=de |date=10.12.2021 |access-date=12.12.2021 |archive-date=2021-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211210172308/https://www.offiziellecharts.de/news/item/1026-offizielle-deutsche-jahrescharts-wellerman-ist-erfolgreichster-hit-2021-abba-siegen-bei-den-alben |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; |Nizozemska (Album Top 100)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dutchcharts.nl/jaaroverzichten.asp?year=2021&amp;cat=a |title=Jaaroverzichten – Album 2021 |trans-title=Letne recenzije – Album 2021 |magazine=Dutch Charts |language=nl |access-date=5.1.2022}}&lt;/ref&gt;
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; |Poljska (ZPAV)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://bestsellery.zpav.pl/aktualnosci.php?idaktualnosci=2008 |title=sanah podbija sprzedaż fizyczną w Polsce |trans-title=Sanah osvojila fizično prodajo na Poljskem |website=bestsellery.zpav.pl |language=pl |date=1. februar 2022 |access-date=14.2.2022 |archive-date=2022-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220201145112/http://bestsellery.zpav.pl/aktualnosci.php?idaktualnosci=2008 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 43
|-
! scope=&quot;row&quot; |Španija (PROMUSICAE)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.elportaldemusica.es/lists/top-100-albums/2021 |title=Top 100 Albums Annual |trans-title=100 najboljših albumov leta |website=www.elportaldemusica.es |publisher=Productores de Música de España |language=en |year=2022 |access-date=22.1.2022}}&lt;/ref&gt;
| 68
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot;|Švedska (Sverigetopplistan)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/83?dspy=2021&amp;dspp=1 |title=Årslista Album, 2021 |trans-title=Letni seznam albumov, 2021 |language=sv |publisher=Sverigetopplistan |access-date=14.1.2022}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Švica (Schweizer Hitparade)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hitparade.ch/charts/jahreshitparade/2021/alben |title=Schweizer Jahreshitparade 2021 |trans-title=Švicarska letna lestvica 2021 |website=hitparade.ch |publisher=Hung Medien |language=de |year=2021 |access-date=26.12.2021}}&lt;/ref&gt;
| 1
|-bgcolor=&quot;bronze&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Združeno kraljestvo (OCC)&lt;ref name=OCC2021 /&gt;
| 3
|}

{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! scope=&quot;col&quot;| Lestvice ob koncu leta (2022)
! scope=&quot;col&quot;| Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; |Avstrija (Ö3 Austria)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://oe3.orf.at/charts/stories/3010524/ |title=Ö3-Austria Top40 Jahrescharts 2022 |website=oe3.orf.at |series=Ö3 Longplay Charts |language=de |date=2.1.2023 |access-date=22.1.2023 |archive-date=2020-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201228092158/https://oe3.orf.at/charts/stories/3010524/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 61
|-
! scope=&quot;row&quot; |Belgija (Ultratop Flandrija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=2022&amp;cat=a |title=Jaaroverzichten 2022 |series=Albums |trans-title=Letne recenzije 2022 |magazine=Ultratop |publisher=Hung Medien |language=nl |year=2023 |access-date=22.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; |Belgija (Ultratop Valonija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/fr/annual.asp?year=2022&amp;cat=a |title=Rapports annuels 2022 |series=Albums |trans-title=Letna poročila 2022 |magazine=Ultratop |publisher=Hung Medien |language=fr |year=2023 |access-date=22.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| 77
|-
! scope=&quot;row&quot; |Madžarska (MAHASZ)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://slagerlistak.hu/archivum/eves-osszesitett-listak/album_db/2022 |title=Összesített album- és válogatáslemez-lista - eladási darabszám alapján - 2022 |trans-title=Skupni seznam albumov in kompilacijskih albumov - po prodaji 2022 |magazine=Hivatalos Magyar Slágerlisták |language=hu |publisher=Light Media |year=2023 |access-date=9.2.2023}}&lt;/ref&gt;
| 96
|-bgcolor=&quot;bronze&quot;
! scope=&quot;row&quot; |Nemčija (Offizielle Top 100)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.offiziellecharts.de/news/item/1173-offizielle-deutsche-jahrescharts-layla-ist-erfolgreichster-hit-2022-rammstein-raeumen-bei-den-alben-ab |title=Offizielle Deutsche Jahrescharts: &quot;Layla&quot; ist erfolgreichster Hit 2022, Rammstein räumen bei den Alben ab |trans-title=Uradne nemške letne lestvice: »Layla« je naj uspešnica leta 2022, Rammstein pospravil zmago pri albumih |series=News |website=www.offiziellecharts.de |publisher=GfK Entertainment charts |language=de |date=8.12.2022 |access-date=2.1.2023 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209154106/https://www.offiziellecharts.de/news/item/1173-offizielle-deutsche-jahrescharts-layla-ist-erfolgreichster-hit-2022-rammstein-raeumen-bei-den-alben-ab |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; |Portugalska (AFP)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.audiogest.pt/uploads/files/file_2023-01-30-17-47-02.pdf |title=Top 100 Álbuns (TOP 100 A) |series=Semanas 01 a 52 de 2022 |trans-title=100 najboljših albumov |page=2 |date=29.12.2022 |language=pt |publisher=GfK Portugal |website=www.audiogest.pt |access-date=1.2.2023}}&lt;/ref&gt;
| 74
|-
! scope=&quot;row&quot; |Švedska (Sverigetopplistan)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/83?dspy=2022&amp;dspp=1 |title=Årslista Album, 2022 |trans-title=Letni seznam albumov, 2022 |language=sv |publisher=Sverigetopplistan |access-date=22.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| 57
|-
! scope=&quot;row&quot; |Švica (Schweizer Hitparade)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://swisscharts.com/charts/jahreshitparade/2022/alben |title=Schweizer Jahreshitparade 2022 |trans-title=Švicarska letna lestvica 2022 |website=hitparade.ch |publisher=Hung Medien |language=de |year=2022 |access-date=2.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| 13
|}

=== Prodaja ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Regija
! scope=&quot;col&quot; |Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; |Prodanih izvodov
|-
! scope=&quot;row&quot; |Avstralija (ARIA)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dropbox.com/sh/k9o2q7p7o4awhqx/AACJw_QpH_0tIs9XOBdalF4ja/Nov%202022%20Album%20Accreds.pdf |title=ARIA Title Accreditation Report – 2022 |language=en |publisher=Australian Recording Industry Association |year=2022 |access-date=2.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| zlata plošča [[Slika:Gold record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 35&amp;nbsp;000
|-
! scope=&quot;row&quot; |Avstrija (IFPI)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ifpi.at/auszeichnungen/?fwp_per_page=100&amp;fwp_interpret=ABBA&amp;fwp_titel=Voyage&amp;fwp_format=album |title=ABBA: Voyage |series=Gold &amp; Platin |language=de |publisher=IFPI Austria |date=29.3.2023 |access-date=30.7.2023 }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| 2× platinasta plošča [[Slika:Double platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 30&amp;nbsp;000
|-
! scope=&quot;row&quot; |Belgija (BEA)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/goud-platina/2022/albums |title=Goud en Platina – Albums 2022 |magazine=Ultratop |language=nl |publisher=Hung Medien |date=23.6.2022 |access-date=2.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 20&amp;nbsp;000
|-
! scope=&quot;row&quot; |Danska (IFPI)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://ifpi.dk/node/11061 |title=ABBA &quot;Voyage&quot; |magazine=IFPI |language=da |publisher=IFPI Danmark |date=22.2.2022 |access-date=3.3.2022}}&lt;/ref&gt;
| platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 20&amp;nbsp;000
|-
! scope=&quot;row&quot; |Francija (SNEP)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://snepmusique.com/les-certifications/?categorie=Albums&amp;interprete=ABBA&amp;titre=Voyage |title=Voyage – ABBA |language=fr |series=Accueil / Les certifications |publisher=SNEP |date=18.11.2021 |access-date=23.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 100&amp;nbsp;000&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://twitter.com/snep/status/1475397395534036993 |title=L'album &quot;Voyage&quot; d'Abba est certifié Platine ! |trans-title=Album ABBA &quot;Voyage&quot; je platinast! |language=fr |website=twitter.com |publisher=Le SNEP |date=27. december 2021 |access-date=27.12.2021}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |Japonska (Oricon)
| —
| 25&amp;nbsp;839&lt;ref&gt;Viri za prodajo na Japonskem:
* {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-15/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110024345/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-15/ |title=週間　アルバムランキング – 2021年11月15日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 15. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=10.11.2021 |access-date=25.11.2021 |url-status=live}}
* {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-22/p/2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211117030928/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-22/p/2/ |title=週間　アルバムランキング – 2021年11月22日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 22. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=17.11.2021 |access-date=25.11.2021 |url-status=live}}
* {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-29/p/3/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211124091519/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-29/p/3/ |title=週間　アルバムランキング – 2021年11月29日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 29. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=24.11.2021 |access-date=9.12.2021 |url-status=live}}
* {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-06/p/4/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201025253/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-06/p/4/ |title=週間 アルバムランキング – 2021年12月06日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 6. decembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=1.12.2021 |access-date=2.1.2023 |url-status=live}}
* {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-13/p/4/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211208024304/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-13/p/4/ |title=週間 アルバムランキング – 2021年12月13日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 13. decembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=8.12.2021 |access-date=2.1.2023 |url-status=live}}
* {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-20/p/5/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211215022956/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-20/p/5/ |title=週間 アルバムランキング – 2021年12月20日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 20. decembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=15.12.2021 |access-date=2.1.2023}}
* {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/dia/w/2021-11-15/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110023453/https://www.oricon.co.jp/rank/dia/w/2021-11-15/ |title=週間　デジタルアルバムランキング – 2021年11月15日付 |trans-title=Tedenska lestvica digitalnih albumov (z dne 15. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=10.11.2021 |access-date=2.1.2023}}
* {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/dia/w/2021-11-22/p/2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211117031727/https://www.oricon.co.jp/rank/dia/w/2021-11-22/p/2/ |title=週間　デジタルアルバムランキング – 2021年11月22日付 |trans-title=Tedenska lestvica digitalnih albumov (z dne 22. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=17.11.2021 |access-date=2.1.2023}}
&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |Nemčija (BVMI)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.musikindustrie.de/markt-bestseller/gold-/platin-und-diamond-auszeichnung/datenbank/?action=suche&amp;strTitel=&amp;strInterpret=ABBA&amp;strTtArt=alle&amp;strAwards=checked |title=ABBA |series=Gold-/Platin-Datenbank |language=de |publisher=Bundesverband Musikindustrie |year=2021 |access-date=17.11.2021}}&lt;/ref&gt;
| 2× platinasta plošča [[Slika:Double platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 400&amp;nbsp;000&lt;ref name=Offizielle /&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |Nizozemska
| platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 40&amp;nbsp;000&lt;ref name=AD /&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |Poljska (ZPAV)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://bestsellery.zpav.pl/wyroznienia/zloteplyty/cd/archiwum.php?year=2022 |title=Złote płyty CD |series=Bestsellery i wyróżnienia |trans-title=Zlate plošče CD |language=pl |publisher=ZPAV |year=2022 |access-date=17.1.2022 |archive-date=2022-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806172931/http://bestsellery.zpav.pl/wyroznienia/zloteplyty/cd/archiwum.php?year=2022 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| zlata plošča [[Slika:Gold record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 10&amp;nbsp;000
|-
! scope=&quot;row&quot; |Švedska (GLF)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/54?dspy=2021&amp;dspp=51 |title=Veckolista Album, vecka 51 |trans-title=Tedenski seznam albumov, 51. teden |language=sv |publisher=Sverigetopplistan |year=2021 |access-date=26.12.2021}}&lt;/ref&gt;
| 2× platinasta plošča [[Slika:Double platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 60&amp;nbsp;000
|-
! scope=&quot;row&quot; |ZDA
| —
| 218&amp;nbsp;000&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hitsdailydouble.com/news&amp;id=334521&amp;title=GRAMMY-NOMS-IN-THE-MARKETPLACE |title=Grammy Noms in the Marketplace |trans-title=Grammyjevi nominiranci na trgu |language=en |publisher=HITS Digital Ventures |journal=HITS Daily Double |date=31. januar 2023 |access-date=30.7.2023}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |Združeno kraljestvo (BPI)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bpi.co.uk/award/17636-1693-2 |title=ABBA: Voyage |series=Album |language=en |website=www.bpi.co.uk |publisher=British Phonographic Industry |date=3.12.2021 |accessdate=14.12.2021}}&lt;/ref&gt;
| platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]]
| 400&amp;nbsp;000&lt;ref name=OCC2021&gt;{{navedi splet |author=George Griffiths |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/the-official-top-40-biggest-albums-of-2021__34858/ |title=The Official Top 40 biggest albums of 2021 |language=en |magazine=Official Charts |series=Chart News |date=4. januar 2022 |accessdate=5.1.2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; colspan=3 |Skupna prodaja
|-
! scope=&quot;row&quot; |Globalno
| —
| 2&amp;nbsp;500&amp;nbsp;000&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://abbasite.com/articles/abba-celebrate-25-million-copies-of-voyage-worldwide/ |title=ABBA Celebrate 2,5 Million Copies of Voyage Worldwide |website=ABBA The Official Site |publisher=Polar Music International AB |year=2022 |language=en |access-date=28.7.2023}}&lt;/ref&gt;
|}
{{col-end}}

== Koncertni projekt ABBA Voyage ==
Spomladi [[2022]] je napovedan začetek revolucionarnega cikla koncertov ''ABBA Voyage'' v novi sodobni dvorani ''ABBA Arena'' v olimpijskem mestnem parku v Stratfordu v vzhodnem [[London]]u.&lt;ref name=magic /&gt;&lt;ref name=Guardian /&gt;
Prostora bo za 3000 obiskovalcev, na koncertih pa bo digitalizirane [[Avatar (računalništvo)|avatar]]je članov skupine ABBA (ali &quot;ABBA-tarje&quot;, kot jih je imenoval [[Björn Ulvaeus|Björn]]) na odru v živo spremljala 10-članska zasedba glasbenikov&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Andrew Trendell |url=https://www.nme.com/news/music/little-boots-abba-voyage-live-band-silver-balloonsnew-album-3057257 |title=Little Boots returns with ‘Silver Balloons’ and tells us about joining ABBA Voyage’s live band |language=en |journal=NME |series=News &gt; Music News |date=29. september 2021 |accessdate=7.10.2021}}&lt;/ref&gt; ob izvajanju novih pesmi z albuma ''Voyage'' in 22 njihovih največjih starih uspešnic.&lt;ref name=BBC /&gt;

Prvič se člani skupine ABBA pojavijo v novi digitalizirani podobi z &quot;ABBA-tarji&quot; v videospotu za pesem »I Still Have Faith in You«.
Pri podjetju Industrial Light and Magic [[George Lucas|Georga Lucasa]] so jih oblikovali in animirali po njihovem izgledu s konca sedemdesetih let, ko je bila skupina  na vrhuncu uspešnosti.&lt;ref name=BBC /&gt;&lt;ref name=RockLine /&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Official|https://abbavoyage.com/}} – ABBA Voyage

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Albumi leta 2021]]
[[Kategorija:Albumi skupine ABBA]]</text>
      <sha1>28ta5m4sorh4pbrir4sfjhl2vnc5bba</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Dol pri Ljubljani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>508583</id>
    <revision>
      <id>6771784</id>
      <parentid>6560677</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T08:00:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Znanost in humanistika */ dp</comment>
      <origin>6771784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10528" sha1="d9hthyktl2epqxd7xiunesrs4s7ub1k" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz [[Občina Dol pri Ljubljani|Občine Dol pri Ljubljani]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Občina Dol pri Ljubljani ima 19 naselij: [[Beričevo]], [[Brinje]], [[Dol pri Ljubljani]], [[Dolsko]], [[Kamnica]], [[Kleče pri Dolu]], [[Klopce]], [[Križevska vas]], [[Laze pri Dolskem]], [[Osredke]], [[Petelinje]], [[Podgora pri Dolskem]], [[Senožeti]], [[Videm]], [[Vinje]], [[Vrh pri Dolskem]], [[Zaboršt pri Dolu]], [[Zagorica pri Dolskem]], [[Zajelše]].

== Kultura in umetnost ==
=== Glasba ===
*[[Jurij Flajšman]], glasbenik, skladatelj (1818, [[Beričevo]] − 1874, [[Ljubljana]])
*[[Josip Klemenčič]], glasbenik, skladatelj, duhovnik (1892, [[Dol pri Ljubljani]] − 1969, [[Ljubljana]])
*[[Saša Lešnjek]], pevka, besedilopiska, glasovna igralka (1999, [[Ljubljana]])
*[[Mihael Vahen]], glasbenik, zborovodja, vodil je zbore na mladinskih delovnih akcijah na [[Dolsko|Dolskem]] (1910, [[Ljubljana]] − 1984, [[Ljubljana]])
*[[Leopold Cvek]], skladatelj, organist, učitelj (1814, [[Idrija]] − 1896, [[Ljubljana]])
*[[Josip Cimerman]], cerkveni glasbenik, zborovodja, skladatelj (1816, [[Laze pri Dolskem]] − 1912, [[Ljubljana]])

=== Slikarstvo ===
*[[Almanach]], slikar, naslikal je portret [[Janez Danijel Erberg|Janeza Danijela Erberga]] in njegove žene [[Suzana Margareta Dinzl, plemenita Angerburg|Suzane Margarete]] (?, [[Antwerpen]], [[Belgija]] − ?, ?)
*[[Jakob Brollo]], slikar, prenovil je poslikavo v župnijski cerkvi v [[Kamnica|Kamnici]] (1834, [[Humin]], [[Italija]] − 1918, [[Humin]], [[Italija]])
*[[Barbara Jurkovšek]], slikarka (1932, ?)

=== Kiparstvo ===
*[[Martin Kirschner]], kipar, izdelal je kipe za [[dvorec Dol]] (1879, [[Vroclav]], [[Poljska]] − 1942, [[Heidelberg]], [[Nemčija]])
*[[Janez Povirek]]/[[Ivan Povirek]], kipar (1892, [[Križevska vas]] − 1920, [[Moravče]])
*[[Franc Rotman]], kipar, kamnosek, izdelal je kamniti portal [[Dvorec Dol|dvorca Dol]] (1710, [[Vipavsko]] − 1788, [[Ljubljana]])

=== Arhitektura in gradbeništvo ===
*[[Anton Bitenc]], arhitekt, prenovil je oltarne prostore in opremo cerkve [[Sveta Helena|Sv. Helene]] (1920, [[Ljubljana]] − 1977, [[Ljubljana]])
*[[Francesco Coconi]], stavbar, arhitekt, zgradil je dva paviljona v [[Dvorec Dol|dvorcu Dol]] (?, [[Humin]], [[Italija]] − 1836, [[Zagreb]], [[Hrvaška]])
*[[Lovrenc Prager]], arhitekt, obnovil je [[dvorec Dol]] (ok. 1728, [[Beč]] − 1792, [[Ljubljana]])
*[[Anton Umek]], gradbenik, projektiral in zgradil je most v [[Beričevo|Beričevem]] (1903, [[Brežice]] − 1983, [[Ljubljana]])

=== Književnost ===
*[[Miško Kranjec]], pisatelj, urednik (1908, [[Velika Polana]] − 1983, [[Ljubljana]])
*[[Hrizogon Majar]], nabožni pisatelj, frančiškan, duhovnik (1851, [[Dol pri Ljubljani]] − 1938, [[Izlake]])
*[[Janko Moder]], dramaturg, pesnik, publicist, prevajalec, urednik, bibliograf, leksikograf, filolog, slavist (1914, [[Dol pri Ljubljani]] − 2006, [[Ljubljana]])

=== Druge umetnosti ===
*[[Urban Bat]], grafični oblikovalec (?, ?)
*[[Antonija Jemec]], pletarska mojstrica (1932, [[Petelinje]])

=== Kultura ===
*[[Nina Keder]], novinarka (?, ?)
*[[Nataša Klemenčič]], kulturnica, organizatorka (?, ?)

== Religija ==
*[[Jernej Basar]], pridigar, duhovnik, redovnik, jezuit, spovedoval je v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] (1683, [[Škofja Loka]] − 1738, [[Ljubljana]])
*[[Franc Anton Erberg]], baron, duhovnik, teolog, jezuit, pravnik, filozof (1695, [[Dol pri Ljubljani]] − 1746, [[Ljubljana]])
*[[Franc Mihael Erberg]], jezuit, pravnik (1679, [[Ljubljana]] − 1760, [[Ljubljana]])
*[[Janez Benjamin Erberg]], jezuit, pravnik (1669, ? − 1759, ?)
*[[Volbenk Inocenc Erberg]], duhovnik, misijonar, jezuit (1694, [[Ljubljana]] − 1766, [[Paragvaj]])
*[[Lenart Flumertin]], duhovnik nemškega viteškega reda, zgradil je [[Žerjavov grad]] v [[Kamnica|Kamnici]] (?, ?)
*[[Alojzij Grebenc]], duhovnik (?, ?)
*[[Weichard Hallerstein]], duhovnik, redovnik, jezuit (ok. 1750, [[Mengeš]] − 1780, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Janez Kalan]], duhovnik, pisatelj, misijonar, opravljal kaplansko službo v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] (1868, [[Suha pri Škofji Loki]] − 1945, [[Ljubljana]])
*[[Janez Smrekar]], duhovnik, socialni delavec (1853, [[Laze pri Dolskem]] − 1920, [[Ljubljana]])
*[[Josip Šimenc]], bogoslovni pisec, pridigar, duhovnik, stolni dekan (1888, [[Podgora pri Dolskem]] − 1965, [[Ljubljana]])

== Znanost in humanistika ==
*[[Marjan Bat]], geograf, sociolog (1955, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Dragan Božič]], arheolog (1952, [[Ljubljana]])
*[[Milan Čopič]], fizik, strokovnjak za jedrske reaktorje, sodeloval je pri postavitvi raziskovalnega [[jedrski reaktor|jedrskega reaktorja]] TRIGA Mark II (1925, [[Pišece]] − 1989, [[Ljubljana]])
*[[Jožef Kalasanc Erberg]], baron, zbiralec starin in umetnin, kulturni zgodovinar, mecen (1771, [[Ljubljana]] − 1843, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar, bil je vodja [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani]] (1850−1867) (1804, [[Beričevo]] − 1867, [[Ljubljana]])
*[[Janez Grad]], matematik, informatik (1933, [[Petelinje]] − 2026)
*[[Viktor Grilc]], kemijski inženir, profesor (?, ?)
*[[Bogdan Jurkovšek]], geolog (1952, [[Celje]])
*[[Tea Kolar Jurkovšek]], geologinja (1954, [[Litija]])  
*[[Josip Klemenc]], arheolog, antični zgodovinar (1898, [[Dol pri Ljubljani]] − 1967, [[Ljubljana]])
*[[Peter Muck]], gradbeni inženir, alpinist, pisatelj, violinist (1913, ?)
*[[Karel Pick]], hidrotehnik, vodil je regulacijska dela na [[Sava|Savi]] (1878, [[Pardubice]], [[Češka]] − 1994, [[Banská Bystrica]], [[Slovaška]])
*[[Anton Rožič]], literarni zgodovinar, knjižničar, v [[dvorec Dol|dvorcu Dol]] je urejal knjižnico in arhiv, pisal je o slamnikarski obrti (1787, [[Moravče]] − ?, ?)
*[[Jurij Vega]], matematik, topniški strokovnjak (1754, [[Zagorica pri Dolskem]] − 1802, [[Dunaj]], [[Avstrija]])

== Šport ==
*[[Miha Bandalo]], smučar (?, ?)
*[[Jernej Bitenc]], smučarski tekač, paraolimpijec (?, ?)
*[[Miroslav Cerar st.|Miro Cerar]], telovadec, olimpionik, odvetnik (1939, [[Turjak]])
*[[Karel Janež]], telovadec (1914, [[Ljubljana]] − 2006, ?)
*[[France Jerman]], zdomski športnik, olimpionik, smučarski tekač (1920, [[Dol pri Ljubljani]] − 1980, [[San Carlos de Bariloche|Bariloche]], [[Argentina]])
*[[Jože Jerman]], smučarski tekač (?, ?)
*[[Jože Klemenčič]], smučarski tekač (1962, [[Ljubljana]])
*[[Petra Majdič]], smučarska tekačica (1979, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Andreja Smrekar]], smučarska tekačica (1967, [[Ljubljana]])
*[[Tomo Tekavc]], smučarski tekač, biatlonec, kolesar (?, ? − 2021, ?)
*[[Mitja Valenčič]], alpski smučar (1978, [[Cerklje na Gorenjskem]])
*[[Jure Velepec]], biatlonec (1967, [[Dolsko]])
*[[Uroš Velepec]], biatlonec, triatlonec (1967, [[Ljubljana]])
*[[Marjan Vidmar (biatlonec)|Marjan Vidmar]], biatlonec (1960, [[Ljubljana]])

== Šolstvo ==
*[[Ivan Andoljšek]], pedagog (1909, [[Hrovača]] − 1992, [[Ljubljana]])
*[[Josip Armič]], šolnik, pedagoški pisec (1870, Kamnica − 1937, Celje)
*[[Matija Oberwalder]], domžalski slamnikar, v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] je poučeval pletenje kit (?, ? − ?, ?)

== Politika ==
*[[Alojz Avsec]], prvi predsednik Krajevnega ljudskega odbora v [[Beričevo|Beričevem]] (?, ? − ?, ?)
*[[Vinko Cajhen]], prvi predsednik Krajevnega ljusdkega odbora v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] (?, ? − ?, ?)
*[[Jožef Ferdinand Erberg]], diplomat, filozof, pravnik, zadnji moški potomec rodbine [[Erbergi|Erbergov]] (1795, [[Ljubljana]] − 1847, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Gallenbergi|Aleksander Gallenberg]], grof, dal je sezidati [[dvorec Dol]] (?, ?)
*[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I. Avstrijski]], zadnji cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti]], prvi avstrijski cesar, leta 1821 je na [[dvorec Dol|dvorcu Dol]] obiskal [[Jožef Kalasanc Erberg|Jožefa Kalasanca Erberga]] (1768, [[Firence]], [[Italija]] − 1835, [[Dunaj]], [[Avstrija]])
*[[Božo Cerar]], diplomat, pravnik (1949, [[Ljubljana]])
*[[Janez Danijel Erberg]], baron, pravnik (1647, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Volbenk Danijel Erberg]], prisednik deželnega in okrajnega sodišča, cesarsko-kraljevi svetnik (1714, [[Ljubljana]] − 1738, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Josip Gostinčar]], politik, organizator (1860, [[Dol pri Ljubljani]] − 1942, [[Ljubljana]])
*[[Anton Jemec]], župan (1935, [[Petelinje]])
*[[Željko Savič]], župan, varstvoslovec, soustanovitelj in predsednik skupine Las Srce Slovenije (1962, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Janez Tekavec]], župan, pravnik, novinar, pesnik (?, ? − ?, ?)
*[[Primož Župančič]], župan, pravnik, direktor (1945, [[Ljubljana]])

== Gospodarstvo ==
*[[Henrik Franzl]], tovarnar (1859, [[Ljubljana]] − 1917, [[Ljubljana]])
*[[Ivan Knez]], veletrgovec, industrialec, ustanovil je valjčni mlin na [[Beričevo|Beričevem]] (1853, [[Ljubljana]] − 1926, [[Dunaj]], [[Avstrija]])
*[[Josip Vidmar starejši]], podjetnik, rokodelec (1859, [[Dol pri Ljubljani]] − 1950, [[Ljubljana]])

== Zdravstvo ==
*[[Janez Janež]], zdravnik in kirurg (1913, [[Dolsko]] − 1990, [[Luodong]], [[Tajvan]])
*[[Pavel Poredoš]], zdravnik, predsednik [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]] (?, ?)
*[[Valerija Rus]], zdravnica (?, ?)

== Kulinarika ==
*[[Dora Škafar]], dekorativna oblikovalka testa (?, ?)

== Vojska ==
*[[Franc Lubej]], partizan, prvoborec, komunist, pedagog (1898, [[Dol pri Ljubljani]] − 1985, [[Maribor]])
*[[Franc Ravbar]], partizan, komunist, narodni heroj, po njem je bila poimenovana osnovna šola v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] (1913, [[Vrhovlje, Sežana]] − 1934, [[Loge ob Srednjiški Grapi]])

== Drugo ==
*[[Marjan Loboda]], izseljenski delavec v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]], [[Argentina|Argentini]] (?, ?)

== Viri in literatura ==
*[http://www.gigafida.net/ Gigafida]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*[https://www.dol.si/sl/documents/pletenice/ Občinsko glasilo Pletenice]
*[https://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon]
*[https://www.dol.si/sl/ Spletna stran Občine Dol pri Ljubljani]
*[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipodatki Wikipodatki]


{{Občine v Sloveniji}}
[[Kategorija:Občina Dol pri Ljubljani]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Dol pri Ljubljani]]</text>
      <sha1>d9hthyktl2epqxd7xiunesrs4s7ub1k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771786</id>
      <parentid>6771784</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T08:12:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6771786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10422" sha1="i8i3dxewmndimib4jzvd06xaxuj2fe7" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz [[Občina Dol pri Ljubljani|Občine Dol pri Ljubljani]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Občina Dol pri Ljubljani ima 19 naselij: [[Beričevo]], [[Brinje]], [[Dol pri Ljubljani]], [[Dolsko]], [[Kamnica]], [[Kleče pri Dolu]], [[Klopce]], [[Križevska vas]], [[Laze pri Dolskem]], [[Osredke]], [[Petelinje]], [[Podgora pri Dolskem]], [[Senožeti]], [[Videm]], [[Vinje]], [[Vrh pri Dolskem]], [[Zaboršt pri Dolu]], [[Zagorica pri Dolskem]], [[Zajelše]].

== Kultura in umetnost ==
=== Glasba ===
*[[Jurij Flajšman]], glasbenik, skladatelj (1818, [[Beričevo]]–1874, [[Ljubljana]])
*[[Josip Klemenčič]], glasbenik, skladatelj, duhovnik (1892, [[Dol pri Ljubljani]]–1969, [[Ljubljana]])
*[[Saša Lešnjek]], pevka, besedilopiska, glasovna igralka (1999, [[Ljubljana]])
*[[Mihael Vahen]], glasbenik, zborovodja, vodil je zbore na mladinskih delovnih akcijah na [[Dolsko|Dolskem]] (1910, [[Ljubljana]]–1984, [[Ljubljana]])
*[[Leopold Cvek]], skladatelj, organist, učitelj (1814, [[Idrija]]–1896, [[Ljubljana]])
*[[Josip Cimerman]], cerkveni glasbenik, zborovodja, skladatelj (1816, [[Laze pri Dolskem]]–1912, [[Ljubljana]])

=== Slikarstvo ===
*[[Almanach]], slikar, naslikal je portret [[Janez Danijel Erberg|Janeza Danijela Erberga]] in njegove žene [[Suzana Margareta Dinzl, plemenita Angerburg|Suzane Margarete]] (?, [[Antwerpen]], [[Belgija]]–?, ?)
*[[Jakob Brollo]], slikar, prenovil je poslikavo v župnijski cerkvi v [[Kamnica|Kamnici]] (1834, [[Humin]], [[Italija]]–1918, [[Humin]], [[Italija]])
*[[Barbara Jurkovšek]], slikarka (1932, ?)

=== Kiparstvo ===
*[[Martin Kirschner]], kipar, izdelal je kipe za [[dvorec Dol]] (1879, [[Vroclav]], [[Poljska]]–1942, [[Heidelberg]], [[Nemčija]])
*[[Janez Povirek]]/[[Ivan Povirek]], kipar (1892, [[Križevska vas]]–1920, [[Moravče]])
*[[Franc Rotman]], kipar, kamnosek, izdelal je kamniti portal [[Dvorec Dol|dvorca Dol]] (1710, [[Vipavsko]]–1788, [[Ljubljana]])

=== Arhitektura in gradbeništvo ===
*[[Anton Bitenc]], arhitekt, prenovil je oltarne prostore in opremo cerkve [[Sveta Helena|Sv. Helene]] (1920, [[Ljubljana]]–1977, [[Ljubljana]])
*[[Francesco Coconi]], stavbar, arhitekt, zgradil je dva paviljona v [[Dvorec Dol|dvorcu Dol]] (?, [[Humin]], [[Italija]]–1836, [[Zagreb]], [[Hrvaška]])
*[[Lovrenc Prager]], arhitekt, obnovil je [[dvorec Dol]] (ok. 1728, [[Beč]]–1792, [[Ljubljana]])
*[[Anton Umek]], gradbenik, projektiral in zgradil je most v [[Beričevo|Beričevem]] (1903, [[Brežice]]–1983, [[Ljubljana]])

=== Književnost ===
*[[Miško Kranjec]], pisatelj, urednik (1908, [[Velika Polana]]–1983, [[Ljubljana]])
*[[Hrizogon Majar]], nabožni pisatelj, frančiškan, duhovnik (1851, [[Dol pri Ljubljani]]–1938, [[Izlake]])
*[[Janko Moder]], dramaturg, pesnik, publicist, prevajalec, urednik, bibliograf, leksikograf, filolog, slavist (1914, [[Dol pri Ljubljani]]–2006, [[Ljubljana]])

=== Druge umetnosti ===
*[[Urban Bat]], grafični oblikovalec (?, ?)
*[[Antonija Jemec]], pletarska mojstrica (1932, [[Petelinje]])

=== Kultura ===
*[[Nina Keder]], novinarka (?, ?)
*[[Nataša Klemenčič]], kulturnica, organizatorka (?, ?)

== Religija ==
*[[Jernej Basar]], pridigar, duhovnik, redovnik, jezuit, spovedoval je v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] (1683, [[Škofja Loka]]–1738, [[Ljubljana]])
*[[Franc Anton Erberg]], baron, duhovnik, teolog, jezuit, pravnik, filozof (1695, [[Dol pri Ljubljani]]–1746, [[Ljubljana]])
*[[Franc Mihael Erberg]], jezuit, pravnik (1679, [[Ljubljana]]–1760, [[Ljubljana]])
*[[Janez Benjamin Erberg]], jezuit, pravnik (1669, ?–1759, ?)
*[[Volbenk Inocenc Erberg]], duhovnik, misijonar, jezuit (1694, [[Ljubljana]]–1766, [[Paragvaj]])
*[[Lenart Flumertin]], duhovnik nemškega viteškega reda, zgradil je [[Žerjavov grad]] v [[Kamnica|Kamnici]] (?, ?)
*[[Alojzij Grebenc]], duhovnik (?, ?)
*[[Weichard Hallerstein]], duhovnik, redovnik, jezuit (ok. 1750, [[Mengeš]]–1780, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Janez Kalan]], duhovnik, pisatelj, misijonar, opravljal kaplansko službo v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] (1868, [[Suha pri Škofji Loki]]–1945, [[Ljubljana]])
*[[Janez Smrekar]], duhovnik, socialni delavec (1853, [[Laze pri Dolskem]]–1920, [[Ljubljana]])
*[[Josip Šimenc]], bogoslovni pisec, pridigar, duhovnik, stolni dekan (1888, [[Podgora pri Dolskem]]–1965, [[Ljubljana]])

== Znanost in humanistika ==
*[[Marjan Bat]], geograf, sociolog (1955, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Dragan Božič]], arheolog (1952, [[Ljubljana]])
*[[Milan Čopič]], fizik, strokovnjak za jedrske reaktorje, sodeloval je pri postavitvi raziskovalnega [[jedrski reaktor|jedrskega reaktorja]] TRIGA Mark II (1925, [[Pišece]]–1989, [[Ljubljana]])
*[[Jožef Kalasanc Erberg]], baron, zbiralec starin in umetnin, kulturni zgodovinar, mecen (1771, [[Ljubljana]]–1843, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar, bil je vodja [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani]] (1850−1867) (1804, [[Beričevo]]–1867, [[Ljubljana]])
*[[Janez Grad]], matematik, informatik (1933, [[Petelinje]]–2026)
*[[Viktor Grilc]], kemijski inženir, profesor (?, ?)
*[[Bogdan Jurkovšek]], geolog (1952, [[Celje]])
*[[Tea Kolar Jurkovšek]], geologinja (1954, [[Litija]])  
*[[Josip Klemenc]], arheolog, antični zgodovinar (1898, [[Dol pri Ljubljani]]–1967, [[Ljubljana]])
*[[Peter Muck]], gradbeni inženir, alpinist, pisatelj, violinist (1913, ?)
*[[Karel Pick]], hidrotehnik, vodil je regulacijska dela na [[Sava|Savi]] (1878, [[Pardubice]], [[Češka]]–1994, [[Banská Bystrica]], [[Slovaška]])
*[[Anton Rožič]], literarni zgodovinar, knjižničar, v [[dvorec Dol|dvorcu Dol]] je urejal knjižnico in arhiv, pisal je o slamnikarski obrti (1787, [[Moravče]]–?, ?)
*[[Jurij Vega]], matematik, topniški strokovnjak (1754, [[Zagorica pri Dolskem]]–1802, [[Dunaj]], [[Avstrija]])

== Šport ==
*[[Miha Bandalo]], smučar (?, ?)
*[[Jernej Bitenc]], smučarski tekač, paraolimpijec (?, ?)
*[[Miroslav Cerar st.|Miro Cerar]], telovadec, olimpionik, odvetnik (1939, [[Turjak]])
*[[Karel Janež]], telovadec (1914, [[Ljubljana]]–2006, ?)
*[[France Jerman]], zdomski športnik, olimpionik, smučarski tekač (1920, [[Dol pri Ljubljani]]–1980, [[San Carlos de Bariloche|Bariloche]], [[Argentina]])
*[[Jože Jerman]], smučarski tekač (?, ?)
*[[Jože Klemenčič]], smučarski tekač (1962, [[Ljubljana]])
*[[Petra Majdič]], smučarska tekačica (1979, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Andreja Smrekar]], smučarska tekačica (1967, [[Ljubljana]])
*[[Tomo Tekavc]], smučarski tekač, biatlonec, kolesar (?, ?–2021, ?)
*[[Mitja Valenčič]], alpski smučar (1978, [[Cerklje na Gorenjskem]])
*[[Jure Velepec]], biatlonec (1967, [[Dolsko]])
*[[Uroš Velepec]], biatlonec, triatlonec (1967, [[Ljubljana]])
*[[Marjan Vidmar (biatlonec)|Marjan Vidmar]], biatlonec (1960, [[Ljubljana]])

== Šolstvo ==
*[[Ivan Andoljšek]], pedagog (1909, [[Hrovača]]–1992, [[Ljubljana]])
*[[Josip Armič]], šolnik, pedagoški pisec (1870, Kamnica–1937, Celje)
*[[Matija Oberwalder]], domžalski slamnikar, v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] je poučeval pletenje kit (?, ?–?, ?)

== Politika ==
*[[Alojz Avsec]], prvi predsednik Krajevnega ljudskega odbora v [[Beričevo|Beričevem]] (?, ?–?, ?)
*[[Vinko Cajhen]], prvi predsednik Krajevnega ljusdkega odbora v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] (?, ?–?, ?)
*[[Jožef Ferdinand Erberg]], diplomat, filozof, pravnik, zadnji moški potomec rodbine [[Erbergi|Erbergov]] (1795, [[Ljubljana]]–1847, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Gallenbergi|Aleksander Gallenberg]], grof, dal je sezidati [[dvorec Dol]] (?, ?)
*[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I. Avstrijski]], zadnji cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti]], prvi avstrijski cesar, leta 1821 je na [[dvorec Dol|dvorcu Dol]] obiskal [[Jožef Kalasanc Erberg|Jožefa Kalasanca Erberga]] (1768, [[Firence]], [[Italija]]–1835, [[Dunaj]], [[Avstrija]])
*[[Božo Cerar]], diplomat, pravnik (1949, [[Ljubljana]])
*[[Janez Danijel Erberg]], baron, pravnik (1647, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Volbenk Danijel Erberg]], prisednik deželnega in okrajnega sodišča, cesarsko-kraljevi svetnik (1714, [[Ljubljana]]–1738, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Josip Gostinčar]], politik, organizator (1860, [[Dol pri Ljubljani]]–1942, [[Ljubljana]])
*[[Anton Jemec]], župan (1935, [[Petelinje]])
*[[Željko Savič]], župan, varstvoslovec, soustanovitelj in predsednik skupine Las Srce Slovenije (1962, [[Dol pri Ljubljani]])
*[[Janez Tekavec]], župan, pravnik, novinar, pesnik (?, ?–?, ?)
*[[Primož Župančič]], župan, pravnik, direktor (1945, [[Ljubljana]])

== Gospodarstvo ==
*[[Henrik Franzl]], tovarnar (1859, [[Ljubljana]]–1917, [[Ljubljana]])
*[[Ivan Knez]], veletrgovec, industrialec, ustanovil je valjčni mlin na [[Beričevo|Beričevem]] (1853, [[Ljubljana]]–1926, [[Dunaj]], [[Avstrija]])
*[[Josip Vidmar starejši]], podjetnik, rokodelec (1859, [[Dol pri Ljubljani]]–1950, [[Ljubljana]])

== Zdravstvo ==
*[[Janez Janež]], zdravnik in kirurg (1913, [[Dolsko]]–1990, [[Luodong]], [[Tajvan]])
*[[Pavel Poredoš]], zdravnik, predsednik [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]] (?, ?)
*[[Valerija Rus]], zdravnica (?, ?)

== Kulinarika ==
*[[Dora Škafar]], dekorativna oblikovalka testa (?, ?)

== Vojska ==
*[[Franc Lubej]], partizan, prvoborec, komunist, pedagog (1898, [[Dol pri Ljubljani]]–1985, [[Maribor]])
*[[Franc Ravbar]], partizan, komunist, narodni heroj, po njem je bila poimenovana osnovna šola v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] (1913, [[Vrhovlje, Sežana]]–1934, [[Loge ob Srednjiški Grapi]])

== Drugo ==
*[[Marjan Loboda]], izseljenski delavec v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]], [[Argentina|Argentini]] (?, ?)

== Viri in literatura ==
*[http://www.gigafida.net/ Gigafida]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*[https://www.dol.si/sl/documents/pletenice/ Občinsko glasilo Pletenice]
*[https://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon]
*[https://www.dol.si/sl/ Spletna stran Občine Dol pri Ljubljani]
*[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipodatki Wikipodatki]


{{Občine v Sloveniji}}
[[Kategorija:Občina Dol pri Ljubljani]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Dol pri Ljubljani]]</text>
      <sha1>i8i3dxewmndimib4jzvd06xaxuj2fe7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Villa de Leyva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509350</id>
    <revision>
      <id>6771750</id>
      <parentid>6769854</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T05:15:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12350" sha1="9hns1pn0eafawba5lls7b5xyu9tnlj0" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| official_name          = Villa de Leyva

| settlement_type        = Mesto
| image_skyline                   = {{Photomontage
| photo1a                 = VillaDeLeyva-bynight.jpg
| photo2a                 = Villa de Leyva 0000 05.jpg
| photo2b                 = Villa de Leyva 0000 03.jpg
| spacing                 = 1
| position                = center
| color_border            = white
| color                   = white
| size = 270
| footmontage =
}}
| imagesize              = 250px
| image_caption          =
| image_flag             = Flag of Villa de Leyva.svg
| image_seal             = Escudo de Villa de Leyva.svg
| nickname               = Villa de Nuestra Señora &lt;br /&gt;de Santa Maria de Leyva
| motto                  = 
| image_map              = Colombia - Boyaca - Villa de Leyva.svg
| mapsize                = 250px
| map_caption            = Lega mesta Villa de Leyva v departmaju Boyacá
| coordinates            = {{coord|5|38|N|73|32|W|region:CO_type:adm2nd_source:GNS-enwiki|display=inline,title}}
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{flag|Kolumbija}}
| subdivision_type1      = Departma
| subdivision_name1      = Boyacá
| subdivision_type2      = Provinca
| subdivision_name2      = Ricaurte
| established_title      = Ustanovitev
| established_date       = 12. junij 1572
| founder                = André Diaz Venero de Leyva
| leader_title           = 
| leader_name            = 
| area_total_km2         = 128
| area_land_km2          = 
| area_water_km2         = 
| area_water_percent     = 
| elevation_m            = 2149
| population_total       = 16.984
| population_urban       = 9.926
| population_as_of       = 2015
| population_density_km2 = auto
| population_note        = 
| timezone               = Colombia Standard Time
| utc_offset             = -5
| timezone_DST           = 
| utc_offset_DST         = 
| website                = [http://www.villadeleyva-boyaca.gov.co/ Official website]
| footnotes              = 
}}
[[File:La Mesopotamia.jpg|thumb|Najstarejša stavba v mestu, 1568]]

'''Villa de Leyva''', imenovana tudi '''Villa de Leiva''', je turistično kolonialno mesto in občina v provinci Ricaurte, ki je del departmaja Boyacá v [[Kolumbija|Kolumbiji]]. Mesto je 37 kilometrov zahodno od glavnega mesta departmaja, Tunja. Od [[Bogotá|Bogote]] je, zaradi delno slabe ceste, približno tri ure in pol vožnje z avtomobilom ali avtobusom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rome2rio.com/map/Bogot%C3%A1/Villa-de-Leyva|title=Bogotá to Villa de Leyva|website=Rome2rio|language=en|access-date=2020-04-29}}&lt;/ref&gt;

Mesto, ki je stran od glavnih trgovskih poti v visoki dolini polpuščavskega terena in v bližini ni nahajališč mineralov, ki bi jih bilo mogoče izkoriščati, se je v zadnjih 400 letih le malo razvilo. Posledično je to eno redkih mest v Kolumbiji, ki je ohranilo velik del svojega prvotnega kolonialnega sloga in arhitekture: ulice in velik osrednji trg so še vedno tlakovani z originalnimi tlakovci, številne stavbe pa izvirajo iz 16. stoletja. To je razlog, da je Villa de Leyva postala ena glavnih turističnih znamenitosti Kolumbije in je bila 17. decembra 1954 razglašena za narodni spomenik, da bi ohranila svojo arhitekturo.&lt;ref name=&quot;Graceful Window&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2009/10/25/travel/25explorer.html?pagewanted=all|title=Villa de Leyva, a Graceful Window on Colonial Colombia|author=David Carr|date=October 22, 2009|publisher=NY Times|access-date=June 18, 2014}}&lt;/ref&gt; Mesto in okoliška pokrajina, ki vsebuje več zanimivosti, sta priljubljena vikend destinacija za prebivalce Bogote in privabljata vse večje število tujih turistov.

Zaradi nizkih temperatur, suhega podnebja in bogate zemlje se je Villa de Leyva uveljavila kot vinska regija, saj so se v zadnjih letih po mestu pojavile številne vinske kleti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.winemag.com/2019/02/07/four-wine-trails-through-new-world-regions/|title=Four Wine Trails through New World Regions|date=2019-02-07|website=Wine Enthusiast|language=en-US|access-date=2020-04-29|archive-date=2020-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200725142122/https://www.winemag.com/2019/02/07/four-wine-trails-through-new-world-regions/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Geografija ==
Mestno središče Villa de Leyva je v medgorski dolini na [[Altiplano Cundiboyacense]] na 2149 metrih.

== Zgodovina ==
Območje Villa de Leyva je bilo naseljeno že v začetku naseljenosti Altiplano Cundiboyacense. Najzgodnejši arheološki dokazi so se pojavili okoli [[El Infiernito|El Infiernita]], arheoastronomskega najdišča, ki sega v čase pred Herreri. [[Ljudstvo Muisca]] so bili prebivalci tega območja v času španskega osvajanja, na območju Villa de Leyva je vladal ''zaque'' (poglavar) mesta Hunza (sodobno mesto Tunja).

Mesto je 12. junija 1572 ustanovil in poimenoval prvi predsednik [[Novo kraljestvo Granada|Novega kraljestva Granada]] Andrés Díaz Venero de Leiva.&lt;ref name=websiteVilla&gt;{{in lang|es}} [http://www.villadeleyva-boyaca.gov.co/informacion_general.shtml Spletna stran Villa de Leyva] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Umetnost in kultura ==
Obstaja več festivalov, ki potekajo skozi vse leto, vključno z gastronomskim festivalom novembra, festivalom vode, festivalom dreves, jazz festivalom Villa de Leyva julija, mednarodnim festivalom letenja zmajev avgusta, čebulnim lepotnim tekmovanjem oktobra in Festivalom luči 7. decembra. Obstaja tudi več glasbenih, slikarskih in gledaliških dogodkov, ki so na voljo skozi vse leto. Kot gastronomska destinacija imajo restavracije običajno glasbene skupine ali pevce v živo. Obstajajo tudi prijetni pripovedovalci, ki tedensko nastopajo na glavnem trgu za zabavo običajnih pešcev ali turistov. Običajno je tudi izposoja koles za zgodovinske oglede mesta in njegovega obrobja

== Turizem ==
V središču mesta je Plaza Mayor, ki je s 14.000 kvadratnimi metri med največjimi trgi v Kolumbiji in velja za največji v celoti tlakovan trg v Južni Ameriki.

Najbolj znan sin mesta je Antonio Ricaurte (1797–1814), stotnik v vojski [[Simón Bolívar|Simóna Bolívarja]], ki se je boril za neodvisnost in ki je umrl v slavnem dejanju samožrtvovanja v San Mateu v današnji [[Venezuela|Venezueli]]. Hišo, v kateri se je rodil, na Plazuela de San Agustín, so leta 1977 prevzele kolumbijske letalske sile in jo spremenile v vojaški muzej.

Villa de Leyva je bila tudi dom dveh drugih znanih osebnosti kolumbijske zgodovine. [[Antonio Nariño]], najbolj znan po prevodu ''The Rights of Man'' (Človekove pravice) v španščino in vodilni zagovornik kolumbijske neodvisnosti, je živel zadnjih nekaj let svojega življenja in umrl v Villa de Leyva. Zadnja leta v mestu je preživel tudi [[Luis Alberto Acuña]] (1904 – 1993), eden najpomembnejših kolumbijskih umetnikov 20. stoletja. Hiše obeh moških sta zdaj muzeja, ki vsebujeta njuno osebno lastnino, v primeru Acuñe pa izbor njegovih del, vključno z dvema freskama na stenah notranjega dvorišča.

Hiša prvega kongresa, kjer se je 4. oktobra 1812 sestal Prvi kongres Združenih provinc Nueva Granada, je na severnem vogalu glavnega trga. Trenutno je mesto občinskega sveta.

Nekaj milj zahodno je astronomski observatorij Muisca, narejen iz faličnih kamnov, pogovorno imenovan ''[[El Infiernito]]'' (&quot;mali pekel&quot; v španščini), saj so se španski konkvistadorji zgrozili nad kamenjem in oznanjali, da bodo Muisca zaradi svojih dejanj pregnani v pekel nespodobne predstavitve.

Severovzhodno od Villa de Leyva se ozemlje dviga do oblačnega gozda in vključuje narodni park Iguaque ter skupino sedmih slapov, skupno imenovanih La Periquera, 15 kilometrov od središča mesta.

Villa de Leyva je bila leta 2010 imenovana za ''Pueblo Patrimonio'' (mesto dediščine) Kolumbije. Bila je med 11 občinami po vsej državi, ki so bile izbrane za del prvotne kohorte ''Red Turística de Pueblos Patrimonio''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=Dec 2020|title=GUÍA: Red Turística de Pueblos Patrimonio de Colombia|url=https://fontur.com.co/sites/default/files/2020-12/GUIA_PUEBLOS_PATRIMONIO.pdf|url-status=live|access-date=29 Mar 2021|website=Fondo Nacional de Turismo de la República de Colombia - FONTUR}}&lt;/ref&gt;

== Paleontologija  ==
V bližini Villa de Leyva je več drugih zanimivih znamenitosti. Dolina, v kateri mesto leži, je bogata s [[fosil]]i iz formacije Paja (zgodnja [[kreda]]), najbolj znan pa je skoraj popoln ''Kronosaurus boyacensis'', odkrit leta 1977 približno 4,8 km zahodno od Villa de Leyva. Fosil, znan preprosto kot ''El Fósil'', so pustili na mestu, kjer so ga odkrili, in okoli njega zgradili muzej: v bližini so odkrili še en manjši fosil [[krosozaver|kronozavra]] in ga pripeljali v muzej, da bi ga razstavili poleg večjega primerka. V isti formaciji sta bila odkrita fosilna [[ihtiozaver|ihtiozavra]] ''Platypterygius sachicarum'' in ''Muiscasaurus catheti'' ter [[brahiozaver]] ''Padillasaurus leivaensis'' in [[pliozaver]] ''Brachauchenius'', kasneje preklasificiran kot ''Stenorhynchosaurus''.&lt;ref name=PaleoDBPlaty&gt;[http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&amp;collection_no=142346 ''Platypterygius sachicarum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160828220200/http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&amp;collection_no=142346 |date=2016-08-28 }} in the Paleobiology Database&lt;/ref&gt;&lt;ref name=PaleoDBMuisca&gt;[http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&amp;collection_no=175725 ''Muiscasaurus catheti''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160828120711/http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&amp;collection_no=175725 |date=2016-08-28 }} in the Paleobiology Database&lt;/ref&gt;&lt;ref name=PaleoDBPadilla&gt;[http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&amp;collection_no=172898 ''Padillasaurus leivaensis'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} in the Paleobiology Database&lt;/ref&gt;&lt;ref name=PaleoDBBrachau&gt;[http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&amp;collection_no=55502 ''Brachauchenius''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160828133001/http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&amp;collection_no=55502 |date=2016-08-28 }} in the Paleobiology Database&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
{{wide image|Villa-de-Leyva-Panoramic.JPG|1200px|align-cap=center|Panoramski pogled na glavni trg Villa de Leyva }}
{{wide image|Panoramica desierto Villa de Leyva.JPG|1200px|align-cap=center|Panoramski pogled na polpuščavo Villa de Leyva}}
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Andrés Diaz Venero de Leyva.jpeg|Kip Andrésa Diaza Venera de Leyve
File:Antonio Nariño busto Villa de Leyva.JPG|Kip Antonia Nariña
File:Parroquia villa de leyva.jpg|Notranjost cerkve
File:Cristo en lo alto.JPG|Kip Jezusa Kristusa v Villa de Leyva
File:Monumento Ammonite Villa de Leyva.JPG|Amonitski spomenik v Villa de Leyva
&lt;/gallery&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Centro de Investigaciones Paleontolocicas.JPG|Paleontološki muzej z ''El Fósilom''
File:La casa de barro.jpg|Glinena hiša
File:Villa de Leyva alrededores.JPG| Podeželje
File:Pozos Azules en Villa de Leyva.jpg|''Pozos Azules''
File:Cascada la periquera.jpg| Slap La Periquera
&lt;/gallery&gt;

== V popularni kulturi ==
* Florentina Ariza, glavnega junaka romana [[Gabriel García Márquez|Gabriela Garcie Marqueza]] ''El amor en los tiempos del cólera'' (1985), pošljejo v Villa de Leyva, a tja nikoli ne prispe.
* Tukaj je bil posnet del filma ''Cobra Verde'' (1987), [[Werner Herzog|Wernerja Herzoga]].
* Tukaj so snemali špansko [[limonadnica|limonadnico]] - opero ''El Zorro, la espada y la rosa'' (2007).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
{{Wikivoyage|Villa de Leyva}}
* {{in lang|es}} [http://www.hotelvilladeleyva.net/2011/toda-la-informacion/casa-del-primer-congreso/ Tourism guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161009060426/http://www.hotelvilladeleyva.net/2011/toda-la-informacion/casa-del-primer-congreso/ |date=2016-10-09 }}
* {{in lang|es}} [http://www.colombia.travel/en/international-tourist/vacations-holidays-where-to-go/recommended-weekend-destinations/villa-de-leyva Colombia Official Travel Guide]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta v Kolumbiji]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1572]]</text>
      <sha1>9hns1pn0eafawba5lls7b5xyu9tnlj0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika čistka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509590</id>
    <revision>
      <id>6771739</id>
      <parentid>6756728</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T03:36:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78586" sha1="i448d3z2bcvmhmrpw2hnbk6tjb5mxmv" xml:space="preserve">{{Infobox civilian attack|title=Velika čistka|date=1936–1938|perps=[[Josif Stalin]], [[NKVD]] ([[Genrih Jagoda]], [[Nikolaj Ježov]], [[Lavrentij Berija]], [[Ivan Serov]] in drugi), [[Vjačeslav Molotov]], [[Andrej Višinski]], [[Lazar Kaganovič]], [[Kliment Vorošilov]], [[Robert Ejhe]] in drugi|injuries=|fatalities=700.000 do 1 milijona&lt;ref name=&quot;EllmanComment&quot;&gt;{{cite journal|last=Ellman|first=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|quote=The best estimate that can currently be made of the number of repression deaths in 1937–38 is the range 950,000–1.2 million, i.e. about a million. This is the estimate which should be used by historians, teachers and journalists concerned with twentieth century Russian—and world—history|s2cid=43510161|access-date=2021-12-11|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(višje ocene se prekrivajo z vsaj 116.000&lt;ref name=&quot;EllmanComment&quot;/&gt; žrtvami v [[Gulag|Gulagih]])|type={{plainlist|
*[[Nagla usmrtitev]]
*[[Masaker]]
*[[Množični umor]]
*[[Etnično čiščenje]]
}}|timezone=|time=|target=Politični naspotniki, [[Trockizem|trockisti]], voditelji [[Rdeča armada|Rdeče armade]], [[kulak|kulaki]], [[etnične manjšine]], verski aktivisti in voditelji|partof=[[Čistke v Komunistični partiji Sovjetske zveze|čistke Boljševikov]]|coordinates=|location=[[Sovjetska zveza]]|map_caption=|caption=Prebivalci [[Vinnica|Vinnice]] iščejo sorodnike med posmrtnimi ostanki žrtev [[Pokol v Vinnici|pokola v Vinnici]], 1937|alt=|image=Vinnycia16.jpg|motive=Odpravljanje političnih nasprotnikov, {{sfn|Conquest|2008|p=[https://archive.org/details/greatterror00robe/page/53 53]}} utrjevanje oblasti,&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Certainty, Probability, and Stalin's Great Party Purge|author=Brett Homkes|year=2004|url=https://scholarworks.gvsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&amp;context=mcnair|volume=8|issue=1|journal=McNair Scholars Journal|page=13}}&lt;/ref&gt; strah pred kontrarevolucijo,{{sfn|Harris|2017|p=16}} strah pred infiltracijo stranke&lt;ref name=&quot;James Harris 1941&quot;&gt;James Harris, &quot;Encircled by Enemies: Stalin's Perceptions of the Capitalist World, 1918–1941,&quot; ''Journal of Strategic Studies'' 30#3 [2007]: 513–545.&lt;/ref&gt;}}'''Velika čistka''' ali '''veliki teror''' ({{lang-ru|Большой террор}}), znana tudi kot '''leto '37''' ({{lang-ru|37-ой год|translit=Tridtsat sedmoi god|label=none}}), znana tudi kot '''Ježovščina''' ('obdobje [[Nikolaj Ježov|Ježova]]'),&lt;ref&gt;In [[Russian historiography]], the period of the most intense purge, 1937–1938, is called '''''Yezhovshchina''''' ([[Literal translation|lit.]] 'Yezhov phenomenon'), after [[Nikolai Yezhov]], the head of the [[NKVD]].&lt;/ref&gt; je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj [[Josif Stalin]], za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva [[Lev Trocki|Leva Trockija]] in političnih tekmecev. Čistka je potekala med letoma 1936 in 1938.{{sfn|Gellately|2007}}

Po smrti [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] leta 1924 je v [[Komunistična partija Sovjetske zveze|komunistični partiji]] nastal oblastni vakuum, naslediti so ga skušalo različni uveljavljeni ljudje iz časa Leninove vlade. Generalni sekretar partije Josif Stalin je premagal politične nasprotnike in do leta 1928 prevzel nadzor nad komunistično partijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Joseph Stalin|url=https://www.history.com/topics/russia/joseph-stalin|access-date=2021-12-02|website=History.com |language=en}}&lt;/ref&gt; Sprva je bilo Stalinovo vodenje splošno sprejeto, doktrina »[[socializem v eni državi]]« pa je postala uveljavljena politika partije. Vendar so v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja partijski uradniki začeli izgubljati zaupanje v njegovo vodenje zaradi [[Sovjetska lakota 1932—1933|katastrof kolektivizacije]] in omejenega uspeha [[Prva petletka|prve petletke]]. Zaradi teh političnih neuspehov so Stalinovi tekmeci, kot je bil Lev Trocki, poskušali preusmeriti stranko stran od Stalinovega poveljevanja.

V tem ozračju dvomov in sumničenj so leta 1934 umorili priljubljenega visokega uradnika [[Sergej Kirov|Sergeja Kirova]]. Njegova smrt je bila povod za preiskavo, ki je razkrila mrežo članov partije, ki so delovali proti Stalinu, vključno z več Stalinovimi tekmeci.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Who Killed Kirov? &quot;The Crime of the Century&quot; {{!}} Wilson Center|url=https://www.wilsoncenter.org/publication/who-killed-kirov-the-crime-the-century|access-date=2021-12-03|website=www.wilsoncenter.org|language=en}}&lt;/ref&gt; Številni aretirani v zvezi z umorom Kirova so priznali, da so nameravali ubiti tudi Stalina, vključno z visokimi partijskimi uradniki.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=R|first=People's Comissariat Of Justice Of The U. S. S.|url=https://www.amazon.com/Anti-Soviet-Trotskyites-Military-Collegium-Verbatim/dp/B0711N78KN|title=Anti-Soviet &quot;Bloc of Rights and Trotskyites&quot; Heard before the Military Collegium of the Supreme Court of the U. S. S. R. , Verbatim Report|date=1938-01-01|publisher=People's Comissariat of Justice of the U. S. S. R.}}&lt;/ref&gt; Zgodovinarji dvomijo o utemeljenosti teh trditev, kljub temu pa se strinjajo, da je bila Kirovova smrt točka, na kateri je Stalin ukrepal in začel s čistkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Knight|first=Amy|title=Who Killed Kirov|url=https://archive.org/details/whokilledkirovkr00knig|publisher=Hill &amp; Wang|year=1999}}&lt;/ref&gt;

Leta 1936 je Stalinova paranoja dosegla vrhunec. Strah pred izgubo položaja, morebitna vrnitev Trockija in naraščajoča grožnja [[Fašizem|fašizma]] z zahoda&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2015-06-18|title=The Great Terror|url=http://soviethistory.msu.edu/1936-2/the-great-terror/|access-date=2021-12-02|website=Seventeen Moments in Soviet History|language=en-US|archive-date=2015-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20150921002834/http://soviethistory.msu.edu/1936-2/the-great-terror/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; so ga spodbudili k odobritvi velike čistke. Čistke je večinoma izvajal [[NKVD]] (Ljudski komisariat za notranje zadeve), tajna policija ZSSR. Začetne faze čistk so bile usmerjene v samo sovjetsko vlado. NKVD je začel odstranjevati osrednje partijsko vodstvo, stare boljševike, državne uradnike in regionalne partijske šefe. Sčasoma so čistke zajele tudi [[Rdeča armada|Rdečo armado]] in vrhovno vojaško poveljstvo, kar je imelo katastrofalen učinek na celotno vojsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Rethinking Stalin's Purge of the Red Army, 1937-38 {{!}} University Press of Kansas Blog|url=http://universitypressblog.dept.ku.edu/uncategorized/rethinking-stalins-purge-of-the-red-army-1937-38/|access-date=2021-12-03|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=|url=https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/ABBEDEFC36C8903615BEEB02D3AB2CBD/S0037677900146224a.pdf/div-class-title-the-impact-of-the-great-purges-on-the-peopleandapos-s-commissariat-of-foreign-affairs-div.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ko se je obseg čistk začel širiti, je vseprisoten sum saboterjev in [[Protirevolucionarji|protirevolucionarjev]] začel vplivati na civilno življenje. NKVD se je začel osredotočati na nekatere etnične manjšine, kot so bili [[volški Nemci]], ki so bili podvrženi prisilnim deportacijam in skrajni represiji. Med čistko je NKVD za utrjevanje nadzora nad civilisti pogosto uporabljal zapor, mučenje, nasilna zaslišanja in samovoljne usmrtitve.{{sfn|Figes|2007|pp=227–315}}

Leta 1938 je Stalin spremenil svoje stališče glede čistk in izjavil, da so bili notranji sovražniki odstranjeni. Stalin je kritiziral NKVD zaradi izvajanja množičnih usmrtitev in nato usmrtil [[Genrih Jagoda|Genriha Jagodo]] in [[Nikolaj Ježov|Nikolaja Ježova]], ki sta vodila NKVD v letih čistk. Čeprav je bilo velike čistke konec, se je vzdušje nezaupanja in vsesplošnega nadzora nadaljevalo še desetletja po njej. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v veliki čistki (1936-1938) umrlo približno 700.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Citation|title=Introduction: the Great Purges as history|date=1985-04-26|url=http://dx.doi.org/10.1017/cbo9780511572616.002|work=Origins of the Great Purges|pages=1–9|publisher=Cambridge University Press|doi=10.1017/cbo9780511572616.002|isbn=9780521259217|access-date=2021-12-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Homkes|first=Brett|date=2004|title=Certainty, Probability, and Stalin's Great Purge|url=https://scholarworks.gvsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&amp;context=mcnair|journal=McNair Scholars Journal}}&lt;/ref&gt; Sam izraz &quot;velika čistka&quot; je populariziral zgodovinar [[Robert Conquest]] v svoji knjigi ''[[Veliki teror (knjiga)|Veliki teror]]'' (ang. ''The Great Terror)'' iz leta 1968. Naslov je aluzija na obdobje [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], v angleščini znana kot Reign of Terror (slo. [[jakobinska diktatura]]).&lt;ref name=&quot;Rappaport2&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lsKClpnX8qwC|title=Joseph Stalin: A Biographical Companion|author=Helen Rappaport|year=1999|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1576070840|page=110|access-date=29 September 2015}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Od leta 1930 dalje so se partijski in policijski funkcionarji bali &quot;družbenega nereda&quot;, ki so ga povzročili prevrati prisilne kolektivizacije kmetov in posledične [[Sovjetska lakota 1932–1933|lakote v letih 1932–1933]], pa tudi množične in nenadzorovane migracije milijonov kmetov v mesta. Vojna grožnja je povečala Stalinovo in na splošno sovjetsko dojemanje obrobnega in politično sumljivega prebivalstva kot potencialnega vira vstaje v primeru invazije. K temu dojemanju so prispevali tudi ponarejeni dokumenti in dezinformacije, ki jih je širila [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], da bi obtožila nedolžne sovjetske državljane.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Murphy|first=Austin|url=https://www.worldcat.org/oclc/45434980|title=The triumph of evil: the reality of the USA's cold war victory|date=2000|publisher=European Press Academic Publishing|isbn=88-8398-002-6|location=Fucecchio (Firenze), Italy|pages=76–78|oclc=45434980}}&lt;/ref&gt; Stalin je začel načrtovati preventivno odpravo takih potencialnih rekrutov za mitsko »peto kolono razgrajačev, teroristov in vohunov«.&lt;ref name=&quot;werth&quot;&gt;{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)|publisher=Mass Violence and Resistance – Research Network|date=15 April 2019|access-date=2022-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415194323/https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|archive-date=2021-04-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Shearer, David. 2003. &quot;Social Disorder, Mass Repression and the NKVD During the 1930s.&quot; Pp. 85–117 in ''Stalin's Terror: High Politics and Mass Repression in the Soviet Union,'' edited by B. McLaughlin and K. McDermott. Basingstoke: [[Palgrave MacMillan]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hagenloh, Paul. 2000. &quot;Socially Harmful Elements and the Great Terror.&quot; Pp. 286–307 in ''Stalinism: New Directions'', edited by [[Sheila Fitzpatrick|S. Fitzpatrick]]. London: Routledge.&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R15068, Leo Dawidowitsch Trotzki.jpg|sličica|[[Lev Trocki]], katerega je Stalin leta 1929 izključil iz partije in ga izgnal iz Sovjetske zveze.]]
Izraz čistka v sovjetskem političnem slengu je bila okrajšava izraza čistka partijskih vrst. Leta 1933 je partija na primer izključila okoli 400.000 ljudi. Toda od leta 1936 do 1953 je izraz spremenil svoj pomen, saj je izključitev iz partije pomenila skoraj gotovo aretacijo, zapor in pogosto usmrtitev. 

Glede na študijo iz oktobra 1993, objavljeno v [[The American Historical Review]], je bil velik del velike čistke usmerjen proti razširjenemu razbojništvu in kriminalnim dejavnostim, ki so se takrat dogajale v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Getty|first1=J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gabor T.|last3=Zemskov|first3=Viktor N.|date=October 1993|title=Victims of the Soviet Penal System in the Pre-War Years: A First Approach on the Basis of Archival Evidence|url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1993-10_98_4/page/1030|journal=The American Historical Review|volume=98|issue=4|pages=1030–1035|doi=10.2307/2166597|jstor=2166597}}&lt;/ref&gt; Politična čistka je bila predvsem prizadevanje sovjetskega diktatorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], da bi odstranil izziv s strani preteklih in potencialnih opozicijskih skupin, vključno z levim in desnim krilom pod vodstvom [[Lev Trocki|Leva Trockega]] in [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaja Buharina]]. Po državljanski vojni in obnovi sovjetskega gospodarstva v poznih 1920-ih se veteranskim boljševikom ni več zdela potrebna &quot;začasna&quot; vojna diktatura, ki je z [[Vladimir Lenin|Lenina]] prešla na Stalina.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.marxists.org/history/ussr/events/terror/index.htm|title=Great Terror|website=www.marxists.org}}&lt;/ref&gt; Stalinovi nasprotniki znotraj Komunistične partije so ga obtoževali, da je nedemokratičen in ohlapen do birokratske korupcije. To nasprotovanje sedanjemu vodstvu je morda pridobilo znatno podporo med delavskim razredom z napadom na privilegije in razkošje, ki jih je država ponujala svoji visoko plačani eliti. Zdelo se je, da je afera Ryutin upravičila Stalinove sume. Rjutin je sodeloval s še večjim tajnim Opozicijskim blokom, v katerem sta sodelovala Lev Trocki in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] in ki je kasneje privedel do njune smrti.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet|last=Broué|first=Pierre|title=The &quot;Bloc&quot; of the Oppositions against Stalin (January 1980)|url=https://www.marxists.org/archive/broue/1980/01/bloc.html|access-date=2020-12-19|website=www.marxists.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation|last=Kotkin|first=Stephen|title=Stalin: Paradoxes of Power 1878–1928}}.&lt;/ref&gt; Stalin je uveljavil prepoved partijskih frakcij in prepovedal tiste člane partije, ki so mu nasprotovali, s čimer je dejansko končal demokratični centralizem.{{sfn|Andrew|Mitrokhin|2000|pp=86–7}} 

V novi obliki partijske organizacije sta bila politbiro in zlasti Stalin edina razpršilca ​​ideologije. To je zahtevalo izločitev vseh marksistov z drugačnimi nazori, zlasti tistih iz prestižne »stare garde« revolucionarjev. Ko so se začele čistke, je vlada (na ukaz NKVD) usmrtila boljševiške heroje, vključno z [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Mihailom Tuhačevskim]] in [[Bél Kun|Bélo Kunom]], kot tudi večino Leninovega politbiroja, zaradi političnih nestrinjanj. NKVD je napadel podpornike, prijatelje in družino teh &quot;heretičnih&quot; marksistov, ne glede na to, ali so živeli v Rusiji ali ne. NKVD je skoraj izbrisal družino Trockega, preden ga je njegov agent leta 1940 ubil v [[Mehika|Mehiki]]; agent NKVD [[Ramón Mercader]] je bil del operativne skupine za atentate, ki jo je sestavil posebni agent Pavel Sudoplatov po Stalinovih osebnih ukazih. 

Leta 1934 je Stalin označil umor [[Sergej Kirov|Sergeja Kirova]] kot pretvezo za začetek velike čistke, v kateri je umrlo približno milijon ljudi. Nekateri poznejši zgodovinarji so verjeli, da je Stalin poskrbel za umor, ali pa vsaj, da je bilo dovolj dokazov za tak sklep.{{sfn|Conquest|1987|pp=122–38}} Kirov je bil neomajen Stalinov lojalist, vendar ga je Stalin morda videl kot potencialnega tekmeca zaradi njegove vse večje priljubljenosti med zmernimi. Partijski kongres leta 1934 je Kirova izvolil v centralni komite s samo tremi glasovi proti, najmanj od vseh kandidatov, medtem ko je Stalin prejel 292 glasov proti. Po atentatu na Kirova je NKVD vedno večjo skupino nekdanjih opozicijskih borcev obtožil umora Kirova, pa tudi vse večjega seznama drugih kaznivih dejanj, vključno z izdajo, terorizmom, sabotažo in vohunjenjem.{{sfn|Conquest|1987|pp=122–38}} 

Druga utemeljitev za čistko je bila odstranitev morebitne »pete kolone« v primeru vojne. [[Vjačeslav Molotov]] in [[Lazar Kaganovič]], udeleženca [[Politična represija v Sovjetski zvezi|politične represije]] kot člana politbiroja, sta ves čas čistke ohranjala to utemeljitev; vsak od njih je podpisal številne sezname smrti. Stalin je verjel, da je vojna neizbežna, grozila ji tako izrecno sovražna Nemčija kot ekspanzionistična [[Japonska]]. Sovjetski [[Komunizem|komunistični]] tisk je državo prikazoval kot ogroženo od znotraj s strani [[Fašizem|fašističnih]] vohunov.{{sfn|Conquest|1987|pp=122–38}} 

Od [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] naprej je Lenin izvajal politično represijo proti domnevnim sovražnikom boljševikov kot sistematično metodo vzbujanja strahu in olajšanja družbenega nadzora, zlasti med kampanjo, ki se običajno imenuje rdeči teror.{{sfn|Gellately|2007}}  Ta politika se je nadaljevala in okrepila v času Stalinovega vladanja, obdobji povečane represije, vključno z deportacijo kulakov, ki so nasprotovali kolektivizaciji, in hudo lakoto v Ukrajini. [[Lev Kopelev]] je zapisal: »V Ukrajini se je leto 1937 začelo leta 1933,« pri čemer se nanaša na sorazmerno zgodnji začetek sovjetskega zatiranja v Ukrajini. {{sfn|McLoughlin|McDermott|2002|p=6}} Posebna značilnost velike čistke je bila, da so člani vladajoče vlade prvič  stranko množično vključili med žrtve represije. Zaradi razsežnosti terorja so bile velike žrtve čistk člani in funkcionarji komunistične partije. Čistko v Partiji je spremljala čistka celotne družbe.

== Moskovski sodni procesi ==

=== Prvi in drugi moskovski sodni proces ===
Med letoma 1936 in 1938 so potekali trije zelo veliki moskovski sodni procesi nekdanjim visokim voditeljem komunistične partije, na katerih so bili obtoženi zarote s fašističnimi in kapitalističnimi oblastmi za atentat na Stalina in druge sovjetske vrhovne politike, razpustitev Sovjetske zveze in obnovitev [[Kapitalizem|kapitalizma]]. Ti sodni procesi so bili zelo odmevni in o njih je obsežno poročal zunanji svet, ki je bil očaran nad spektaklom Leninovih najbližjih sodelavcev, ki so priznavali najbolj nezaslišane zločine in prosili za smrtno kazen. 

=== Deweyejeva komisija ===
Maja 1937 so podporniki Trockega v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] ustanovili preiskovalno komisijo za obtožbe Leona Trockega na moskovskih procesih, splošno znano kot Deweyjeva komisija, da bi ugotovili resnico o sojenjih. Komisijo je vodil znani ameriški filozof in pedagog [[John Dewey]]. Čeprav so bila zaslišanja očitno izvedena z namenom dokazati nedolžnost Trockega, so razkrila dokaze, ki so dokazali, da nekatere specifične obtožbe na sojenjih ne morejo biti resnične. 

[[Georgy Pyatakov]] je na primer pričal, da je decembra 1935 odletel v [[Oslo]], da bi od Trockega &quot;prejel teroristična navodila&quot;. Deweyjeva komisija je ugotovila, da do takega leta ni prišlo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Not guilty : report of the Commission of Inquiry Into the Charges Made Against Leon Trotsky in the Moscow Trials|last=Dewey|first=John|publisher=Sam Sloan and Ishi Press International|others=1859–1952|year=2008|isbn=978-0923891312|location=New York|pages=154–155|oclc=843206645}}&lt;/ref&gt; Drugi obtoženec, [[Ivan Smirnov]], je priznal sodelovanje pri atentatu na [[Sergej Kirov|Sergeja Kirova]] decembra 1934, ko je bil že eno leto v zaporu.

Deweyjeva komisija je pozneje objavila svoje ugotovitve v 422-stranski knjigi z naslovom Ni kriv. Njegovi sklepi so potrdili nedolžnost vseh obsojenih na moskovskem procesu. V svojem povzetku je zapisala komisija. 

Neodvisno od zunanjih dokazov Komisija ugotavlja:&lt;blockquote&gt;Da je bilo vodenje moskovskega procesa takšno, da je prepričalo vsako osebo brez predsodkov, da ni bilo nobenega poskusa ugotoviti resnice.

Čeprav so priznanja nujno upravičena do najresnejše obravnave, sama priznanja vsebujejo tako inherentne neverjetnosti, da Komisijo prepričajo, da ne predstavljajo resnice, ne glede na sredstva, uporabljena za njihovo pridobitev.

Da Trocki nikoli ni dal navodil nobenemu od obtoženih ali prič v moskovskih sojenjih, naj sklene sporazume s tujimi silami proti Sovjetski zvezi [in] da Trocki nikoli ni priporočal, načrtoval ali poskušal obnoviti kapitalizma v ZSSR.

Komisija je zaključila: &quot;Zato menimo, da so moskovski procesi lažni.&quot;

Implikacije desničarjev 

Na drugem sojenju je Karl Radek pričal, da je obstajala »tretja organizacija, ločena od kadrov, ki so šli skozi [Trockijevo] šolo,« pa tudi »poltrockisti, četrt-trockisti, osmino-trockisti,  ljudje, ki so nam pomagali, ne da bi vedeli za teroristično organizacijo, vendar so sočustvovali z nami, ljudje, ki so nam iz liberalizma, iz Fronde proti Partiji, dali to pomoč.&quot; 

S &quot;tretjo organizacijo&quot; je mislil na zadnjo preostalo nekdanjo opozicijsko skupino, imenovano desničarji, ki jo je vodil Buharin, ki ga je vpletel z besedami:

Počutim se krivega še zaradi nečesa: tudi po priznanju krivde in razkritju organizacije sem trmasto zavračal pričanje o Buharinu. Vedel sem, da je Buharinov položaj prav tako brezizhoden kot moj, ker je bila naša krivda, če ne pravno, pa v bistvu enaka. Vendar sva tesna prijatelja in intelektualno prijateljstvo je močnejše od drugih prijateljstev. Vedel sem, da je Buharin v enakem stanju vznemirjenja kot jaz. Zato ga zvezanega po rokah in nogah nisem hotel izročiti ljudskemu komisariatu za notranje zadeve. Tako kot v odnosu do drugih naših kadrov sem želel, da sam Buharin položi orožje. &lt;/blockquote&gt;

=== Tretji Moskovski proces ===
[[Slika:1934 agranov yagoda unknown redens.jpg|sličica|242x242_pik|Šefi NKVD-ja, odgovorni za množične poboje: Yakov Agranov, Grenkrih Yagoda, Neznan in Stanislav Redens. Vsi štrije so bili na koncu prav tako usmrčeni.]]
Tretje in zadnje sojenje, marca 1938, znano kot Proces enaindvajsetih, je najbolj znano med sovjetskimi nazornimi sojenji zaradi vpletenih oseb in obsega obtožb, ki so povezale vse ohlapne niti prejšnjih sojenj. Zamišljeno kot vrhunec prejšnjih sojenj [nevtralnost je sporna] je vključevalo 21 obtožencev, ki naj bi pripadali &quot;bloku desničarjev in trockistov&quot;, ki naj bi ga vodil [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaj Buharin]], nekdanji predsednik Komunistične internacionale, nekdanji premier [[Aleksej Ivanovič Rikov|Aleksej Rikov]], [[Christian Rakovsky]], [[Nikolai Krestinsky]] in [[Genrikh Yagoda]], nedavno osramočeni vodja NKVD.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{navedi splet|last=Broué|first=Pierre|title=The &quot;Bloc&quot; of the Oppositions against Stalin (January 1980)|url=https://www.marxists.org/archive/broue/1980/01/bloc.html|access-date=2020-12-19|website=www.marxists.org}}&lt;/ref&gt; Čeprav je opozicijski blok pod vodstvom Trockega in z zinovjevci res obstajal, [[Pierre Broué]] trdi, da Buharin ni bil vpleten.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Cohen|first=Stephen|title=Bukharin and the Bolshevik Revolution|year=1980|url=https://archive.org/details/bukharinbolshevi0000cohe}}&lt;/ref&gt; Za razliko od Brouéja je eden njegovih nekdanjih zaveznikov Jules Humbert-Droz v svojih spominih dejal, da mu je Buharin povedal, da je oblikoval tajni blok z Zinovjevom in Kamenjevom, da bi odstranil Stalina z vodstva. 

Dejstvo, da je bil Yagoda eden od obtoženih, je pokazalo, s kakšno hitrostjo so čistke žrle svoje. Zdaj so domnevali, da so Buharin in drugi od leta 1918 želeli ubiti Lenina, Stalina in [[Maksim Gorki|Maksima Gorkega]] z zastrupitvijo, razdeliti ZSSR in predati njena ozemlja Nemčiji, Japonski in Veliki Britaniji ter druge nesmiselne obtožbe. 

Celo prej naklonjeni opazovalci, ki so sprejeli prejšnja sojenja, so te nove obtožbe težje sprejeli, saj so postajale vse bolj absurdne, čistka pa se je razširila tako, da je zajela skoraj vse žive stare boljševiške voditelje razen Stalina in Kalinina. Stalinova leta vladanja so tako očarala zahodne intelektualce kot sojenje in usmrtitev Buharina, ki je bil marksistični teoretik z mednarodnim ugledom.{{sfn|Koestler|1940|p=258}} Za nekatere vidne komuniste, kot so [[Bertram Wolfe]], [[Jay Lovestone]], [[Arthur Koestler]] in [[Heinrich Brandler]], je sojenje Buharinu pomenilo njihov dokončni prelom s komunizmom in sčasoma celo prve tri spremenilo v goreče protikomuniste. Zanje je Buharinovo priznanje simboliziralo plenilstvo komunizma, ki ni samo uničil svojih sinov, ampak jih je tudi vpoklical v samouničenje in individualno odrekanje.&lt;ref name=&quot;Corey Robin, Fear, Page 96&quot;&gt;Corey Robin, &quot;Fear&quot;, Page 96&lt;/ref&gt;

==== Buharinova izpoved ====
[[Slika:Bucharin.bra.jpg|sličica|277x277_pik|[[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaj Buharin]], eden od najbolj vidnih ruskih revolucionarjev, katerega so na Stalinov ukaz usmrtili leta 1938.]]
Na prvi dan sojenja je Krestinsky povzročil senzacijo, ko je zavrnil svoje pisno priznanje in se izrekel za nedolžnega po vseh obtožbah. Vendar pa je naslednji dan po »posebnih ukrepih«, pri katerih so mu med drugim izpahnili levo ramo, svojo tožbo spremenil.{{sfn|Conquest|2008|p=352}} 

[[Anastas Mikojan]] in Vjačeslav Molotov sta kasneje trdila, da Buharina nikoli niso mučili, zdaj pa je znano, da so njegovi zasliševalci dobili ukaz &quot;pretepanje dovoljeno&quot; in so bili pod velikim pritiskom, da od &quot;zvezdnega&quot; obtoženca izsilijo priznanje. Buharin je sprva zdržal tri mesece, a so ga grožnje njegovi mladi ženi in majhnemu sinu skupaj z &quot;metodami fizičnega vpliva&quot; skoraj popolnoma uničile. Ko pa je prebral svojo izpoved, ki jo je dopolnil in popravil osebno Stalin, je svojo celotno izpoved umaknil. Pregled se je začel znova, z dvojno ekipo zasliševalcev.{{sfn|Conquest|2008|p=364–5}} 

Zlasti Buharinova izpoved je postala predmet številnih razprav med zahodnimi opazovalci, ki je navdihnila Koestlerjev hvaljeni roman Opoldne tema in filozofski esej Mauricea Merleau-Pontyja v Humanizmu in terorju. Njegovo priznanje je bilo nekoliko drugačno od drugih v tem, da je priznal krivdo za &quot;vsoto kaznivih dejanj&quot;, zanikal pa je vednost, ko je šlo za konkretna kazniva dejanja. Nekateri bistroumni opazovalci so opazili, da bo dovolil le tisto, kar je bilo v pisni izpovedi, in zavrnil nadaljevanje [potreben citat].

Rezultat je bila nenavadna mešanica raznih priznanj (da je &quot;izrojen fašist&quot;, ki dela za &quot;obnovo kapitalizma&quot;) in subtilne kritike sojenja. Potem, ko je ovrgel več obtožb proti njemu,&lt;ref&gt;Report by Viscount Chilston (British ambassador) to Viscount Halifax, No.141, Moscow, 21 March 1938&lt;/ref&gt; je ena priča opazila, da je Buharin rečeno pokazal, da lahko zelo enostavno uniči celoten primer.&quot; Nadaljeval je z besedami, da priznanje obtoženega ni bistveno. Svojo zadnjo prošnjo je končal z besedami:&lt;ref&gt;Tucker, Robert. &quot;Block of Rights and Trotskyites.&quot; ''Report of Court Proceedings in the Case of the Anti-Soviet''. pp. 667–68.&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;Pošastnost mojega zločina je neizmerna zlasti v novi fazi boja ZSSR. Naj bo to sojenje zadnja huda lekcija in naj vsem postane jasna velika moč ZSSR.&lt;/blockquote&gt;[[Romain Rolland]] in drugi so pisali Stalinu in prosili za pomilostitev Buharina, vendar so bili vsi vodilni obtoženci usmrčeni, razen Rakovskega in dveh drugih (ki sta bila ubita v [[Množični poboji zapornikov NKVD|množičnih pobojih zapornikov NKVD]] leta 1941). Kljub obljubi, da bo prizanesel njegovi družini, je bila Buharinova žena [[Anna Larina]] poslana v koncentracijske taborišče Gulag, vendar je preživela in videla, kako je njenega moža pol stoletja kasneje posmrtno rehabilitirala sovjetska država pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] leta 1988. 

== Nekdanji kulaki in drugi protisovjetski elementi ==
[[Slika:Evgeny Miller1.png|sličica|Jevgenij-Ludvig Karlovič Miller, enega od preostalih voditeljev belega gibanja, je leta 1937 ugrabil NKVD in ga 19 mesecev pozneje usmrtil.]]
2. julija 1937 je Stalin v strogo tajnem ukazu šefom regionalne partije in NKVD naročil, naj izdajo ocenjeno število &quot;kulakov&quot; in &quot;kriminalcev&quot; v svojih okrožjih. Te posameznike naj bi aretirali in usmrtili ali poslali v taborišča gulag. Partijski šefi so ugodili in v nekaj dneh izdelali te sezname s številkami, ki so približno ustrezale posameznikom, ki so že bili pod tajnim policijskim nadzorom.&lt;ref name=&quot;werth3&quot;&gt;{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)|publisher=Mass Violence and Resistance – Research Network|date=15 April 2019|access-date=2022-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415194323/https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|archive-date=2021-04-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

30. julija 1937 je bil izdan ukaz NKVD št. 00447, usmerjen proti &quot;nekdanjim kulakom&quot; in drugim &quot;protisovjetskim elementom&quot; (kot so nekdanji uradniki carskega režima, nekdanji člani političnih strank, ki niso komunistične, itd.). Po sklepih trojk NKVD naj bi jih izvensodno usmrtili ali poslali v taborišča Gulag. 

Zdi se, da so bile naslednje kategorije na indeksnih karticah, katalogih osumljencev, ki jih je leta zbiral NKVD in so jih sistematično izsledili: »bivši kulaki«, ki so bili predhodno deportirani v »posebna naselja« v negostoljubnih delih države ([[Sibirija]], [[Ural]], [[Kazahstan]], [[Daljni sever]]), nekdanji carski državni uslužbenci, nekdanji častniki bele armade, udeleženci kmečkih uporov, člani duhovščine, osebe brez volilne pravice, nekdanji člani neboljševiških strank, navadni kriminalci, kot so tatovi, znani policiji in raznim drugim »družbeno škodljivim elementom«.&lt;ref name=&quot;werth2-6&quot;&gt;{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.massviolence.org/The-NKVD-Mass-Secret-Operation-no-00447-August-1937?artpage=2-6|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je bilo veliko ljudi aretiranih naključno v akcijah, na podlagi ovadb ali ker so bili v sorodu z že aretiranimi ljudmi, prijatelji ali poznani. Inženirji, kmetje, železničarji in drugi delavci so bili aretirani med &quot;operacijo Kulak&quot; na podlagi dejstva, da so delali za ali v bližini pomembnih strateških mest in tovarn, kjer so se zaradi zgodile delovne nesreče. V tem obdobju je NKVD te primere ponovno odprl in jih označil za &quot;sabotažo&quot; ali &quot;razgradnjo&quot;.&lt;ref&gt;Werth, Nicolas. 2009. ''L’ivrogne et la marchande de fleurs. Autopsie d’un meurtre de masse, 1937–1938''. Paris: Tallandier.&lt;/ref&gt;

Pravoslavna duhovščina, vključno z aktivnimi župljani, je bila skoraj uničena: 85% od 35.000 članov duhovščine je bilo aretiranih. Posebej ranljivi za politično represijo so bili tudi tako imenovani »posebni naseljenci« (spetzpereselentsy), ki so bili pod stalnim policijskim nadzorom in so predstavljali ogromen krog potencialnih »sovražnikov«, na katere se je lahko oprlo. Vsaj 100.000 jih je bilo med veliko čistko aretiranih.&lt;ref name=&quot;sciencespo.fr3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret Operation n°00447 (August 1937 – November 1938) &amp;#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=19 January 2016|website=nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  

Po hitrem postopku so bili obravnavani tudi navadni kriminalci, kot so tatovi, &quot;kršitelji potnega režima&quot; itd. V [[Moskva|Moskvi]] je bila na primer skoraj ena tretjina od 20.765 oseb, usmrčenih na strelišču v Butovu, obtožena nepolitičnega kaznivega dejanja. 

Za izvedbo množičnih aretacij je bilo 25.000 častnikov državne varnosti NKVD dopolnjenih z enotami navadne policije ter Komsomolom (Mlada komunistična zveza) in civilnimi člani komunistične partije. Da bi izpolnili kvote, je policija zbirala ljudi na trgih in železniških postajah, da bi aretirala &quot;socialne izobčence&quot;. Lokalne enote NKVD so, da bi izpolnile svoj »minimum primerov« in izsilile priznanja od aretirancev, delale v dolgih neprekinjenih izmenah, med katerimi so zasliševale, mučile, pretepale in maltretirale ujetnike. V mnogih primerih so bili aretirani prisiljeni podpisati prazne strani, ki so jih zasliševalci pozneje izpolnili z izmišljenim priznanjem.&lt;ref name=&quot;werth4&quot;&gt;{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)|publisher=Mass Violence and Resistance – Research Network|date=15 April 2019|access-date=2022-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415194323/https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|archive-date=2021-04-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sciencespo.fr4&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret Operation n°00447 (August 1937 – November 1938) &amp;#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=19 January 2016|website=nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Po zaslišanjih so bili spisi predani članom NKVD, ki so izrekali sodbe v odsotnosti obtoženih. Med poldnevnim zasedanjem so zaposleni pregledali več sto primerov in izrekli smrtno obsodbo ali obsodbo v koncentracijska taborišča Gulag. Smrtne kazni so bile takoj izvršljive. Usmrtitve so izvajali ponoči, bodisi v zaporih ali na osamljenih območjih, ki jih je vodil NKVD in so bili praviloma na obrobju večjih mest.&lt;ref name=&quot;werth2-62&quot;&gt;{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.massviolence.org/The-NKVD-Mass-Secret-Operation-no-00447-August-1937?artpage=2-6|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;werth3-6&quot;&gt;{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.massviolence.org/The-NKVD-Mass-Secret-Operation-no-00447-August-1937?artpage=3-6|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)}}&lt;/ref&gt;

&quot;Operacija Kulak&quot; je bila največja posamezna kampanja zatiranja v letih 1937–38, saj je bilo aretiranih 669.929 ljudi in 376.202 usmrčenih, več kot polovica vseh znanih usmrtitev.

== Kampanja po narodnosti ==
[[Slika:Izrail Pliner NKVD.jpg|sličica|[[Izrail Pliner]], šef Gulaga, je bil usmrčen leta 1938.]]
Po ukazu Nikolaja Ježova je NKVD med letoma 1937 in 1938 izvedel vrsto množičnih operacij proti določenim narodnostim v Sovjetski zvezi.

Operacija NKVD proti Poljakom je bila največja te vrste.{{sfn|Snyder|2010|ref=none|pp=103–104}} Poljaki so bili največja žrtev NKVD: 143.810 aretacij in 111.091 usmrtitev po evidenci. Snyder ocenjuje, da je bilo med njimi vsaj petinosemdeset tisoč etničnih Poljakov. Poljaki so predstavljali 12,5 % tistih, ki so bili ubiti med velikim terorjem, medtem ko so predstavljali le 0,4 % prebivalstva.&lt;ref name=&quot;Russian1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.memo.ru/history/POLAcy/00485ART.htm|script-title=ru:&quot;Польская операция&quot; НКВД 1937–1938 гг.|publisher=НИПЦ «Мемориал»|access-date=May 27, 2012|author=Н.В.Петров, А.Б.Рогинский|quote=''Original title:'' О фашистско-повстанческой, шпионской, диверсионной, пораженческой и террористической деятельности польской разведки в СССР|language=ru|trans-title=&quot;The Polish operation&quot; NKVD 1937–1938|archive-date=15 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215195305/http://www.memo.ru/history/polacy/00485ART.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na splošno so narodne manjšine, ki so bile tarče teh akcij, sestavljale 36 % žrtev velike čistke, čeprav so predstavljale le 1,6 % prebivalstva Sovjetske zveze;&lt;ref name=&quot;snyvic&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snyder|first=Timothy|title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin|url=https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814|date=2010|publisher=Basic Books|pages=[https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n124 104]}}&lt;/ref&gt; 74 % pripadnikov etničnih manjšin, aretiranih med veliko čistko, je bilo usmrčenih, medtem ko so imeli tisti, ki so bili obsojeni med operacijo Kulak, le 50 % možnosti, da bodo usmrčeni (čeprav je to morda posledica pomanjkanja prostora v taboriščih Gulag v poznih fazah čistk namesto namerne diskriminacije pri obsojanju).&lt;ref name=&quot;snyvic3&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snyder|first=Timothy|title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin|url=https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814|date=2010|publisher=Basic Books|pages=[https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n124 104]}}&lt;/ref&gt; 

Žene in otroke aretiranih in usmrčenih je obravnaval NKVD-jev odlog št. 00486. Ženske so bile obsojene na prisilno delo od 5 do 10 let. Njihove mladoletne otroke so zaprli v sirotišnice.&lt;ref name=&quot;fronda&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://fronda.gliwice.pl/czytelnia.php5?id=84|title=Zapomniane ludobójstwo stalinowskie (The forgotten Stalinist genocide)|publisher=Gliwicki klub Fondy. Czytelnia|date=2010-10-27|author=Michał Jasiński|via=Internet Archive|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20120323100829/http://fronda.gliwice.pl/czytelnia.php5?id=84|archive-date=23 March 2012}}&lt;/ref&gt; Vse imetje je bilo zaplenjeno. Razširjene družine so namenoma pustili brez ničesar za preživetje, kar je običajno zapečatilo tudi njihovo usodo, kar je prizadelo do 200.000–250.000 ljudi poljskega porekla, odvisno od velikosti njihovih družin.&lt;ref name=&quot;fronda2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://fronda.gliwice.pl/czytelnia.php5?id=84|title=Zapomniane ludobójstwo stalinowskie (The forgotten Stalinist genocide)|publisher=Gliwicki klub Fondy. Czytelnia|date=2010-10-27|author=Michał Jasiński|via=Internet Archive|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20120323100829/http://fronda.gliwice.pl/czytelnia.php5?id=84|archive-date=23 March 2012}}&lt;/ref&gt; Nacionalne operacije NKVD so potekale po sistemu kvot z albumskim postopkom. Uradniki so bili pooblaščeni za aretacijo in usmrtitev določenega števila tako imenovanih &quot;protirevolucionarjev&quot;, ki jih je zbrala uprava z uporabo različnih statističnih podatkov, pa tudi telefonskih imenikov z imeni, ki niso zvenela rusko.{{sfn|Courtois|1999}} 

Operacija NKVD proti Poljakom je služila kot model za vrsto podobnih tajnih odlokov NKVD, namenjenih številnim državljanstvom v Sovjetski zvezi: finski, latvijski, estonski, bolgarski, afganistanski, iranski, grški in kitajski.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Sundström|first1=Olle|url=https://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:1167084/FULLTEXT01.pdf|title=Ethnic and Religious Minorities in Stalin's Soviet Union: New Dimensions of Research|last2=Kotljarchuk|first2=Andrej|publisher=Södertörn Academic Studies|year=2017|isbn=9789176017777|pages=16|chapter=Introduction: the problem of ethnic and religious minorities in Stalin's Soviet Union}}&lt;/ref&gt; Med akcijami proti narodnim manjšinam je bila največja, po številu žrtev takoj za &quot;Kulaško akcijo&quot;. Po besedah ​​[[Timothy Snyder|Timothyja Snyderja]] so etnični Poljaki sestavljali največjo skupino žrtev velike čistke, saj so predstavljali manj kot 0,5 % prebivalstva države, a so sestavljali 12,5 % usmrčenih. [[Timothy Snyder]] pripisuje 300.000 smrti med veliko čistko &quot;nacionalnemu terorju&quot;, vključno z etničnimi manjšinami in ukrajinskimi kulaki, ki so preživeli zgodnja trideseta leta.&lt;ref&gt;[[Timothy Snyder|Snyder, Timothy]]. 2010. ''[[Bloodlands|Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin]]''. [[Basic Books]]. {{ISBN|0-465-00239-0}}. pp. 102, 107.&lt;/ref&gt; V zvezi z manjšinami v diaspori, od katerih je bila velika večina sovjetskih državljanov in katerih predniki so desetletja in včasih stoletja prebivali v Sovjetski zvezi in [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], je &quot;to poimenovanje absolutiziralo njihovo čezmejno etnično pripadnost kot edini pomemben vidik njihove identitete, zadosten dokaz njihove nezvestobe in zadostno opravičilo za njihovo aretacijo in usmrtitev«.&lt;ref&gt;Timothy Snyder, Bloodlands, Basic Books 2010 Page 411–412&lt;/ref&gt; Nekateri učenjaki so nacionalne operacije NKVD označili za genocidne.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/3229636/Martin%201998.pdf?sequence=2|title=Martin, Terry. &quot;The origins of Soviet ethnic cleansing.&quot; The Journal of Modern History 70.4 (1998): 813–861.|access-date=2022-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20201209094732/https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/3229636/Martin%201998.pdf?sequence=2|archive-date=2020-12-09|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;stalpol&quot;&gt;[https://books.google.com/books?redir_esc=y&amp;id=IB-hDQAAQBAJ&amp;q=%22Polish+operation%22#v=snippet&amp;q=%22Polish%20operation%22&amp;f=false Genocide: A World History], Norman M. Naimark&lt;/ref&gt; [[Norman Naimark]] je Stalinovo politiko do Poljakov v tridesetih letih 20. stoletja označil za genocidno: vendar velike čistke ne šteje za povsem genocidno, ker je bila tarča tudi političnih nasprotnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret National Operations (August 1937 – November 1938) &amp;#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=15 April 2019|website=nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; Večina znanstvenikov pa se osredotoča na varnostno dilemo na obmejnih območjih, kar kaže na potrebo po zavarovanju etnične celovitosti sovjetskega prostora nasproti sosednjim kapitalističnim sovražnim državam.&lt;ref&gt;[https://scholarlycommons.law.case.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1078&amp;context=jil The Crime of Genocide Committed against the Poles by the USSR before and during World War II:An International Legal Study] by Karol Karski, Cas eWestern Reserve Journal of International Law, Vol. 45, 2013&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/cifamerica/2010/oct/05/holocaust-secondworldwar|title=The fatal fact of the Nazi-Soviet pact|last=Snyder|first=Timothy|date=2010-10-05|website=the Guardian|language=en|access-date=2018-08-06}}&lt;/ref&gt; Poudarjajo vlogo mednarodnih odnosov in menijo, da predstavniki teh manjšin niso bili usmrčeni zaradi svoje etnične pripadnosti, temveč zaradi morebitnih odnosov do držav, sovražnih do ZSSR, in strahu pred nelojalnostjo v primeru invazije.&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Sundström|first1=Olle|url=https://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:1167084/FULLTEXT01.pdf|title=Ethnic and Religious Minorities in Stalin's Soviet Union: New Dimensions of Research|last2=Kotljarchuk|first2=Andrej|publisher=Södertörn Academic Studies|year=2017|isbn=9789176017777|pages=16|chapter=Introduction: the problem of ethnic and religious minorities in Stalin's Soviet Union}}&lt;/ref&gt; Kljub temu obstaja le malo dokazov, ki bi nakazovali, da so domnevni ruski in Stalinovi predsodki igrali osrednjo vzročno vlogo v veliki čistki.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|last2=Pepłoński|first2=Andrzej|date=2009|title=The Great Terror|url=https://journals.openedition.org/monderusse/9736|journal=Cahiers du monde russe. Russie – Empire russe – Union soviétique et États indépendants|language=en|volume=50|issue=50/2–3|pages=647–670|doi=10.4000/monderusse.9736|issn=1252-6576}}&lt;/ref&gt; 

== Čistke v vojski ==
[[Slika:5marshals 01.jpg|levo|sličica|239x239_pik|Prvih pet maršalov Sovjetske zveze novembra 1935 (od leve proti desni): [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Mihail Tuhačevski]], [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjon Budjoni]], [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Kliment Vorošilov]], [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]], [[Aleksandr Jegorov]]. Samo Budjoni in Vorošilov sta preživela Veliko čistko.]]
Čistka v [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] in vojaški pomorski mornarici je odstranila od tri od pet maršalov (takrat enakovredne generalom s štirimi zvezdicami),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.goarmy.com/about/ranks-and-insignia/ranks.html|title=Ranks|website=goarmy.com|access-date=2018-12-18|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017012826/https://www.goarmy.com/about/ranks-and-insignia/ranks.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 13 od 15 armadnih poveljnikov (takrat enakovredne generalom s tremi zvezdicami),{{sfn|Conquest|2008|p=211}}{{sfn|Courtois|1999|p=198}} osem od devetih admiralov (usmrčenih 50 od 57 poveljnikov armadnih korpusov, 154 od 186 poveljnikov divizij, 16 od 16 armadnih komisarjev in 25 od 28 armadnih korpusov.{{sfn|Courtois|1999|p=198}}

Sprva je veljalo, da je bilo pobitih 25–50 % častnikov Rdeče armade; zdaj je znano, da je prava številka usmrčenih 3,7–7,7 %. To neskladje je bilo posledica sistematičnega podcenjevanja resnične velikosti častniškega korpusa Rdeče armade, pri čemer je bilo spregledano, da je bila večina usmrčenih zgolj izključena iz partije. Le trideset odstodkov tistih, ki so bili izključeni, se je smelo vrniti v službo.&lt;ref&gt;Stephen Lee, ''European Dictatorships 1918–1945,'' page 56.&lt;/ref&gt; 

Čistke v vojski naj bi bile podprte z nemško ponarejenimi dokumenti (naj bi šlo za korespondenco med maršalom Tuhačevskim in člani nemškega vrhovnega poveljstva).{{sfn|Conquest|2008|pp=198–189 (a Soviet book, ''Marshal Tukhachevskiy'' by Nikulin, pp.&amp;nbsp;189–194 is cited)}} Trditev ni podprta z dejstvi, saj sta bila v času, ko naj bi dokumenti nastali, dva moška iz skupine Tuhačevskega že zaprta, v času, ko naj bi dokument prišel do Stalina, pa je čistka že potekala. Vendar so bili dejanski dokazi, predstavljeni na sojenju, pridobljeni z izsiljenimi priznanji.{{sfn|Conquest|2008|p=200–202}} 

Čistka je imela pomemben vpliv na nemško odločanje v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]: številni nemški generali so nasprotovali [[Operacija Barbarossa|invaziji na Rusijo]], toda nemški voditelj [[Adolf Hitler]] se s tem ni strinjal in je trdil, da je bila Rdeča armada manj učinkovita, potem ko je bilo njeno intelektualno vodstvo odpravljeno v čistki.&lt;ref&gt;&quot;Despite the fact that the combined firepower of the Red Army was greater than that of the Germans, the Purges had effectively crippled it by destroying the officer corps. This was the decisive element which persuaded Hitler to attack in 1941. At the Nuremberg trial, Marshal Keitel testified that many German generals had warned Hitler not to attack Russia, arguing that the Red Army was a formidable opponent. Rejecting these Hitler gave Keitel his main reason &quot;The first-class high-ranking officers were wiped out by Stalin in 1937, and the new generation cannot yet provide the brains they need.&quot;&quot; [[Roy Medvedev]], [[Let History Judge]], p.214&lt;/ref&gt; 

== Širše čiščenje ==
[[Slika:1930-MushketovD.jpg|sličica|Paleontolog in geolog [[Dmitrii Mushketov]], usmrčen leta 1938. ]]
Stalin je dal pobiti tudi veliko število svojih lastnih, veliko tudi nekdanjih, sodelavcev. Sčasoma so bili usmrčeni skoraj vsi boljševiki, ki so imeli vidne vloge med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 ali v Leninovi sovjetski vladi. Štirje od ostalih petih so bili usmrčeni; peti, [[Lev Trocki]], je bil leta 1929 prisiljen v izgnanstvo izven Sovjetske zveze, leta 1940 pa ga je v [[Mehika|Mehiki]] ubil sovjetski agent [[Ramón Mercader]].{{sfn|Gellately|2007}} Od sedmih članov, izvoljenih v politbiro med [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] in Leninovo smrtjo leta 1924, so bili štirje usmrčeni, eden (Tomski) je storil samomor, dva (Molotov in Kalinin) pa sta preživela. 

Čeprav so bili sodni procesi in usmrtitve nekdanjih boljševiških voditeljev najvidnejši del, so bili le manjši vidik čistk za aretacije in usmrtitve kot za vse druge dejavnosti v planskem gospodarstvu.{{sfn|Gellately|2007}} 

Žrtve so v odsotnosti in v zaprtih prostorih obsodili zunajsodni organi – vodstva NKVD so obsodile avtohtone »sovražnike« po ukazu odloga št. 00447 in dvočlanski dvoiki (komisar NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaj Ježov]] in glavni državni tožilec [[Andrej Višinski]] ali njuna namestnika), ki so bili aretirani po nacionalni liniji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Freeze|first=Gregory|title=Russia: A History|url=https://archive.org/details/russiahistory0000unse_i1g0|publisher=Oxford University Press|year=2009|isbn=978-0-19-956041-7|location=United States|pages=[https://archive.org/details/russiahistory0000unse_i1g0/page/n405 364]–372|language=en}}&lt;/ref&gt; Značilnost vseh množičnih operacij NKVD je bila prilagodljivost: najprej, bi lahko številke - tako imenovano mejo - zlahka povečali; drugič, uradnikom NKVD je bilo povsem prepuščeno, ali bodo določenega ujetnika ustrelili ali poslali v taborišča; tretjič, časovne omejitve, določene za dokončanje posameznih operacij, so se vedno znova podaljševale. 

Žrtve so usmrtili ponoči, bodisi v zaporih, v kleteh sedeža NKVD ali na osamljenem območju, običajno v gozdu. Oficirji NKVD so ujetnike streljali v glavo s puškami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kurapaty-1937-1941-nkvd-mass-killings-soviet-belarus.html/|title=Kurapaty (1937–1941): NKVD Mass Killings in Soviet Belarus &amp;#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=29 April 2019|website=kurapaty-1937-1941-nkvd-mass-killings-soviet-belarus.html}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sciencespo.fr&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret Operation n°00447 (August 1937 – November 1938) &amp;#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=19 January 2016|website=nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

=== Inteligenca ===
V 1920-ih in 1930-ih je bilo zaprtih 2000 pisateljev, intelektualcev in umetnikov, 1500 pa jih je umrlo v zaporih in koncentracijskih taboriščih [[Gulag]].{{sfn|Conquest|2008|p=295}} Urad je bil nasilno očiščen že leta 1933, ker ni napovedal vremena, škodljivega za pridelke. Še posebej visok smrtni davek pa je bil med pisci. 

=== Žrtve zahodnih emigrantov ===
Med žrtvami velike čistke so bili ameriški priseljenci, ki so emigrirali na vrhuncu [[Velika gospodarska kriza|velike gospodarske krize]], da bi našli delo. Na vrhuncu čistke so ameriški priseljenci odšli na ameriško veleposlaništvo in prosili za potne liste, da bi lahko zapustili Sovjetsko zvezo.&lt;ref&gt;Tim Tzouliadis. &quot;[http://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_7537000/7537585.stm Nightmare in the workers paradise]&quot;. ''[[BBC News]]'', 2 August 2008&lt;/ref&gt; Uradniki veleposlaništva so jih zavrnili, nato pa so jih na pločniku zunaj aretirali prežijoči agenti NKVD. Mnoge so komunisti pozneje ustrelili na strelišču Butovo.&lt;ref&gt;[[John Earl Haynes]] and [[Harvey Klehr]]. &quot;[http://www.johnearlhaynes.org/page99.html American Communists and Radicals Executed by Soviet Political Police and Buried at Sandarmokh]&quot; (appendix to ''In Denial: Historians, Communism and Espionage'').&lt;/ref&gt; Poleg tega je bilo 141 ameriških državljanov finskega porekla usmrčenih in pokopanih v [[Sandarmokh|Sandarmokhu]]. Tam je bilo ustreljenih in pokopanih tudi 127 finskih Kanadčanov.{{sfn|Haynes|Klehr|2003|p=117}} 

=== Usmrtitve političnih zapornikov v Gulagih ===
V velikem številu so bili usmrčeni tudi politični zaporniki, ki so že prestajali kazen v taboriščih [[Gulag]]. Odredba NKVD št. 00447 je bila namenjena tudi »najbolj zlobnim in trdovratnim protisovjetskim ljudem v taboriščih«, vsi so bili »uvrščeni v prvo kategorijo« – torej postreljeni. Odredba NKVD št.  00447 je odredila 10.000 usmrtitev za ta kontingent, vendar jih je bilo med tajno množično operacijo ustreljenih vsaj trikrat več, večina v marcu–aprilu 1938.&lt;ref name=&quot;sciencespo.fr2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret Operation n°00447 (August 1937 – November 1938) &amp;#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=19 January 2016|website=nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Velika čistka v Mongoliji ===
{{Glej tudi|Stalinistična represija v Mongoliji}}
V poznih tridesetih letih dvajsetega stoletja je Stalin poslal zaposlene NKVD v [[Mongolija|Mongolsko ljudsko republiko]], kjer je ustanovil mongolsko različico NKVD in nadaljeval z usmrtitvijo več deset tisoč ljudi, obtoženih povezav s &quot;projaponskimi vohunskimi krogi&quot;.{{sfn|Kuromiya|2007|p=2}}&lt;ref&gt;Christopher Kaplonski, &quot;[http://www.chriskaplonski.com/downloads/bullets.pdf Thirty thousand bullets]&quot;, in: ''Historical Injustice and Democratic Transition in Eastern Asia and Northern Europe'', London 2002, pp. 155–168&lt;/ref&gt; Budistični menihi so predstavljali največje število žrtev, saj jih je bilo v čistki ubitih 18.000. Druge žrtve so bili plemstvo ter politične in akademske osebnosti, skupaj z nekaterimi navadnimi delavci in pastirji. Še leta 2003 so odkrili množična grobišča s stotinami usmrčenih budističnih menihov in civilistov.&lt;ref&gt;&quot;[https://web.archive.org/web/20030614090710/http://www.rte.ie/news/2003/0612/mongolia.html Mass grave uncovered in Mongolia]&quot;. RTÉ News, 12 June 2003&lt;/ref&gt; 

=== Velika čistka v Šindžijangu ===
Prosovjetski voditelj [[Sheng Shicai]] iz province [[Šindžjang|Xinjiang]] na Kitajskem je leta 1937 sprožil lastno čistko, ki je sovpadala s Stalinovo veliko čistko. Vojna v Šindžinjangu (1937) je izbruhnila med čistko.&lt;ref&gt;Allen S. Whiting and General Sheng Shicai. &quot;Sinkiang: Pawn or Pivot?&quot; Michigan State University Press, 1958&lt;/ref&gt; Sheng je prejel pomoč NKVD. Sheng in Sovjeti so domnevali obsežno trockistično zaroto in &quot;fašistično trockistično zaroto&quot; za uničenje Sovjetske zveze. Med 435 domnevnimi zarotniki v zaroti so bili sovjetski generalni konzul [[Garegin Apresoff]], general [[Ma Hushan]], [[Ma Shaowu]], [[Mahmud Sijan]], uradni voditelj province Xinjiang Huang Han-chang in Hoja-Niyaz. Xinjiang je tako prišel pod praktično sovjetski nadzor.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=IAs9AAAAIAAJ&amp;q=fascist+trotskyite+plotters|title=Warlords and Muslims in Chinese Central Asia: a political history of Republican Sinkiang 1911–1949|author=Andrew D. W. Forbes|year=1986|publisher=CUP Archive|location=Cambridge, England|isbn=978-0-521-25514-1|pages=151, 376|access-date=31 December 2010}}&lt;/ref&gt;

== Zaključek ==
[[Slika:Kosior.jpg|sličica|225x225_pik|Poljsko-sovjetski politik [[Stanislav Kosior]] je bil usmrčen leta 1939.]]
Poleti 1938 je bil Ježov odstranjen s položaja vodje NKVD, na koncu pa so mu sodili in ga usmrtili. Na čelu ga je nasledil [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]]. 17. novembra 1938 sta skupni odlok Sovnarkoma ZSSR in Centralnega komiteja VKP(b) (Odlok o aretacijah, tožilskem nadzoru in poteku preiskav) in poznejši ukaz NKVD, ki ga je podpisal Berija, razveljavil večino ukazov NKVD o sistematični represiji in pogojno izvajanje smrtnih kazni. Odlok je nakazal konec množičnih sovjetskih čistk.{{Sfn|Hedeler, Wladislaw|Rosenblum, Nadja 2001|p=23}} Ko so Ježova usmrtili, je Stalin v zasebnem pogovoru z [[Aleksander Sergejevič Jakovljev|Aleksandrom Jakovljevim]] trdil, da je to zato, ker je ubil veliko nedolžnih ljudi.&lt;ref name=&quot;Holmstrom&quot;&gt;{{Cite journal|last=Holmstrom|first=Sven-Eric|date=2012|title=Khrushchev Lied|url=https://doi.org/10.1080/08854300.2012.686278|journal=[[Socialism and Democracy]]|volume=26|issue=2|pages=119–124|doi=10.1080/08854300.2012.686278|issn=0885-4300|quote=It is worth noting that the vast majority of the death sentences occurred during the so-called “yezhovshina” in 1937-38, and there is now good evidence that NKVD head Nikolai Yezhov acted behind the back of the Soviet government in order to turn people against the regime. See Mark Jansen &amp; Nikita Petrov, Stalinskii pitomets – Nikolai Yezhov, Moscow 2008, 367–79. When Yezhov himself was executed, Stalin claimed, in a private conversation with aircraft designer Aleksandr Yakovlev, that it was because he had killed a lot of innocent people (Aleksandr Yakovlev, Tsel’ Zhizni. Zapiski Aviakonstruktora, Moscow 1973, 267).|s2cid=219692705}}&lt;/ref&gt; 

[[Michael Parrish]] trdi, da medtem, ko se je velika čistka končala leta 1938, se je manjši teror nadaljeval v 1940-ih.{{sfn|Parrish|1996|p=32}} [[Aleksander Solženicin|Aleksander Solženjicin]] (častnik sovjetske vojske, ki je postal za desetletje ujetnik v sistemu Gulag) v Arhipelagu Gulag predstavlja najbolj celosten pogled na časovnico vseh leninističnih in stalinističnih čistk (1918–1953), v katerih je bila morda čistka v letih 1936–1938 preprosto tista, ki je pritegnila največ pozornosti ljudi, ki so lahko zabeležili njeno razsežnost zanamcem – inteligence – tako, da se je neposredno osredotočila nanje, medtem ko je več drugih valov tekočega toka čistk, kot je prva petletka načrta kolektivizacije in dekulakizacije v letih 1928–1933, so bili prav tako ogromni in prav tako brez pravičnosti, a jih je ljudski spomin (preživele) sovjetske javnosti uspešneje pogoltnil v pozabo.{{sfn|Solzhenitsyn|1973}}

V nekaterih primerih je bilo višje vojaško poveljstvo, aretirano pod vodstvom Ježova, pozneje usmrčenih pod vodstvom Berije. Nekateri primeri vključujejo maršala Sovjetske zveze [[Aleksander Jegorov|Aleksandra Jegorova]], aretiranega aprila 1938 in ustreljenega (ali umrlega zaradi mučenja) februarja 1939 (njegova žena G. A. Jegorova je bila ustreljena avgusta 1938); Armadni poveljnik [[Ivan Fedko]], aretiran julija 1938 in ustreljen februarja 1939; Zastavnik [[Konstantin Dušenov]] [ru], aretiran maja 1938 in ustreljen februarja 1940; [[Komkor G. I. Bondar]], aretiran avgusta 1938 in ustreljen marca 1939. Vsi omenjeni so bili posmrtno rehabilitirani.{{sfn|Parrish|1996|p=33}}  

Ko so svojci usmrčenih v letih 1937–38 spraševali o njihovi usodi, jim je NKVD lažno povedal, da so bili njihovi aretirani sorodniki obsojeni na »deset let brez pravice dopisovanja«. Ko so v letih 1947–48 potekla ta desetletna obdobja, aretirani pa se niso pojavili, so svojci ponovno povprašali NKVD o njihovi usodi in tokrat jim je povedal, da so aretirani umrli v zaporu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.memo.ru/memory/preface/preface.htm|title=Московский мартиролог|work=memo.ru|accessdate=2022-08-31|archive-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170115170328/http://memo.ru/memory/preface/preface.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Število žrtev ==
[[Slika:No to death penalty sculpture Ulaanbaatar.jpg|sličica|260x260_pik|Spomenik v Mongoliji, posvečen v spomin žrtvam stalinistične represije.]]
Uradne številke navajajo skupno število dokumentiranih usmrtitev v letih 1937 in 1938 na 681.692,{{sfn|Thurston|1998|p=139}}&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Getty|first1=J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gábor|last3=Zemskov|first3=Viktor|date=1993|title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|url=https://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf|journal=[[American Historical Review]]|volume=98|issue=4|page=1022|doi=10.2307/2166597|jstor=2166597|access-date=2022-08-31|archive-date=2022-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220116024822/https://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; poleg 116.000 smrti v Gulagu in 2.000 neuradno ubitih v streljanju,&lt;ref name=&quot;EllmanComment2&quot;&gt;{{cite journal|last=Ellman|first=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|quote=The best estimate that can currently be made of the number of repression deaths in 1937–38 is the range 950,000–1.2 million, i.e. about a million. This is the estimate which should be used by historians, teachers and journalists concerned with twentieth century Russian—and world—history|s2cid=43510161|access-date=2021-12-11|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kar ni po 58. členu; ker se skupna ocena smrti, ki jo je povzročila sovjetska represija med veliko čistko, giblje od 950.000 do 1,2 milijona, kar vključuje usmrtitve, smrti v priporu in tiste, ki so umrli kmalu po izpustitvi iz Gulaga zaradi nečloveškega ravnanja z njimi.&lt;ref name=&quot;EllmanComment&quot;/&gt; 

Po mnenju [[Robert Conquest|Roberta Conquesta]] je bila praksa ponarejanja za zniževanje številk usmrtitev prikrivanje usmrtitev s kaznijo &quot;deset let brez pravice dopisovanja&quot;, kar je skoraj vedno pomenilo usmrtitev.&lt;ref&gt;Robert Conquest, ''The Great Terror: A Reassessment: 40th Anniversary Edition'', Oxford University Press, USA, 2007. p. 287&lt;/ref&gt; Vsa trupla, identificirana v množičnih grobiščih v [[Vinnitsi]] in [[Kuropati|Kuropatih]], so bila od posameznikov, ki so prejeli to kazen. Kljub temu je nižja številka potrdila Conquestovo prvotno oceno iz leta 1968 o 700.000 &quot;zakonitih&quot; usmrtitvah in v predgovoru k izdaji Velike groze ob 40. obletnici je Conquest trdil, da je imel &quot;prav glede ključne zadeve – številk, ki jih  smrt: približno en milijon«.&lt;ref&gt;Robert Conquest, Preface, ''The Great Terror: A Reassessment: 40th Anniversary Edition'', Oxford University Press, USA, 2007. p. xvi&lt;/ref&gt; 

Po besedah ​​[[J. Arch Gettyja]] in [[Olega V. Naumova]], ocene o usmrtitvah v velikih čistkah kažejo od 500.000 do 7 milijonov. Vendar pa po njihovem mnenju &quot;arhivski dokazi tajne policije zavračajo astronomsko visoke ocene, ki so pogosto podane o številu žrtev terorizma&quot; in &quot;podatki, ki so na tej točki na voljo, jasno kažejo, da je število ustreljenih v dveh najhujših letih čistk [1937–38] bila verjetnejša v stotisočih kot v milijonih.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Getty|first1=J. Arch|last2=Naumov|first2=Oleg V.|date=2010|title=The Road to Terror: Stalin and the Self-Destruction of the Bolsheviks, 1932–1939|url=https://archive.org/details/roadtoterrorstal0000gett|location=|publisher=[[Yale University Press]]|pages=xiv, 243, 590–591|isbn=978-0300104073}}&lt;/ref&gt; Po besedah ​​zgodovinarke [[Corrine Kuhr]] je bilo med veliko čistko usmrčenih 700.000 ljudi od 2,5 milijona aretiranih.&lt;ref name=&quot;Kuhr&quot;&gt;{{Cite journal|last=Kuhr|first=Corinna|date=1998|title=Children of &quot;Enemies of The People&quot; as Victims of the Great Purges|url=https://www.jstor.org/stable/20171081|journal=Cahiers du Monde russe|volume=39|issue=1/2|pages=209–220|doi=10.3406/cmr.1998.2520|issn=1252-6576|jstor=20171081|quote=According to latest estimates 2,5 million people were arrested and 700,000 of them shot. These figures are based on reliable archival materials [...]|via=[[JSTOR]]}}&lt;/ref&gt; Profesor [[Nérard François-Xavier]] ocenjuje, da je bilo enako število obsojenih na smrt, vendar navaja, da je bilo aretiranih 1,3 milijona ljudi.&lt;ref name=&quot;Xavier&quot;&gt;{{navedi splet|last=François-Xavier|first=Nérard|date=27 February 2009|title=The Levashovo cemetery and the Great Terror in the Leningrad region|url=https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/levashovo-cemetery-and-great-terror-leningrad-region.html|url-status=live|access-date=|website=[[Paris Institute of Political Studies]]|language=en|quote=The Yezhovshchina or Stalin’s Great Terror [...] The precise end result of these operations is difficult to establish, but the total of the condemnations is estimated at roughly 1,300,000 of which 700,000 were sentenced to death, most of the others were sentenced to ten years in the camps (document translated in Werth, 2006: 143).}}&lt;/ref&gt; 

Sovjeti so sami podali svoje ocene, pri čemer je [[Vjačeslav Molotov]] rekel: &quot;Poročilo, ki ga je napisal ta član komisije ... pravi, da je bilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja opravljenih 1.370.000 aretacij. To je preveč. Odgovoril sem, da je treba številke temeljito pregledati.&quot;&lt;ref&gt;Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 285&lt;/ref&gt;

== Stalinova vloga v veliki čistki ==
Zgodovinarji z dostopom do arhivov so potrdili, da je bil sovjetski diktator Josif Stalin tesno vpleten v čistko. Ruski zgodovinar [[Oleg V. Khlevniuk]] trdi, da &quot;teorij o elementarni, spontani naravi terorja, o izgubi osrednjega nadzora nad potekom množične represije in o vlogi regionalnih voditeljev pri sprožitvi terorja preprosto ne podpira zgodovinski zapis&quot;. Poleg podpisovanja Ježovljevih seznamov je Stalin včasih dajal navodila glede določenih posameznikov&lt;ref&gt;Oleg V. Khlevniuk. ''Master of the House: Stalin and His Inner Circle.'' [[Yale University Press]], 2008. {{ISBN|0-300-11066-9}} p. xix&lt;/ref&gt;V nekem primeru je rekel Ježovu: &quot;Ali ni čas, da tega gospoda stisnemo in ga prisilimo, da poroča o svojih umazanih poslih? Kje je: v zaporu ali hotelu?&quot; V drugem je med pregledovanjem enega izmed Ježovljevih seznamov imenu M. I. Baranova dodal »tepi, tepi!« Stalin je v letih 1937 in 1938 podpisal tudi 357 seznamov, ki so dovoljevali usmrtitve okoli 40.000 ljudi,&lt;ref&gt;Getty &amp; Naumov, The Road to Terror. New Haven, Conn.: Yale Univ. Press, c1999, p. 470&lt;/ref&gt; in približno 90 % teh je potrjenih, da so bili ustreljeni, je bilo 7,4 % zakonito usmrčenih.&lt;ref&gt;Getty &amp; Naumov, The Road to Terror. New Haven, Conn.: Yale Univ. Press, c1999, p. 470&lt;/ref&gt; Med pregledovanjem enega od takšnih seznamov naj bi Stalin nekomu posebej zamrmral: &quot;Kdo se bo spominjal vsega tega naklapanja čez deset ali dvajset let? Nihče. Kdo se zdaj spominja imen bojarjev, ki se jih je znebil Ivan Grozni? Nihče.&quot;&lt;ref&gt;Quoted in [[Dmitri Volkogonov]], ''Stalin: Triumph and Tragedy'' (New York, 1991), pg 210.&lt;/ref&gt; 

Povsem mogoče je, da je Ježov zavajal Stalina glede vidikov procesa čistk.&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Service|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=hSWK6Dh4wRgC&amp;pg=PA369|title=Stalin: A Biography|date=2005|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-01697-2|pages=369|language=en|author-link=Robert Service (historian)}}&lt;/ref&gt; Mnogi ljudje v tistem času in tudi nekaj kasnejših komentatorjev je domnevalo, da velike čistke ni začela Stalinova pobuda,&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Service|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=hSWK6Dh4wRgC&amp;pg=PA369|title=Stalin: A Biography|date=2005|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-01697-2|pages=369|language=en|author-link=Robert Service (historian)}}&lt;/ref&gt; zato se je pojavila ideja, da je bil proces povsem ušel nadzoru, ko se je začel. Stalin morda ni predvidel katastrofalnih izvajanj NKVD pod vodstvom Ježova. Stalin je nasprotoval tudi velikemu številu ljudi, ki jih je Ježov pobijal. Na primer, ko je Ježov objavil, da je bilo izključenih 200.000 članov partije, mu je Stalin rekel, da jih je &quot;zelo veliko&quot; in predlagal, da naj namesto tega izključi samo 30.000 in 600 nekdanjih trockistov in zinovjevcev, kar &quot;bi bila večja zmaga&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Getty|first=John Archibald|url=https://books.google.com/books?id=NWYvGYcxCjYC|title=Stalinist Terror: New Perspectives|date=1993|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-44670-9|pages=51|language=en|author-link=J. Arch Getty}}&lt;/ref&gt;

[[Stephen G. Wheatcroft]] trdi, da medtem ko 'namerne smrti', ki jih je povzročil Hitler, predstavljajo 'umor', tiste, ki jih je povzročil Stalin, spadajo v kategorijo 'usmrtitev', čeprav v smislu »povzročanja smrti zaradi kriminalne malomarnosti in neusmiljenosti (...) je Stalin definitivno presegel Hitlerja«.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} 

== Množična grobišča in spomeniki ==
V poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja je z nastankom Spominskega društva in podobnih organizacij po vsej Sovjetski zvezi v času [[Mihail Gorbačov|Gorbačove]] glasnosti (»odprtost in preglednost«) postalo mogoče ne samo govoriti o velikem terorju, ampak tudi začeti raziskovati množična grobišča iz časa velike čistke 1937–1938 in identificirati tam pokopanih. 

Leta 1988 so na primer množična grobišča v [[Kurapati|Kurapatih]] v [[Belorusija|Belorusiji]] prizorišče postala med demonstranti in policijo. Leta 1990 so iz nekdanjega taborišča [[Koncentracijsko taborišče Solovki|Solovki]] v [[Belo morje|Belem morju]] pripeljali balvan in ga postavili poleg sedeža [[KGB]] v [[Moskva|Moskvi]] kot spomenik vsem &quot;žrtvam politične represije&quot; od leta 1917.

Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] je bilo odkritih veliko več množičnih grobišč, ​​polnih usmrčenih žrtev velike čistke, in spremenjenih v spominska mesta.&lt;ref&gt;[http://www.cnn.com/WORLD/9707/17/russia.gulag.grave/index.html &quot;Pictorial essay: Death trenches bear witness to Stalin's purges&quot;] [[CNN]], 17 July 1997&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2131954.stm &quot;Mass grave found at Ukrainian monastery&quot;], [[BBC]], 12 July 2002&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.csmonitor.com/2002/1010/p01s02-woeu.html &quot;Wary of its past, Russia ignores mass grave site&quot;], by [[Fred Weir]], ''[[The Christian Science Monitor]]'', 10 October 2002&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.reuters.com/article/idUSTRE6584HJ20100609 Stalin-era mass grave yields tons of bones] [[Reuters]]. 9 June 2010&lt;/ref&gt; Nekatera, na primer morišča [[Bykivnia]] blizu [[Kijev|Kijeva]], naj bi vsebovala do 200.000 trupel žrtev, ki so jih komunisti usmrtili na Stalinov ukaz.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://surface.syr.edu/cgi/viewcontent.cgi?httpsredir=1&amp;article=1022&amp;context=rel|title=Jewish Cemeteries, Synagogues, and Mass Grave Sites in Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923054145/https://surface.syr.edu/cgi/viewcontent.cgi?httpsredir=1&amp;article=1022&amp;context=rel|archive-date=23 September 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ucrdc.org/HI-BYKIVNIA.html|title=Bykivnia between Hitler and Stalin|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923054410/http://www.ucrdc.org/HI-BYKIVNIA.html|archive-date=23 September 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ucrdc.org/HI-BYKIVNIA.html|title=Bykivnia between Hitler and Stalin|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923054410/http://www.ucrdc.org/HI-BYKIVNIA.html|archive-date=23 September 2020}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2007 je bilo eno takih krajev, strelišče [[Butovo]] blizu Moskve, spremenjeno v svetišče žrtvam stalinizma. Med avgustom 1937 in oktobrom 1938 je bilo tam usmrčenih in pokopanih več kot 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/2007/06/08/world/europe/08butovo.html?ex=1338955200&amp;en=00d28b9b0511bf99&amp;ei=5088&amp;partner=rssnyt&amp;emc=rss &quot;Former Killing Ground Becomes Shrine to Stalin's Victims&quot;] by Sophia Kishkovsky, [[The New York Times]], 8 June 2007&lt;/ref&gt; 

30. oktobra 2017 je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] v Moskvi odprl [[Zid žalosti]], uradno, a kontroverzno priznanje zločinov sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega]] [[Stalinizem|stalinističnega režima]].&lt;ref name=&quot;nyt&quot;&gt;{{navedi novice|last=MacFarquhar|first=Neil|title=Critics Scoff as Kremlin Erects Monument to the Repressed|url=https://www.nytimes.com/2017/10/30/world/europe/russia-soviet-repression-monument.html|work=[[The New York Times]]|date=30 October 2017|access-date=6 November 2017}}&lt;/ref&gt; 

Avgusta 2021 so v [[Odesa|Odesi]] v Ukrajini med raziskovalnimi deli za načrtovano širitev mednarodnega letališča Odesa odkrili množično grobišče z med 5000 in 8000 okostnjaki. Grobovi naj bi izvirali iz poznih tridesetih let dvajsetega stoletja med čistko.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-58340805|title=Stalin-era mass grave found in Ukraine|publisher=BBC|date=26 August 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;gallery&gt;
Slika:Kurapaty 1989 meeting.jpg|Množično grobišče Kuropaty blizu [[Minsk|Minska]] v [[Belorusija|Belorusiji]].
Slika:КрасныйБор.jpg|Spominsko pokopališče Krasny Bor pri [[Petrozavodsko|Petrozavodsku]] v [[Rusija|Rusiji]]
Slika:Stalin-repressions-poles-memorial.jpg|Spomenik v [[Tomsk|Tomsku]] v [[Rusija|Rusiji]], posvečen v spomin na poljske žrtve stalinistične represije.
Slika:Кировский район Донецка 302.jpg|Spomenik žrtvam politične represije v [[Doneck|Donecku]] v [[Ukrajina|Ukrajini]].
Slika:Stalin-repressions-Tomsk-stone.jpg|Spomenik žrtvam stalinistične represije v Tomsku v Rusiji.
Slika:Сандормох25.jpg|Spominska plošča na vhodu v množično grobišče Sandarmokh v Rusiji, ki se glasi: &quot;Ljudje! Ne ubijajte drug drugega!&quot;
&lt;/gallery&gt;

== Zgodovinski pomen ==
Po besedah ​​zgodovinarja [[James Harris|Jamesa Harrisa]] sodobna arhivska raziskava dela &quot;precej velike luknje v tradicionalni zgodovini&quot;, ki so jo stkali Conquest in drugi.{{sfn|Harris|2017|pp=2–4}} Čeprav njegove ugotovitve ne razbremenijo Stalina ali sovjetske države, razblinijo idejo, da je bilo prelivanje krvi zgolj posledica Stalinovega poskusa vzpostavitve lastne osebne diktature; dokazi kažejo, da je bil zavezan izgradnji [[Socializem|socialistične]] države, ki si jo je zamislil Lenin. Pravi motiv za teror je bil po Harrisovem mnenju pretiran strah pred kontrarevolucijo:{{sfn|Harris|2017|p=16}}&lt;blockquote&gt;Kakšna je bila torej motivacija za teror? Odgovori so zahtevali veliko več kopanja, vendar je postopoma postalo jasno, da je nasilje v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja povzročalo strah. Večina boljševikov, med njimi tudi Stalin, je verjela, da so revolucije leta 1789, 1848 in 1871 spodletele, ker njihovi voditelji niso ustrezno predvideli silovitosti protirevolucionarne reakcije establišmenta. Odločeni so bili, da ne bodo naredili iste napake.&lt;/blockquote&gt;Med zgodovinarji sta se pojavili dve glavni smeri razlage. Ena trdi, da so čistke odražale Stalinove ambicije, njegovo zločinsko politiko, njegovo veliko paranojo in njegov notranji nagon, da bi povečal svojo moč in odstranil potencialne tekmece. Revizionistični zgodovinarji pojasnjujejo čistke s teoretiziranjem, da so rivalske frakcije izkoristile Stalinovo paranojo in uporabile teror za okrepitev svojega položaja. [[Peter Whitewood]] preučuje prvo čistko, usmerjeno v vojsko, in pride do tretje razlage, da so Stalin in drugi najvišji politiki verjeli, da so vedno obkroženi s kapitalističnimi sovražniki, vedno zaskrbljeni zaradi ranljivosti in lojalnosti Rdeče armade. Dejal je: &quot;To ni bila zvijača – Stalin je v to resnično verjel. Stalin je napadel Rdečo armado, ker je resno napačno zaznal resno varnostno grožnjo&quot;; tako &quot;se zdi, da je Stalin resnično verjel, da so se sovražniki, ki jih podpira tujina, infiltrirali v vrste in uspeli organizirati zaroto v samem središču Rdeče armade.&quot; Čistka je od junija 1937 do novembra 1938 močno prizadela in aretira 35.000 ljudi; mnogi so bili usmrčeni. Izkušnje z izvajanjem čistk so olajšale odstranjevanje drugih ključnih elementov v širši sovjetski politiki.&lt;ref&gt;Peter Whitewood, ''The Red Army and the Great Terror: Stalin's Purge of the Soviet Military'' (2015) Quoting pp 12, 276.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ronald Grigor Suny, review, ''Historian'' (2018) 80#1:177-79.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;For a critique of Whitewood see Alexander Hill, review, ''American Historical Review'' (2017) 122#5 pp 1713–1714.&lt;/ref&gt; Zgodovinarji pogosto navajajo motnje kot dejavnike katastrofalne vojaške uspešnosti Rdeče armade med nemško invazijo.&lt;ref&gt;Roger R. Reese, &quot;Stalin Attacks the Red Army.&quot; ''Military History Quarterly'' 27.1 (2014): 38–45.&lt;/ref&gt; [[Robert W. Thurston]] poroča, da čistka ni bila namenjena ukrotitvi sovjetskih množic, od katerih so mnoge pomagale uveljaviti čistko, temveč obravnavanju nasprotovanja Stalinovi totalitarni vladavini med sovjetskimi elitami.{{sfn|Thurston|1998|p=xx}} 

== Glej tudi ==

* [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina]]

* [[Množični poboji v komunizmu]]
* [[Množični poboji zapornikov NKVD]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* {{Commons category-inline}}
* [http://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1938/trial/ ''The Case of Bukharin'']—Transcript of Nikolai Bukharin's testimonies and last plea; from &quot;The Case of the Anti-Soviet Block of Rights and Trotskyites&quot;, Red Star Press, 1973, pages 369–439, 767–779
* {{YouTube|25JpnWlEfvE|Actual video footage from Third Moscow Trial}}
* [[:en:Nicolas_Werth|Nicolas Werth]] [http://www.massviolence.org/The-NKVD-Mass-Secret-Operation-no-00447-August-1937 Case Study: The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)]
* [http://www.historians.org/perspectives/issues/1999/9905/9905arc2.cfm &quot;Documenting the Death Toll: Research into the Mass Murder of Foreigners in Moscow, 1937–38&quot;] by Barry McLoughlin, American Historical Association, 1999

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Množični poboji v komunizmu]]
[[Kategorija:Leto 1936]]
[[Kategorija:Leto 1937]]
[[Kategorija:Leto 1938]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]</text>
      <sha1>i448d3z2bcvmhmrpw2hnbk6tjb5mxmv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trdnjava Klis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510392</id>
    <revision>
      <id>6771519</id>
      <parentid>6723627</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:20:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40749" sha1="dn05z5twfmtvn0247hqqdwuw5wo24mw" xml:space="preserve">{{Infobox military installation
| name          = Trdnjava Fortress&lt;br /&gt;Tvrđava Klis
| location      = [[Klis]], pri [[Split|Splitu]]&lt;br /&gt;{{zastava|Hrvaška}} [[Hrvaška]]
| coordinates   = {{coord|43|33|36|N|16|31|26|E|type:landmark|display=inline,title}}
| image         = File:Klis iz zraka.jpg
| image_size    = 300
| caption       = Trdnjava, prikazana s ptičje perspektive, stoji na vrhu hriba
| mapframe = yes
| mapframe-zoom = 15
| mapframe-wikidata = yes
| mapframe-marker = grad
| map_type      = Hrvaška
| map_relief = yes
|pushpin_mark = Castle.svg
| map_size      = 300
| type          = [[Fortifikacija]], mešano [[Image:Castlesymbol.svg]]
| built         = neznano, verjetno v 3. stoletju pr. n. št.
| builder       = Male utrdbe  [[Iliri|Ilirsko]] pleme [[Dalmati|Dalmatov]], kasneje razširili v glavnem:
* [[Hrvati|Hrvaški]] [[Mislav Hrvaški|Mislav]]
* Hrvaški knez [[Trpimir (hrvaški knez)|Trpimir I.]]
* Hrvaški [[Šubići]]
* [[Osmansko cesarstvo]]
* [[Beneška republika|Benečani]]
* [[Avstrijsko cesarstvo]]
| materials     = apnenec
| height        = 
| used          = 
| condition     = ohranjeno, rahlo prenovljeno
| ownership     = 
| open_to_public = da
* Junij–September: dnevno 9&amp;nbsp;am–7&amp;nbsp;pm
* Oktober–Maj: Sob–Ned 9&amp;nbsp;am–5&amp;nbsp;pm
| embedded      = {{Infobox historic site
| embed = yes
| designation1 = Croatia Cultural
| designation1_offname =
| designation1_number = Z-4206&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Tvrđava Klis |url=https://registar.kulturnadobra.hr/#/details/Z-4206 |access-date=2023-05-28 |website=Registar Kulturnih Dobara |archive-date=2022-06-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621002014/https://registar.kulturnadobra.hr/#/details/Z-4206 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| designation1_type = Zaščitena kulturna dobrina
}}
}}
{{quote box
| width  = 50%
| title = Seznam vladarjev |
{{Hidden |
1.) '''Mala utrdba (pred&amp;ndash;835)''' ''({{ill|Kliška gradina|hr}})'' 
|
* ? – 9 AD [[Iliri|Ilirsko]] pleme [[Dalmati|Dalmatov]] [[File:Illyrian pelte shield 35 cm diameter (sketch).jpg|20px]]
* 9 AD – 476 [[Rimsko cesarstvo]] [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|20px]]
* 476–493 [[Odoaker]] [[File:Solidus-Odoacer-ZenoRIC 3657cf.jpg|40px]]
* 493–537 [[Teoderik Veliki]] in [[Ostrogotsko kraljestvo]] [[File:Theodoric brick.png|35px]]
* 537–614 [[Bizantinsko cesarstvo]] {{flag|Byzantine Empire}}
* 614–620 [[Slovani]] in [[Avari]]
* 620–640 [[Hrvati]], slovansko pleme [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 640–835 Knezi [[Hrvaška|Hrvaške]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
}}
{{Hidden |
2.) '''Kraljevski grad (835&amp;ndash;1102)'''
|
* 835–845 [[Mislav (hrvaški knez)|knez Mislav]]  [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 845–864 [[Trpimir (hrvaški knez) |knez Trpimir I.]]  [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] in začetnik [[Trpimirovići|Trpimirovićev]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 864–925 [[Trpimirovići]]  [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 925 [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Kraljevina Hrvaška]] pod vladarjem kraljem [[Tomislav|Tomislavom]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 925–1102 Hrvaški kralji iz dinastije [[Trpimirovići|Trpimirovićev]]  [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
}}
{{Hidden |
3.) '''Trdnjava (1102&amp;ndash;1458)'''
|
* 1102–1217 različni [[Hrvaško plemstvo|hrvaški plemiči]] v času [[personalna unija|personalne unije]] med [[Kraljevina Hrvaška|Kraljevino Hrvaško]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]] in Kraljevino [[Ogrska|Ogrsko]] [[File:Coat of arms of Béla III of Hungary (used 1172–1196) - 02.svg|20px]]
* 1217–1221 [[Poncij s Križa]] poveljnik [[Templjarji|Templjarskega reda]] [[File:Cross of the Knights Templar.svg|20px]] postavljen od [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]] [[File:Coa Hungary Country History Imre (1196-1204).svg|20px]]
* 1221–1227 knez [[Domald Sidraški|Domald]] iz Splita
* 1227–1242 Hrvaško plemstvo 
* 1242 hrvaški plemič Brativoj in Butko Julijanov med mongolskim obleganjem trdnjave.
* 1242–1273 Hrvaško plemstvo
* 1273–1277 [[Pavel I. Šubić Bribirski]]&lt;br /&gt;[[Hrvaški ban]] in [[gospod Bosne]] [[File:Bribir6 2.JPG|25px]][[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1277–1302 [[Jurij I. Šubić Bribirski]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1302–1304 [[Mladen I. Šubić Bribirski |Mladen I. Šubić]]&lt;br /&gt;[[Ban Bosne]] (Dominus) [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1304–1322 [[Mladen II. Šubić Bribirski]]&lt;br /&gt;Ban Hrvaške in Dalmacije ter gospod vse Bosne [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1322–1330 [[Jurij II. Šubić Bribirski]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1330–1348 [[Mladen III. Šubić Bribirski]]&lt;br /&gt;''&quot; Ščit Hrvatov &quot;'' [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1348–1356 [[Jelena Šubić (Nemanjić)]] kot vdova Mladena III. Šubića [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1356–1387 Hrvaško plemstvo v imenu [[Ludvik I. Ogrski |Ludvika I. Velikega]] [[File:Blason Louis Ier de Hongrie.svg|20px]]
Dežele pod vladavino [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Velikega]]  v 1370’tih.
* 1387–1394 hrvaški plemič [[Ivan Paližna|Ivana Paližne]] ({{langx|hr|Ivan od Paližne}}) iz [[Vrana, Pakoštane|Vrane]], v imenu [[Bosna|Bosanskega]] kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka I.]] [[File:Coat of arms of Kingdom of Bosnia.svg|20px]]
* 1394–1401 ban [[Nikolaj II. Gorjanski]] v imenu cesarja  [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] [[File:SigismundLuc.jpg|25px]]
* 1401–1434 hrvaški plemič [[knez]] [[Ivaniš Nelipić]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1434–1436 hrvaški plemič in ban Hrvaške [[Ivan Frankopan]], takrat v vojni s cesarjem Sigismundom [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1436–1437 vdova Ivana Frankopana miroljubno preda trdnjavo [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1437–1458 hrvaški plemič [[Matko Talovac]] in kasneje [[Peter Talovac|Peter]] in Vladislav v imenu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]
}}
{{Hidden |
4.) ''' Osmanske vojne (1513&amp;ndash;1648)'''
|
* 1513–1537 hrvaški plemič, Kliški grof [[Petar Kružić]] [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1537–1596 [[Osmansko cesarstvo]] [[File:Ottoman Flag.svg|25px]]
* 1596–1596 [[Uskoki]] utrdbo so zavzeli s prevaro, vendar so si jo Turki kar hitro povrnili, istega leta [[File:Croatia CoA 1990.svg|20px]]
* 1596–1648 [[Osmansko cesarstvo]] [[File:Ottoman Flag.svg|25px]]
}}
{{Hidden |
5.) ''' Upad vojaškega pomena (1648&amp;ndash;danes)'''
|
* 1648–1797 [[Beneška republika]] [[File:Flag of Most Serene Republic of Venice.svg|30px]]
* 1797–1805 [[Avstrijsko cesarstvo]] kot del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[File:Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg|30px]]
* 1805–1813 [[Prvo francosko cesarstvo]] pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom Bonapartejem]] [[File:Imperial Coat of Arms of France (1804-1815).svg|20px]]
* 1813–1815 [[Avstrijsko cesarstvo]] [[File:Wappen Kaisertum Österreich 1815 (Klein).png|20px]]
* 1815–1867 [[Kraljevina Dalmacija]] [[File:Flag of Kingdom of Dalmatia (1852-1860).svg|25px]] v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] [[File:Wappen Kaisertum Österreich 1815 (Klein).png|20px]]
* 1867–1918 [[Kraljevina Dalmacija]] [[File:Flag of Kingdom of Dalmatia (1852-1860).svg|25px]] v okviru [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] [[File:Flag of Austria-Hungary (1867-1918).svg|25px]]
* 1918–1918 [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] [[File:Flag of the State of Slovenes, Croats and Serbs.svg|25px]]
* 1918–1929 [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] [[File:Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg|23px]]
* 1929–1939 [[Primorska banovina]] v okviru [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] [[File:Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg|23px]]
* 1939–1941 [[Banovina Hrvaška]] [[File:Flag of Banate of Croatia (1939-1941).svg|25px]] v okviru okviru [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]  [[File:Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg|23px]]
* 1941–1945 [[Neodvisna država Hrvaška]] [[File:Flag of Croatia Ustasa.svg|23px]]
* 1945–1991 [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]] [[File:Flag of SR Croatia.svg|25px]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] [[File:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px]]
* 1991–danes [[Hrvaška]] [[File:Flag of Croatia.svg|25px]]
}}
}}


'''Trdnjava Klis''' ({{Jezik-hr|Tvrđava Klis}}) je srednjeveška trdnjava nad [[Klis|istoimensko vasjo]] v bližini [[Split|Splita]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Od nastanka kot majhne [[Fortifikacija|utrdbe]], ki jo je zgradilo staro [[Iliri|ilirsko]] pleme [[Dalmati|Dalmatov]], je postal kraljevi grad, ki je bil sedež mnogih hrvaških kraljev, do končnega razvoja kot velike trdnjave. Med osmanskimi vojnami v Evropi je trdnjava Klis varovala mejo, v svoji več kot dva tisoč let dolgi zgodovini je bila večkrat izgubljena in ponovno osvojena. Zaradi svoje lege na prelazu, ki ločuje planini [[Mosor]] in [[Kozjak, Kaštela|Kozjak]], je utrdba služila kot pomemben vir obrambe v Dalmaciji, zlasti pred [[Osmansko cesarstvo|osmanskim]] napredovanjem, in je bila ključno križišče med [[Sredozemsko morje|sredozemskim]] pasom in [[Balkan|balkanskim]] zaledjem.

== Pomen ==
Ker je [[Mislav (hrvaški knez)|knez Mislav]] kneževine Hrvaške sredi 9. stoletja postavil trdnjavo Klis za sedež svojega prestola, je trdnjava služila kot sedež številnih hrvaških vladarjev. Vladavina njegovega naslednika, [[Trpimir (hrvaški knez)|kneza Trpimirja I.]], ustanovitelja hrvaške kraljeve rodbine [[Trpimirovići|Trpimirovićev]], je pomembna za širjenje [[Krščanstvo|krščanstva]] v kneževini Hrvaški. Trdnjavo Klis je močno razširil, v Rižinicah, v dolini pod trdnjavo, pa je zgradil [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] in prvi [[Benediktinci|benediktinski samostan]] na Hrvaškem. V času vladavine prvega hrvaškega kralja [[Tomislav|Tomislava]] sta bili Klis in [[Biograd na Moru]] njegovi glavni rezidenci.

Pri trdnjavi Klis so marca 1242 [[Tatari]] kot del [[Mongoli|mongolske]] vojske pod vodstvom [[Kadan|Kadana]], doživeli velik poraz, ko so zasledovali madžarsko vojsko, ki jo je vodil kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] Po porazu s hrvaškimi silami so se Mongoli umaknili in Béla IV. je mnoga hrvaška mesta in plemiče nagradil z »velikim bogastvom«. V poznem  srednjem veku je utrdbo upravljalo hrvaško plemstvo, med katerimi je bil najpomembnejši [[Pavel I. Šubić Bribirski|Pavel I. Šubić Bribirski.]] V času njegove vladavine je rodbina [[Šubići|Šubićev]] nadzorovala večino današnje Hrvaške in Bosne. Če izvzamemo kratkotrajno posest bosanskega kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka I.]], je trdnjava ostala v madžarsko-hrvaških rokah naslednjih nekaj sto let, vse do 16. stoletja.

Trdnjava Klis je verjetno najbolj znana po obrambi pred otomansko invazijo na Evropo v začetku 16. stoletja. Hrvaški kapetan Petar Kružić je vodil obrambo trdnjave pred turškim vpadom in obleganjem, ki je trajalo več kot dve desetletji in pol. Med to obrambo, ko so se Kružić in njegovi vojaki brez zaveznikov borili proti Turkom, je nastala vojaška frakcija [[Uskoki|Uskokov]], ki je pozneje zaslovela kot elitna hrvaška vojaška enota. Na koncu so bili branilci poraženi in trdnjavo so leta 1537 zasedli Turki. Po več kot stoletju pod otomansko oblastjo je leta 1669 trdnjavo Klis oblegala in zavzela [[Beneška republika]], s čimer je meja med krščansko in muslimansko Evropo premaknila bolj na vzhod in pripomogla k propadanju Otomanskega cesarstva. Benečani so utrdbo obnovili in povečali. Kasneje so jo zavzeli [[Avstrijci|Avstrijci]], potem ko je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] leta 1797 odpravil republiko. Danes je v trdnjavi Klis muzej, kjer si lahko obiskovalci te zgodovinske vojaške zgradbe ogledajo vrsto orožja, oklepov in tradicionalnih uniform.

== Lokacija ==
Trdnjava se nahaja nad [[Klis|istoimensko]] vasjo, 11 kilometrov od [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], na prelazu, ki ločuje planini [[Mosor]] in [[Kozjak, Kaštela|Kozjak]], na nadmorski višini 360 m, severovzhodno od [[Split|Splita]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].&lt;ref name=&quot;Hrvatski leksikon 470&quot;&gt;Hrvatski leksikon (1996), p. 470.&lt;/ref&gt; Trdnjava zaradi svoje strateške lege velja za eno najpomembnejših [[utrdba|utrdb]] v regiji. 

Na osamljeni skalnati vzpetini, nedostopni s treh strani, utrdba gleda na Split, [[Starorimska civilizacija|starorimsko]] naselje Salona, [[Solin]], [[Kaštela]] in [[Trogir]] ter večino srednjedalmatinskih otokov.&lt;ref name=&quot;građevinar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot;&gt;Wilkinson (1848), pp. 169–172.&lt;/ref&gt; Zgodovinsko gledano je trdnjava nadzorovala dostop do in iz [[Bosna|Bosne]], [[Dalmacija|Dalmacije]] in notranje Hrvaške.&lt;ref name=&quot;građevinar&quot; /&gt; Pomembnost takšnega položaja je čutila vsaka vojska, ki je vdrla v ta del Hrvaške ali ga imela v posesti.&lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot; /&gt; Trdnjava Klis je bila točka, proti kateri so bili vedno usmerjeni njihovi napadi, izjemna pa je bila po številnih obleganjih, ki jih je vzdržala.&lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot; /&gt; V zgodovini je imela na Hrvaškem veliko strateško vrednost.&lt;ref name=&quot;građevinar&quot;&gt;{{Navedi časopis|date=September 2001|title=Klis&amp;nbsp;–vrata Dalmacije|trans-title=Klis&amp;nbsp;– A gateway to Dalmatia|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/assets/Uploads/JCE-53-2001-09-06.pdf|journal=Građevinar|language=hr|location=Zagreb|publisher=Croatian Society of Civil Engineers|volume=53|issue=9|pages=605–611|issn=0350-2465|access-date=2009-12-17}}
&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Stara trdnjava Ilirov in Rimljanov ===
Starodavno [[Iliri|ilirsko]] pleme [[Dalmati]], ki je imelo trdnjavo na tem mestu, so bili prvi znani prebivalci, ki so živeli na mestu današnje trdnjave Klis. Večkrat so bili poraženi, leta 9 našega štetja pa so jih dokončno priključili [[Starorimska civilizacija|Rimljani]].&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; Današnjo trdnjavo Klis so Rimljani poznali po imenu ''»Andetrium«'' ali ''»Anderium«'',&lt;ref name=&quot;Royal Geographical Society 589&quot;&gt;Royal Geographical Society (1856), p. 589.&lt;/ref&gt; pozneje pa ''»Clausura«'', od koder izvirajo poznejši ''»Clissa«'' in sodobni ''»Klis«''.&lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot;&gt;Wilkinson (1848), pp. 169–172.&lt;/ref&gt; Za Rimljane je Klis zaslovel po slavnem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovem]] obleganju v času [[Velika ilirska vstaja|Ilirskega upora]] v Dalmaciji.&lt;ref name=&quot;Collection 111-116&quot;&gt;Collection (1805), pp. 111–116.&lt;/ref&gt; Cesta, ki vodi od Klisa do Salone, se je imenovala »Via Gabiniana« ali »Via Gabinia«, ki naj bi jo po napisu, najdenem v Saloni, naredil [[Tiberij]].&lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot; /&gt; Jugovzhodno od trdnjave so še vidne sledi rimskega tabora in v skalo vklesan napis; oba naj bi bila iz časa obleganja pod Tiberijem &lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot; /&gt; Opis tega obleganja med [[Ilirske vojne (229-168 pr. n. št.)|Ilirskimi vojnami]] dokazuje, da je bil ta kraj v tistih časih močan in nedosegljiv.&lt;ref name=&quot;Collection 111-116&quot; /&gt;

=== Obdobje preseljevanja in prihod Hrvatov ===
Po padcu rimskega cesarstva so barbari plenili regijo okoli Klisa.&lt;ref name=&quot;Fine 22&quot;&gt;Fine (The early medieval Balkans&amp;nbsp;– 1991), p. 22.&lt;/ref&gt; Najprej ji je vladal [[Odoaker]], nato pa [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], potem ko je odstranil Odoakra in ustanovil [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|ostrogotsko kraljestvo]].&lt;ref name=&quot;Fine 22&quot; /&gt; Potem ko je [[Justinijan I.]] štirideset let vodil skoraj neprekinjeno vojno, da bi obnovil staro rimsko cesarstvo, je zasedel Dalmacijo, Klis pa je bil od leta 537 del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].&lt;ref name=&quot;Fine 22&quot; /&gt; Ime Klis ( ''Kleisa'' ali ''Kleisoura'' ) je bilo prvič opisano v 29. poglavju ''knjige De Administrando Imperio'' [[Konstantin VII. Porfirogenet|cesarja Konstantina Porfirogeneta]].&lt;ref name=&quot;Curta 100-101&quot;&gt;Curta (2006), pp. 100–101.&lt;/ref&gt; Ko opisuje rimsko naselje Salona, Konstantin VII. govori o trdnjavi, ki je bila morda zasnovana ali izboljšana, da bi preprečil napade [[Slovani|Slovanov]] na obalna mesta in ceste.&lt;ref name=&quot;Curta 100-101&quot; /&gt;

Salono, glavno mesto pokrajine Dalmacije, so leta 614 oplenili in uničili [[Avari]] in [[Slovani]].&lt;ref name=&quot;Fine 34-35&quot;&gt;Fine (The early medieval Balkans&amp;nbsp;– 1991), pp. 34–35.&lt;/ref&gt; Prebivalstvo je pobegnilo v Dioklecijanovo obzidano palačo v Splitu, ki se je lahko uprla zavojevalcem.&lt;ref name=&quot;Fine 34-35&quot; /&gt; Nato je Split hitro pridobil na pomenu kot eno večjih mest v Dalmaciji.&lt;ref name=&quot;Fine 34-35&quot; /&gt; V 7. stoletju je Avare izgnal drugi val [[Hrvati|Hrvatov]],&lt;ref name=&quot;Fine 34-35&quot; /&gt; na povabilo cesarja [[Heraklij|Heraklija]], da bi se zoperstavil avarski grožnji za Bizantinsko cesarstvo.&lt;ref name=&quot;Constantine Porphyrogenitus&quot;&gt;[[Constantine VII|Constantine Porphyrogenitus]], ''De Administrando Imperio'', ed. Gy. Moravcsik, trans. R.J.H. Jenkins, rev. ed., Washington, Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies, 1967.&lt;/ref&gt;

=== Kraljevi grad ===
Od začetka 7. stoletja dalje je bil Klis pomembna hrvaška utrdba, kasneje pa eden od sedežev številnih hrvaških vladarjev.&lt;ref name=&quot;građevinar&quot;/&gt; V 9. stoletju je hrvaški knez [[Mislav (hrvaški knez)|Mislav]]  kneževine Hrvaške od leta 835 do 845 postavil grad Klis za sedež svojega prestola.&lt;ref name=&quot;Hrvatski leksikon 470&quot;&gt;Hrvatski leksikon (1996), p. 470.&lt;/ref&gt; [[Franki]] kljub njihovi nadvladi niso imeli skoraj nobene vloge na Hrvaškem v obdobju od leta 820 do 840. Po Mislavovi smrti, začenši s [[Trpimir (hrvaški knez)|knezom Trpimirjem I.]], so Klisu vladali člani kraljevske rodbine [[Trpimirovići|Trpimirovićev]], ki so bili sprva [[Vojvoda|vojvode]] hrvaškega vojvodstva (''dux Croatorum''), nato pa [[Monarh|kralji]] hrvaškega kraljestva (''rex Croatorum''). Zgodnje rimsko trdnjavo so razvili v svojo prestolnico.&lt;ref name=&quot;građevinar&quot; /&gt; Odnosi z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] so se močno izboljšali pod hrvaškim knezom Trpimirjem I., ki je glavno bivališče knezov preselil iz [[Nin|Nina]] na Klis.&lt;ref name=&quot;Fine 257&quot;&gt;Fine (The early medieval Balkans&amp;nbsp;– 1991), p. 257.&lt;/ref&gt;

Arheološka izkopavanja so pokazala, da je cerkev svetega Vida v 10. stoletju ustanovil nek hrvaški kralj skupaj s svojo ženo kraljico Domaslavo, ki je bila uničena med otomanskimi osvajanji v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.historiografija.hr/Budak_HZ_2-2012.pdf|title=O novopronađenom natpisu s imenom kraljice Domaslave iz crkve sv. Vida na Klisu|language=hr|trans-title=About the newly found inscription with the name of Queen Domaslava from the church of St. Vida na Klisu|date=|website=www.historiografija.hr|access-date=2021-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20180416012850/http://www.historiografija.hr/Budak_HZ_2-2012.pdf|archive-date=2018-04-16|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kontroverzni [[Sasi|saški]] teolog iz sredine 9. stoletja Gottschalk iz Orbaisa je med leti 846 in 848 nekaj časa preživel na Trpimirjevem dvoru. Njegovo delo ''De Trina deitate'' je pomemben vir informacij za Trpimirjevo vladavino. Gottschalk je bil priča bitki med Trpimirjem in bizantinskimi strategi, ko je Trpimir zmagal. V času hrvaškega kralja [[Tomislav|Tomislava]], ki ni imel stalne prestolnice, sta bili grad Klis poleg [[Biograd na Moru|Biograda]] njegovi glavni rezidenci.&lt;ref name=&quot;Fine 263&quot;&gt;Fine (The early medieval Balkans&amp;nbsp;– 1991), p. 263.&lt;/ref&gt;

=== Vitezi templjarji ===
Od začetka 12. stoletja in po propadu domače hrvaške kraljeve družine Trpimirovićev je grad Klis večinoma upravljalo hrvaško plemstvo, pod nadvlado ogrskih kraljev. Kraljevina Hrvaška in [[Ogrska]] sta bili od leta 1102 v personalni uniji dveh kraljevin, združeni pod ogrskim kraljem.&lt;ref group=&quot;Note&quot;&gt;The actual nature of the relationship is inexplicable in modern terms because it varied from time to time. (Bellamy (2003), p. 38.) Sometimes Croatia acted as an independent agent and at other times as a vassal of Hungary. (Bellamy (2003), p. 38.) However, Croatia retained a large degree of internal independence. (Bellamy (2003), p. 38.) The degree of Croatian autonomy fluctuated throughout the centuries as did its borders. (Singleton (1989), p. 29.)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Regional Surveys of the World 271&quot;&gt;Regional Surveys of the World (1996), p. 271.&lt;/ref&gt;

[[Andrej II. Ogrski]] je bil do [[Templjarji|templjarjev]] izjemno naklonjen.&lt;ref name=&quot;Hunyadi and Laszlovszky 137&quot;&gt;Hunyadi and Laszlovszky (2001), p. 137.&lt;/ref&gt; Med sodelovanjem v [[Peta križarska vojna|peti križarski vojni]] je za regenta na Hrvaškem in v Dalmaciji imenoval  Pontiusa de Crucea, mojstra reda v Ogrskem kraljestvu.&lt;ref name=&quot;Hunyadi and Laszlovszky 137&quot; /&gt; Po vrnitvi leta 1219 je kot priznanje za veliko logistično in finančno podporo, ki mu jo je red dal med pohodom, podelil Redu posest Gacka.&lt;ref name=&quot;Hunyadi and Laszlovszky 137&quot; /&gt; Še pred svojim odhodom iz mesta Split leta 1217 je templjarjem prepustil grad Klis (''Clissa''), strateško točko v zaledju Splita (''Spalato''), ki je nadzoroval pristope k mestu.&lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot;&gt;Wilkinson (1848), pp. 169–172.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hunyadi and Laszlovszky 137&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Archdeacon 161–163&quot; /&gt; Kralj Andrej ni hotel grad Klis zaupati kateremu od tamkajšnjih magnatov, saj je vedel, kakšna velika škoda bi lahko prišla iz tega gradu.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 161–163&quot;&gt;Archdeacon (2006), pp. 161–163.&lt;/ref&gt; Kraljeva volja je bila, da Split dobi grad Klis za obrambo svojega mesta.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 161–163&quot; /&gt; Mesto Split je pokazalo malo zanimanja za kraljeve naklonjenosti, zato je kralj predal Klis v roke templjarjev.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 161–163&quot; /&gt; Kmalu za tem so templjarji izgubili Klis, v zameno pa jim je kralj dal obalno mesto [[Šibenik]] (''Sebenico'').&lt;ref name=&quot;Hunyadi and Laszlovszky 137&quot; /&gt;

=== Mongolsko obleganje ===
[[Tatari]] pod vodstvom [[Kadan|Kadana so]] marca 1242 doživeli velik neuspeh pri trdnjavi Klis, ko so lovili [[Béla IV. Ogrski|Belo IV]].&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.klis.hr/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=1:povijest-uvod-clanak&amp;catid=9:povijest-kategorija&amp;Itemid=7|title=Povijest Klisa|last=Listeš|first=Srećko|website=klis.hr|publisher=Službene stranice Općine Klis|language=hr|accessdate=2010-05-16|archive-date=2011-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721100815/http://www.klis.hr/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=1:povijest-uvod-clanak&amp;catid=9:povijest-kategorija&amp;Itemid=7|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tatari so verjeli, da je kralj v trdnjavi Klis, zato so začeli napadati z vseh strani, izstreljevali puščice in metali sulice.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 299&quot;&gt;Archdeacon (2006), p. 299.&lt;/ref&gt; Vendar pa je naravna obramba trdnjave nudila zaščito in Tatari so lahko povzročili le omejeno škodo.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 299&quot; /&gt; Razjahali so s konj in začeli plezati na trdnjavske zidove.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 299&quot; /&gt; Toda branilci trdnjave so vanje metali ogromne kamne in uspelo jim je pobiti veliko število.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 299&quot; /&gt; Ta neuspeh je naredil Tatare še bolj divje, da so priplezali tik pod veliko obzidje in se borili mož na moža.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 299&quot; /&gt; Izropali so hiše na obrobju trdnjave in odnesli veliko plena, Klisa pa niso uspeli zavzeti.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 299&quot; /&gt; Ko so izvedeli, da kralja ni, so opustili svoj napad in se odpravili v smeri Trogirja,&lt;ref name=&quot;Archdeacon 299&quot; /&gt; a nekateri so zavili proti Splitu.&lt;ref name=&quot;Archdeacon 299&quot; /&gt;

Mongoli so se nazadnje brez večjega uspeha umaknili, saj gorski teren in razdalje niso bili primerni za njihov način vojskovanja.&lt;ref name=&quot;Klaić V&quot;&gt;Klaić V., Povijest Hrvata, Knjiga Prva, Druga, Treća, Četvrta i Peta Zagreb 1982. {{In lang|hr}}&lt;/ref&gt; Belo IV. so zasledovali od mesta do mesta po Dalmaciji.&lt;ref name=&quot;Klaić V&quot; /&gt; Hrvaško plemstvo in dalmatinska mesta, kot sta [[Trogir]] in [[Rab|Rab, so]] pomagali Béli IV. pobegniti.&lt;ref name=&quot;Klaić V&quot; /&gt; Po tem neuspehu so se Mongoli umaknili in Béla IV. je nagradil hrvaška mesta in plemstvo.&lt;ref name=&quot;Klaić V&quot; /&gt; Le mesto [[Split]] ni pomagalo Béli IV. pri njegovem begu.&lt;ref name=&quot;Klaić V&quot; /&gt;

Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bil gorat teren hrvaške Dalmacije usoden za Mongole, ker so utrpeli velike izgube ob napadih [[Hrvati|Hrvatov]] iz zased na gorskih prelazih.&lt;ref name=&quot;Klaić V&quot;&gt;Klaić V., Povijest Hrvata, Knjiga Prva, Druga, Treća, Četvrta i Peta Zagreb 1982. {{In lang|hr}}&lt;/ref&gt; Drugi zgodovinarji trdijo, da je bila smrt [[Ögedej|Ögedei Khana]] ( {{Jezik-hr|Ogotaj}} ) edini razlog za umik. Mongoli so izropali velik del Hrvaške, a brez večjih vojaških uspehov.&lt;ref name=&quot;Klaić V&quot; /&gt; Sveta Margareta (27. januarja 1242).&amp;nbsp;– 18. januarja 1271), hči Bele IV. in Marija Laskarina, sta se rodili v trdnjavi Klis med [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolsko invazijo na Ogrsko-Hrvaško]].&lt;ref name=&quot;građevinar&quot;/&gt;

=== Vladavina Šubićev ===
Oslabitev kraljeve oblasti pod [[Štefan V. Ogrski|Štefanom V. Ogrskem]] je omogočila, da je rodbina [[Šubići|Šubićev]] ponovno pridobila svojo prejšnjo vlogo v Dalmaciji.&lt;ref name=&quot;Fine 206&quot;&gt;Fine (The Late Medieval Balkans&amp;nbsp;– 1994), p. 206.&lt;/ref&gt; Leta 1274 je umrl Štefko Šubić Bribirski, kot družinski starešina pa ga je nasledil [[Pavel I. Šubić Bribirski|Pavel I. Šubić Bribirski.]]&lt;ref name=&quot;Fine 206&quot; /&gt; Kmalu je [[Ladislav IV. Ogrski]], ki je priznal razmerje sil v Dalmaciji, imenoval Pavla I. za bana Hrvaške in Dalmacije.&lt;ref name=&quot;Fine 206&quot; /&gt; Ladislav IV. je umrl leta 1290 in ni pustil sinov, in začela se je državljanska vojna med tekmecema  [[Andrej III. Ogrski|Andrejem III. Ogrskim]], in Karlom Martelom Anžujski.&lt;ref name=&quot;Fine 207-208&quot;&gt;Fine (The Late Medieval Balkans&amp;nbsp;– 1994), pp. 207–208.&lt;/ref&gt; Oče Karla Martela [[Karel II. Anžujski|Karel II. Neapeljski]], je podelil vso Hrvaško od gore Gvozd ( {{Jezik-hr|Petrova Gora}} ) do [[Neretva|ustja]] reke Neretve v dedno posest  Pavlu I. Šubiću Bribirskemu.&lt;ref name=&quot;Fine 207-208&quot; /&gt; Tako je Karel Pavlov osebni banski položaj spremenil v dedni za družino Šubić.&lt;ref name=&quot;Fine 207-208&quot; /&gt; Vsi ostali plemiči na tem območju naj bi bili podložniki Pavla Šubića.&lt;ref name=&quot;Fine 207-208&quot; /&gt; V odgovor je Andrej III. leta 1293 izdal podobno listino za Pavla Šubića.&lt;ref name=&quot;Fine 207-208&quot; /&gt; Med tem bojem za prestol je Jurij I. Šubić Bribirski, brat bana Pavla, odšel v Italijo, obiskal papeža in neapeljski dvor.&lt;ref name=&quot;Fine 208-209&quot;&gt;Fine (The Late Medieval Balkans&amp;nbsp;– 1994), pp. 208–209.&lt;/ref&gt; Avgusta 1300 se je Jurij I. vrnil v Split in s seboj pripeljal [[Karel I. Ogrski|Karla Roberta]].&lt;ref name=&quot;Fine 208-209&quot; /&gt; Pavel Šubić je spremljal Karla Roberta (pozneje znanega kot Karel I. Madžarski) v [[Zagreb]], kjer je bil priznan za kralja; nato so se odpravili v [[Esztergom]], kjer ga je leta 1301 esztergomski nadškof okronal za kralja Ogrske in Hrvaške.&lt;ref name=&quot;Fine 208-209&quot; /&gt;

Pavel I. Šubić, ban Hrvaške in Dalmacije, je leta 1299 postal [[Seznam bosanskih kraljev|gospodar vse Bosne]].&lt;ref name=&quot;Fine 209-210&quot;&gt;Fine (The Late Medieval Balkans&amp;nbsp;– 1994), pp. 209–210.&lt;/ref&gt; Čeprav je podpiral kralja, je Pavel I. še naprej deloval neodvisno in je vladal velikemu delu sodobne Hrvaške in Bosne.&lt;ref name=&quot;Fine 209-210&quot; /&gt; Svoje brate je imenoval za komisarje dalmatinskih mest, Split pa je dal bratu [[Mladen I. Šubić Bribirski|Mladenu I. Šubiću]], [[Šibenik]], [[Nin]], [[Trogir]] in [[Omiš|Omiš pa]] bratu Juriju I. Šubiću.&lt;ref name=&quot;Fine 209-210&quot; /&gt; Potem ko je leta 1302 umrl Jurij I. Šubić, je njegov brat Mladen I. Šubić vladal kot [[Seznam bosanskih kraljev|bosanski ban]] nad [[Bosna in Hercegovina|Bosno]] iz trdnjave Klis, dokler ni bil ubit v bitki leta 1304.&lt;ref name=&quot;Fine 209-210&quot; /&gt; Nato je Šubić trdnjavo Klis dal svojemu sinu Mladenu II. Šubiću, ki je vladal Bosni kot njegov stric Mladen I.&lt;ref name=&quot;Fine 209-210&quot; /&gt; Jurij II. Šubić in njegov sin Mladen III. Šubić sta trdnjavi Klis vladala do poznega 14. stoletja.&lt;ref name=&quot;Fine 209-210&quot; /&gt; Med poletnimi veselicami v trdnjavi Klis, odprtimi za celotno prebivalstvo, je Mladen III. Šubić izročil roko sestre Jelene Šubić v poroko z Vladislavom Bosanskim iz rodu [[Kotromanići|Kotromanićev]].&lt;ref name=&quot;Klaić V&quot;&gt;Klaić V., Povijest Hrvata, Knjiga Prva, Druga, Treća, Četvrta i Peta Zagreb 1982. {{In lang|hr}}&lt;/ref&gt; Jelena Šubić je rodila prvega bosanskega kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka I.]], ki je kasneje podedoval trdnjavo.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot;/&gt;

=== Petar Kružić in Uskoki ===
Trdnjava Klis je bila zaradi svoje lege pomemben obrambni položaj v času osmanskega osvajanja Balkana.&lt;ref name=&quot;Singleton 60-61&quot;&gt;Singleton (1989), pp. 60–62.&lt;/ref&gt; Trdnjava stoji ob poti, po kateri so Osmani lahko prebili gorsko pregrado, ki ločuje obalno nižino okolice Splita, od Turške Bosne.&lt;ref name=&quot;Singleton 60-61&quot; /&gt; Hrvaški fevdalec Petar Kružić je zbral garnizon, sestavljen iz hrvaških beguncev, ki so uporabljali oporišče pri Klisu tako za zadrževanje Turkov kot za roparstvo in piratstvo nad obalnim pomorstvom.&lt;ref name=&quot;Singleton 60-61&quot; /&gt; Čeprav je nominalno sprejemal suverenost habsburškega kralja Ferdinanda, ki je leta 1527 pridobil hrvaško krono, so bili{{Sklicop|The Croatian nobles [[1527 election in Cetin|met in 1527 at Cetin and elected Ferdinand as their king]], and confirmed the succession to him and his heirs. In return for the throne, Archduke Ferdinand promised to respect the historic rights, freedoms, laws, and customs the Croats had when united with the Hungarian kingdom and to defend Croatia from [[Ottoman Empire|Ottoman]] invasion.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://archive.org/details/southernslavques00seto|title=The southern Slav question and the Habsburg Monarchy|first=R. W. (Robert William)|last=Seton-Watson|date=July 11, 1911|publisher=London : Constable &amp; Co.|via=Internet Archive}}&lt;/ref&gt; Between 1526 and the 1550s, the Kingdom of Hungary was embroiled in a succession dispute as well as the [[Little War (Kingdom of Hungary)|Little War]].|group=&quot;Note&quot;}} Kružić in njegovi svobodni [[uskoki]] zakon zase.&lt;ref name=&quot;Singleton 60-61&quot; /&gt;

Ko je trdnjavo ogrožala številčna turška sila, je Kružić prosil za pomoč Ferdinanda I., a je cesarjevo pozornost preusmeril turški vdor v [[Slavonija|Slavonijo]].&lt;ref name=&quot;Singleton 60-61&quot;&gt;Singleton (1989), pp. 60–62.&lt;/ref&gt; Več kot dve desetletji in pol je kapetan Kružić, imenovan tudi ''(kliški knez)'', branil trdnjavo pred turško invazijo.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot;/&gt; Kružić je vodil obrambo Klisa in se s svojimi vojaki skoraj sam boril proti Osmanom, saj so ti pošiljali vojsko za vojsko proti trdnjavi.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; Od madžarskega kralja ni mogla priti nobena vojska, saj so jih v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 premagali Osmani,  [[Beneška republika|Benečani]] odrekli pošiljanju kakršne koli pomoči.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; Le [[Papež|papeži]] so bili pripravljeni zagotoviti nekaj ljudi in denarja.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt;

=== Zadnje turško obleganje ===
[[Papež Pavel III.]] je zahteval nekaj pravic v Klisu, septembra 1536 pa se je v [[Rimska kurija|kuriji]] govorilo o krepitvi obrambe te trdnjave.&lt;ref name=&quot;Setton 421&quot;&gt;Setton (1984), p. 421.&lt;/ref&gt; Papež je obvestil [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda,]] da je pripravljen deliti stroške vzdrževanja ustrezne garnizije v Klisu.&lt;ref name=&quot;Setton 421&quot; /&gt; Ferdinand I. je res poslal pomoč v Klis in je očitno upal, da bo trdnjavo obdržal, ko so jo Turki ponovno oblegali.&lt;ref name=&quot;Setton 421&quot; /&gt; Ferdinand I. je novačil moške iz [[Trst|Trsta]] in drugod po habsburških deželah, papež Pavel III. pa je poslal vojake iz [[Ancona|Ancone]].&lt;ref name=&quot;Setton 421&quot; /&gt; V okrepitvah je bilo okoli 3000 pehote, ki so predstavljale precejšnjo pomoč, ki so ji poveljevali Petar Kružić, Niccolo dalla Torre in papeški komisar Jacomo Dalmoro d'Arbe.&lt;ref name=&quot;Setton 421&quot; /&gt; 9. marca 1537 so se izkrcali pri Klisu, na kraju, imenovanem S. Girolamo, s štirinajstimi kosi topništva.&lt;ref name=&quot;Setton 421&quot; /&gt; Po Ibrahimovi smrti je [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] poslal 8.000 mož pod poveljstvom Murat-bega Tardića (Amurat Vaivode), hrvaškega odpadnika, ki je bil rojen v [[Šibenik|Šibeniku]], da bi odšli in oblegali trdnjavo Klis ( ''Clissa'' ) in se borili proti Petru Kružiću.&lt;ref name=&quot;Spandouginos 75&quot;&gt;Spandouginos (1997), p. 75.&lt;/ref&gt; Prvo srečanje krščanske pomoči s Turki je bilo neodločno, vendar jih je 12. marca preplavil prihod velikega števila Turkov.&lt;ref name=&quot;Setton 421&quot; /&gt;

Poskusi razbremenitve citadele so se končali s farso.&lt;ref name=&quot;Bousfield 313&quot;&gt;Bousfield (2003), p. 313.&lt;/ref&gt; Slabo izurjene okrepitve, ki so jih poslali Habsburžani, so zbežale v strahu pred Turki, njihovi poskusi, da bi se v Solinskem zalivu ponovno vkrcali na svoja plovila, pa so povzročili potopitev številnih plovil.&lt;ref name=&quot;Bousfield 313&quot; /&gt; Niccolo dalla Torre in papeški komisar sta uspela pobegniti.&lt;ref name=&quot;Spandouginos 75&quot;&gt;Spandouginos (1997), p. 75.&lt;/ref&gt; Kružić sam&amp;nbsp;– ki je zapustil trdnjavo, da bi vzpostavil stik z okrepitvami, je bil ujet in usmrčen: pogled na njegovo glavo na kolu je bil prevelik zalogaj za preostale branilce Klisa, ki so se zdaj pripravljeni odpovedati trdnjavi v zameno za varen prehod proti severu.&lt;ref name=&quot;Bousfield 313&quot; /&gt; Po smrti Petra Kružića in zaradi pomanjkanja vode so se branilci Klisa 12. marca 1537 dokončno predali Osmanom v zameno za svobodo&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot;/&gt; Veliko meščanov je pobegnilo iz mesta, [[Uskoki|Uskoci pa so se]] umaknili v mesto [[Senj]], kjer so nadaljevali boj s turškimi zavojevalci.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt;

=== Kliški Sandžak središče osmanske Bosne ===
Med otomanskimi vojnami v Evropi, je trdnjava Klis  postala za stoletja, upravno središče ali [[sandžak]] (Kilis Sancağı) v [[Bosanski pašaluk|Bosanskem pašaluku]].&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot;/&gt; 7. aprila 1596 sta splitska plemiča Ivan Alberti in Nikola Cindro skupaj z Uskoki, Poljičani in Kaštelani organizirala zasedbo Klisa.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; S pomočjo disidentskih elementov turške garnizije jim je uspelo.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Setton 9&quot;&gt;Setton (1984), p. 9.&lt;/ref&gt; Beg Mustafa se je odzval tako, da je pod trdnjavo pripeljal več kot 10.000 vojakov.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; Na pomoč 1.500 branilcem Klisa je prišel general [[Ivan Lenković]], ki je vodil 1000 Uskocev.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; Med bitko se je Ivan Lenković s svojimi možmi umaknil, potem ko je bil v bitki ranjen, in utrdbo so Turki zasedli 31. maja.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; Kljub temu je to začasno olajšanje odmevalo v Evropi in med domačim prebivalstvom.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt;
[[Slika:Rijeka014.jpg|desno|sličica|258x258_pik|Petar Kružić v boju z Otomani]]
Z dobro utrjenega položaja v trdnjavi Klis so bili Turki nenehna grožnja Benečanom in domačemu hrvaškemu prebivalstvu v okolici. Leta 1647, po turškem uspehu pri [[Novigrad, Dalmacija|Novigradu]], naj bi imeli Turki 30.000 vojakov pripravljenih za napad na Split.&lt;ref name=&quot;Setton 144&quot;&gt;Setton (1984), p. 144.&lt;/ref&gt; [[Sinjorija|Signoria]] je na ogroženo območje poslala dva tisoč vojakov s strelivom in živili.&lt;ref name=&quot;Setton 144&quot; /&gt; Čeprav sta bila Split in [[Zadar]] močni trdnjavi, sta bili očitno v nevarnosti.&lt;ref name=&quot;Setton 144&quot; /&gt;

==== Kliška mošeja/cerkev ====
Turki so na temeljih prejšnje starohvaške katoliške kapele&lt;ref name=&quot;Foster 215&quot;&gt;Foster (2004), p. 215.&lt;/ref&gt; v trdnjavi Klis kmalu po osvojitvi zgradili kamnito mošejo s [[Kupola|kupolo]] in [[Minaret|minaretom.]] Je preprosto zgrajen kvadrat z osmerokotno kamnito streho, zasnovan predvsem za vojaško/versko uporabo garnizonov, nameščenih v trdnjavi. Potem ko so Benečani osvojili trdnjavo pred Turki so uničili minaret in pretvori mošejo v rimsko katoliške cerkve, ki je posvečena sv. [[Sveti Vid|Vidu]] ({{Jezik-hr|Crkva St. Vida}}).&lt;ref name=&quot;građevinar&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Foster 215&quot; /&gt; Stavba je v tej uporabi vse od takrat. Je ena od treh ohranjenih otomanskih mošej na ozemlju Hrvaške, drugi dve sta v mestih [[Drniš]] in [[Đakovo]].

=== Beneška prevlada ===
Leta 1420 je bil [[Anjou (grofija)|anžujski]] kandidat Ladislav Neapeljski poražen in prisiljen odpluti v [[Neapelj]]. Svoje »pravice« do Dalmacije je ob odhodu prodal [[Beneška republika|Beneški republiki]] za razmeroma skromno vsoto 100.000 [[Dukat|dukatov]]. Vendar sta Klis in Kliška trdnjava ostala del Kraljevine Hrvaške.&lt;ref name=&quot;građevinar&quot;/&gt; Od takrat so Benečani želeli prevzeti nadzor nad Klisom, saj je bila trdnjava ena najpomembnejših strateških točk regije.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot;/&gt;

Benečani so se borili desetletja, preden jim je končno uspelo ponovno zavzeti Klis.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot;/&gt; Med Kandijsko vojno (1645–1669) so Benečani v Dalmaciji uživali podporo lokalnega prebivalstva, zlasti Morlakov (Morlacchi).&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; Beneški poveljnik Leonardo Foscolo je zasedel več utrdb, prevzel [[Novigrad, Dalmacija|Novigrad]], začasno zavzel Kninsko trdnjavo in uspel prisiliti garnizon trdnjave Klis k predaji. Obenem je avgusta in septembra propadlo enomesečno obleganje šibenske trdnjave s strani Osmanov.&lt;ref name=&quot;Fraser 244-245&quot;&gt;Fraser (1854), pp. 244–245.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Setton 148-149&quot;&gt;Setton (1991), pp. 148–149.&lt;/ref&gt;

Od leta 1669 je bila trdnjava Klis v lasti Benečanov in je ostala do padca Beneške države.&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot;/&gt; Benečani so utrdbo v času svoje vladavine obnovili in povečali.&lt;ref name=&quot;građevinar&quot;/&gt; Po drugi, sedmi vojni s Turki od 1714 do 1718, so Benečani uspeli napredovati do sedanje bosansko-hrvaške meje ter zavzeli celotno Sinjsko polje in [[Imotski]].&lt;ref name=&quot;Singleton 60-61&quot;&gt;Singleton (1989), pp. 60–62.&lt;/ref&gt; Zatem je bila turška grožnja odpravljena in Benetke niso imele resnega izziva za svojo oblast v Dalmaciji, vse dokler [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] leta 1797 ni sam ukinil beneško republiko.&lt;ref name=&quot;Singleton 60-61&quot; /&gt; Meja med krščansko in muslimansko Evropo je bila premaknjena dalje na vzhod in utrdba je izgubila svoj glavni strateški pomen.&lt;ref name=&quot;građevinar&quot; /&gt; Kasneje so Klis zavzeli [[Avstrijci]].&lt;ref name=&quot;Povijest Klisa&quot; /&gt; Zadnja vojaška zasedba trdnjave Klis je bila s strani [[Sile osi|Sil osi]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].&lt;ref name=&quot;građevinar&quot; /&gt;

== Arhitektura ==
[[Slika:Klis_Fortress_-_a_view_from_south-west.jpg|sličica|Pogled na Trdnjavo Klis iz jugo-zahoda zvečer]]
[[Slika:Fortress_of_Klis_06.jpg|desno|sličica|Pogled na trdnjavo iz juga ]]
[[Slika:Fortress_of_Klis_03.jpg|sličica|Prva vrata v trdnjavo]]
Trdnjava Klis je eden najdragocenejših ohranjenih primerov obrambne [[Arhitektura|arhitekture]] v Dalmaciji. &lt;ref name=&quot;građevinar&quot;/&gt; Trdnjava je izjemno obsežna gradbena struktura s tremi dolgimi pravokotnimi obrambnimi linijami, sestavljenimi iz treh [[Obzidje|obrambnih kamnitih zidov]], ki obdajajo osrednjo utrdbo, »''položaj maggiore''« na njenem vzhodnem, najvišjem koncu.&lt;ref name=&quot;Bousfield 313&quot;&gt;Bousfield (2003), p. 313.&lt;/ref&gt; »''Položaj maggiore«'' ali »''Veliki položaj«'' je mešani hrvaško-italijanski izraz, ki izvira iz časa, ko je Leonardo Foscolo leta 1648 zavzel trdnjavo za Benečane.&lt;ref name=&quot;Bousfield 313&quot; /&gt; Takrat se je pod obzidjem začela širiti vas.&lt;ref name=&quot;Foster 215&quot;&gt;Foster (2004), p. 215.&lt;/ref&gt; Strukture trdnjave so večinoma nepravilne, saj so bile zgrajene po naravni topografiji.&lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot;&gt;Wilkinson (1848), pp. 169–172.&lt;/ref&gt; Na hribih okoli Klisa je več stolpov, ki so jih zgradili Turki, da bi trdnjavo držali pod nadzorom.&lt;ref name=&quot;Wilkinson 169-172&quot; /&gt;
[[Slika:HR-Festung-Klis-03.jpg|alt=Stone tower with flag left from stone entrance.|sličica|Stolp Oprah, ki varuje drugi vhod.]]
[[Slika:Fortress_of_Klis_05.jpg|alt=Entrance to the third defensive line, through the third gate in a medieval tower.|desno|sličica|Vhod v tretjo obrambno linijo, skozi tretja vrata in srednjeveški stolp.]]

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=&quot;7&quot;&gt;
Slika:&quot;Kliški uskoci&quot; re-enactment 1.jpg|&quot;Kliški uskoci&quot; ponazoritev
Slika:&quot;Kliški uskoci&quot; re-enactment 2.jpg|Hrvati bijejo Turke
Slika:Klis - Game of Thrones 1.jpg|Snemanje filma &quot;Game of Thrones&quot;
Slika:Fortress of Klis 08 - Cannon.jpg|Kanon v trdnjavi
Slika:HR-Festung-Klis-Kirche-2.jpg|Cerkev sv. Vida v trdnjavi
&lt;/gallery&gt;

== Opombe ==
{{sklici|group=Note}}

== Sklici ==
{{sklici}}
 
[[Kategorija:Gradovi na Hrvaškem|Klis]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>dn05z5twfmtvn0247hqqdwuw5wo24mw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>514616</id>
    <revision>
      <id>6771451</id>
      <parentid>6721128</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:04:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6771451</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23101" sha1="rfehc9glp0vo9mom96moluk86asisy1" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Matera
| official_name       = Comune di Matera
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Matera Luglio 2019.jpeg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Panorama Matere
| image_shield        = Matera-Stemma.svg
| shield_alt          = 
| image_map           = Map of comune of Matera (province of Matera, region Basilicata, Italy).svg
| map_alt             = 
| map_caption         = Lega v pokrajini Matera
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map         = Italy Basilicata#Italy
| coordinates         = {{coord|40|40|N|16|36|E|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Bazilikata]]
| province            = [[Matera (pokrajina)|Matera]] (MT)
| frazioni            = La Martella, Venusio, Picciano A, Picciano B
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| population_demonym  = Materani
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = Madonna della Bruna
| day                 = July 2
| postal_code         = 75100
| area_code           = 0835
| website             = {{official website|http://www.comune.matera.it}}
|footnotes = {{designation list | embed=yes
   | designation1 = WHS
   | designation1_offname = The Sassi and the Park of the Rupestrian Churches of Matera
   | designation1_date = 1993 &lt;small&gt;(17. zasedanje]])&lt;/small&gt;
   | designation1_type = Kulturno
   | designation1_criteria = iii, iv, v
   | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/670 670]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = [[Italija]]
   | designation1_free2name = Regija
   | designation1_free2value = Južna Evropa
| Area        = 1,016 ha
| Buffer_zone = 4,365 ha 
 }}
}}
'''Matera''' ({{IPA-it|maˈtɛːra}}, lokalno {{IPA|lang=it|maˈteːra}}; materansko ''Matàrë'' [maˈtæːrə]) je mesto zokoli 60.000 prebivalci&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; ({{IT|y}}) v [[italijanske dežele|deželi]] [[Bazilikata]] v južni Italiji.

Kot glavno mesto [[Matera (pokrajina)|pokrajine Matera]], njeno prvotno naselje leži v dveh [[kanjon]]ih, ki jih je vklesala reka Gravina. To območje, [[Sassi di Matera]], je kompleks jamskih bivališč, vklesanih v starodavni rečni kanjon. V svoji zgodovini so Matero zasedli Grki, Rimljani, Longobardi, Bizantinci, Saraceni, Švabi, Anžujci, Aragonci in Burboni.

Do poznih 1800-ih so jamska bivališča Matere postala znana po nepremagljivi revščini, slabih sanitarnih pogojih, slabih delovnih pogojih in razširjenih boleznih. Evakuirano leta 1952 je bilo prebivalstvo preseljeno v sodobna stanovanja, Sassi (ital. »kamni«) pa so ležali zapuščeni do 1980-ih. Prenovljena vizija in naložbe so privedle do tega, da so jamska bivališča postala znana zgodovinska turistična destinacija s hoteli, majhnimi muzeji in restavracijami – ter živahno umetniško skupnostjo.

Znan kot ''la città sotterranea'' (&quot;podzemno mesto&quot;), sta bila Sassi in park rupestrskih cerkva leta 1993 razglašena za Unescovo svetovno dediščino.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/670]&lt;/ref&gt; Leta 2019 je bila Matera razglašena za evropsko prestolnico kulture.

== Zgodovina ==
Čeprav znanstveniki še naprej razpravljajo o datumu, ko so bila stanovanja prvič naseljena v Materi in o kontinuiteti njihove poznejše poselitve, se domneva, da je bilo območje današnje Matere naseljeno že od [[paleolitik]]a (10. tisočletje pr.n.št.). Zaradi tega je potencialno eno najstarejših stalno naseljenih naselij na svetu.&lt;ref&gt;Leonardo A. Chisena, ''Matera dalla civita al piano: stratificazione, classi sociali e costume politico'', Congedo, 1984, p.7&lt;/ref&gt; Alternativno je arhitekturna zgodovinarka Anne Parmly Toxey predlagala, da je bilo območje »neprekinjeno zasedeno vsaj tri tisočletja in občasno zasedeno 150–700 tisočletij pred tem«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author1=Anne Parmly Toxey |editor1-last=Micara |editor1-first=Ludovico |editor2-last=Petruccioli |editor2-first=Attilio |editor3-last=Vadini |editor3-first=Ettore |title=The Mediterranean Medina: International Seminar |date=2016 |publisher=Gangemi Editore spa |isbn=9788849290134 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=HbhTCwAAQBAJ&amp;q=Matera+paleolithic+cave&amp;pg=PA541 |access-date=April 14, 2019 |language=en |chapter=Recasting Materan Identity: The Warring And Melding Of Political Ideologies Carved In Stone}}&lt;/ref&gt;

Mesto Matera je leta 251 pred našim štetjem ustanovil Rimljan Lucij Cecilij Metel, ki ga je imenoval Matheola.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Domenico |first1=Roy Palmer |title=The Regions of Italy: A Reference Guide to History and Culture |date=2002 |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=9780313307331 |page=37 |url=https://books.google.com/books?id=wZ-PMNC5XOkC&amp;q=Matera+++Romans+in+the+3rd+century+BC,++Matheola |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 664 so Matero osvojili [[Langobardi]] in postala del [[Vojvodina Benevento|vojvodine Benevento]]. Arhitekturna zgodovinarka Anne Parmly Toxey piše, da se »razpravlja o datumu ustanovitve Matere; vendar spoštovano delo zgodnjih mestnih kronistov ponuja številne, splošno sprejete zapise o gotskih, longobardskih, bizantinskih in saracenskih obleganjih mesta, ki se začne v 8. stoletju in pospešeno skozi 9. stoletje našega štetja.«&lt;ref name=&quot;Toxey&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Toxey |first1=Anne Parmly |title=Materan Contradictions: Architecture, Preservation and Politics |date=2013 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd. |isbn=9781409482666 |page=36 |url=https://books.google.com/books?id=jv2hAgAAQBAJ&amp;q=Matera++excavations&amp;pg=PA37 |access-date=January 22, 2019 |language=en}}&lt;/ref&gt; V 7. in 8. stoletju so bližnje jame kolonizirale tako [[benediktinci|benediktinske]] kot [[Bazilij Veliki|bazilijanske]] samostanske ustanove. Za 9. in 10. stoletje je bil značilen boj med Bizantinci in nemškimi cesarji, vključno z [[Ludvik II. Italijanski|Ludvikom II.]], ki je mesto delno uničil. Po naselbini [[Normani|Normanov]] v [[Apulija|Apuliji]] je Materi od leta 1043 vladal Viljem Železnoroki.

Po kratki skupni fazi in vrsti kug in [[potres]]ov je mesto v 15. stoletju postalo aragonska posest in je bilo dano v fevd baronom družine Tramontano. Leta 1514 pa se je prebivalstvo uprlo zatiranju in ubilo grofa Giovannija Carla Tramontana. V 17. stoletju je bila Matera predana [[Orsini]]jem in nato postala del [[Terra d'Otranto]] v Apuliji. Kasneje je bilo glavno mesto province Bazilikata, položaj, ki ga je ohranilo do leta 1806, ko ga je Joseph Bonaparte dodelil Potenzi.

Leta 1927 je postalo glavno mesto nove pokrajine Matera.

== Znamenitosti ==
=== Sassi (antično mesto) ===
{{glavni| Sassi di Matera}}
Matera je pridobila mednarodno slavo zaradi svojega starodavnega mesta, &quot;Sassi di Matera&quot;. Sassi izvirajo iz prazgodovinske trogloditske (prebivalci jam) naselbine in ta bivališča naj bi bila med prvimi človeškimi naselbinami v današnji Italiji. Sassi so bivališča, vkopana v samo [[apnenec|apnenčasto]] skalo, ki je značilna za Bazilikato in Apulijo. Mnogi od njih so res le majhne votline, v nekaterih delih Sassija pa ulica leži na vrhu druge skupine stanovanj. Starodavno mesto je zraslo na enem pobočju skalnate grape, ki jo je ustvarila reka, ki je danes manjši potok, in ta grapa je doma znana kot &quot;la Gravina&quot;. V 1950-ih je vlada Italije kot del politike za odpravo skrajne revščine Sassijev uporabila silo, da je večino prebivalstva Sassijev preselila v nova javna stanovanja v razvijajočem se sodobnem mestu.

Do poznih 1980-ih je Sassi še vedno veljal za območje revščine, saj so bila njegova stanovanja in v večini primerov še vedno niso primerna za bivanje in nevarna. Sedanja lokalna uprava je postala bolj turistično usmerjena in je s pomočjo italijanske vlade, Unesca in Hollywooda spodbujala obnovo Sassija kot slikovite turistične atrakcije. Danes je tam veliko uspešnih podjetij, pubov in hotelov, mesto pa je med najhitreje rastočimi v južni Italiji.
&lt;gallery widths=&quot;135px&quot; heights=&quot;150px&quot;&gt;
Matera01.jpg
File:Ita11141 01.jpg|Notranjost jamske hiše
File:Ita11141 04.jpg
File:Matera casamuseo.jpg
File:Ita11175 07.jpg
File:Casa Grotta (3).jpg
File:Matera, chiesa rupestre di santo spirito.jpg|Zunanjost jamske cerkve
File:Ita11175 08.jpg|Notranjost jamske cerkve
File:Ita11175 01.jpg
&lt;/gallery&gt;

=== Samostani in cerkve ===
[[File:Sassi di Matera aprile06 05.jpg|thumb|left|Stopnišče v Materi.]]
Matera ohranja veliko in raznoliko zbirko stavb, povezanih s krščansko vero, vključno z velikim številom rupestrskih cerkva, izklesanih iz apnenčaste kamnine pokrajine.&lt;ref&gt;Colin Amery and Brian Curran, ''Vanishing Histories,'' Harry N. Abrams, New York, NY: 2001, p. 44.&lt;/ref&gt; Te cerkve, ki jih najdemo tudi v sosednji pokrajini Apuliji, so bile leta 1998 uvrščene na seznam World Monuments Watch Svetovnega sklada za spomenike.

'''[[Stolnica v Materi]]''' (1268–1270) je posvečena Santa Maria della Bruna od leta 1389. Zgrajena v apulijskem [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu ima 52 m visok zvonik, poleg glavnih vrat pa je kip Marije della Bruna, podprte s kipi svetih Petra in Pavla. Glavna značilnost fasade je okno rozeta, razdeljeno s šestnajstimi majhnimi stebri. Notranjost je ima tloris [[latinski križ|latinskega križa]], z glavno in dvema stranskima ladjama. Okras je večinoma iz baročne obnove iz 18. stoletja, pred kratkim pa je bila odkrita [[freska]] iz 14. stoletja v bizantinskem slogu, ki prikazuje ''Poslednjo sodbo''.

Dve drugi pomembni cerkvi v Materi, obe posvečeni apostolu Petru, sta San Pietro Caveoso (v Sasso Caveoso) in San Pietro Barisano (v Sasso Barisano). San Pietro Barisano je bil nedavno obnovljen v projektu Svetovnega sklada za spomenike, ki ga financira American Express. Glavni oltar in notranje freske so bili očiščeni, manjkajoči deli letvic, reliefov in drugih okraskov pa so bili rekonstruirani iz fotografskega arhiva ali okoliških fragmentov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.wmf.org/project/rupestrian-churches-puglia-and-city-matera |title=World Monuments Fund – Rupestrian Churches of Puglia and the City of Matera |accessdate=2022-03-12 |archive-date=2015-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150911221000/http://www.wmf.org/project/rupestrian-churches-puglia-and-city-matera |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Obstaja veliko drugih cerkva in samostanov, ki segajo skozi zgodovino krščanske cerkve. Nekatere so preproste jame z enim samim oltarjem in morda fresko, ki so pogosto na nasprotni strani grape. Nekatere so zapletene mreže jam z velikimi podzemnimi komorami, za katere se domneva, da so jih za meditacijo uporabljali menihi rupestri in cenobiti.

=== Zbiralniki vode ===
[[File:FONTANA FERDINANDEA 2.jpg|thumb|upright=0.6|Vodnjak Ferdinandea]]
Matera je bila zgrajena nad globoko grapo, imenovano Gravina, ki deli ozemlje na dve območji. Zgrajena je bila tako, da je skrita, vendar je oteževala oskrbo z vodo svojim prebivalcem. Zgodnji prebivalci so vlagali ogromno energije v gradnjo zbiralnikov in sistemov vodnih kanalov.

Največji zbiralnik je bil najden pod Piazza Vittorio Veneto, Palombaro Lungo, ki je bila zgrajena leta 1832.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.divento.com/en/parks-and-gardens/21825-piazza-vittorio-veneto-matera.html?search_query=Matera&amp;results=17|title=Piazza Vittorio Veneto|website=Divento.com|access-date=11 February 2021}}&lt;/ref&gt; S svojimi trdnimi stebri, izklesanimi iz skale, in višino oboka več kot petnajst metrov, je prava vodna katedrala, po kateri se lahko pluje s čolnom. Tako kot drugi zbiralniki v mestu je zbiral deževnico, ki je bila filtrirana in nadzorovano odtekala v Sassi.

Bilo je tudi veliko majhnih površinskih kanalov, ki so napajali tolmune in viseče vrtove. Poleg tega je bilo veliko zvonastih cistern v vkopanih hišah napolnjenih zaradi pronicanja. Kasneje, ko se je število prebivalstva povečalo, so mnoge od teh cistern spremenili v hiše in uvedli druge vrste sistemov za zbiranje vode.

Nekateri od teh novejših objektov imajo obliko hiš, potopljenih v zemljo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Museo Laboratorio della Civiltà Contadina ONLUS|date=2014|orig-year=1st. Pub. 2007|title=Water-harvesting systems of Matera, from Neolithic to the first half of XX century|url=http://museolaboratorio.it/en/shop/water-harvesting-systems/|location=Matera|isbn=978-1500611569}}&lt;/ref&gt;

=== Naravno okolje ===
Narodni park Murgia (''Parco della Murgia Materana''), regionalni park, ustanovljen leta 1990, vključuje ozemlje Gravina di Matera in približno 150 skalnih cerkva, raztresenih po pobočjih grap in planote Murgia. Na tem območju, naseljenem že v prazgodovini, so še vedno ohranjena bivališča iz paleolitika, kot je Grotta dei pipistrelli (jama netopirjev) in neolitika.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Circolo culturale La Scaletta|title=Le Chiese rupestri di Matera|publisher=De Luca ed.|year=1966}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Mario Tommaselli|title=Le masserie fortificate del materano|publisher=De Luca ed.|year=1986}}&lt;/ref&gt;Simbol parka je [[južna postovka]].

Regionalni rezervat San Giuliano, zaščiteno območje, ustanovljeno leta 2000, vključuje jezero San Giuliano, umetni rezervoar, ki je nastal z zajezitvijo reke Bradano, in reke gorvodno in dolvodno od nje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Times Comprehensive Atlas of the World |edition=13 |year=2011 |publisher=Times Books |location=London |isbn=9780007419135 |page=78 K2}}&lt;/ref&gt;

==== Timmari ====
Colle di Timmari, zelena pljuča, ki so približno 15 km od mesta, dominira nad dolino Bradano in jezerom San Giuliano. Je prijetno stanovanjsko območje, na vrhu hriba pa je majhno svetišče San Salvatore iz leta 1310 in pomembno arheološko območje.
&lt;gallery widths=&quot;135px&quot; heights=&quot;150px&quot;&gt;
File:Gravina di Matera (2).jpg|Gravina di Matera
File:Matera 2.jpg|Narodni park Murgia s prazgodovinskimi jamami in rupestrijskimi cerkvami
File:Cavalli nel parco della Murgia.jpg|Konji v NP Murgia
File:Parco della Murgia Materana 15.jpg|
File:Parco della Murgia Materana 10.jpg|
File:Villaggio Saraceno2.JPG|Saracenska vas
File:San Luca alla Selva.JPG|Jamska cerkev San Luca alla Selva
File:Lago San Giuliano.jpg|Regionalni rezervat San Giuliano
&lt;/gallery&gt;

=== Drugo ===
&lt;gallery widths=&quot;135px&quot; heights=&quot;150px&quot;&gt;
File:Castello Tramontano 2 Matera.jpg|Grad Tramontano
File:Matera BW 2016-10-15 11-08-39.jpg|Palazzo Lanfranchi
File:Casa Cava interno 5.jpg|Avditorij kulturnega doma ''Casa Cava''
&lt;/gallery&gt;
Grad Tramontano, ki ga je v začetku 16. stoletja začel graditi Gian Carlo Tramontano, grof iz Matere, je verjetno edina druga zgradba, ki je nadzemna in ima velik pomen zunaj Sassija. Vendar je gradnja ostala nedokončana po njegovem atentatu v ljudskem nemiru 29. decembra 1514. Ima tri velike stolpe, dvanajst pa jih je verjetno vključenih v prvotno zasnovo. Med obnovitvenimi deli na glavnem mestnem trgu so delavci naleteli na to, kar naj bi bilo temelj drugega grajskega stolpa. Vendar so pri nadaljnjih izkopavanjih odkrili velike rimske cisterne. Odkrite so bile celotne hišne strukture, kjer je mogoče videti, kako so živeli ljudje tiste dobe.

''[[Palazzo dell'Annunziata]]'' je zgodovinska stavba na glavnem trgu, sedež Pokrajinske knjižnice.

== Kultura ==
Matera je bila 17. oktobra 2014 skupaj z drugim največjim bolgarskim mestom [[Plovdiv]]om razglašena za evropsko prestolnico kulture za leto 2019.&lt;ref&gt;Matera 2019 https://www.matera-basilicata2019.it/en/&lt;/ref&gt;

=== Kuhinja ===
[[File:Pane di Matera (cropped).jpg|thumb|left|140px|''Pane di Matera'']]
[[File:Crapiata.jpg|thumb|140px|''Crapiata'']]
[[File:Strazzate.jpg|thumb|140px|''Strazzate'']]
Kuhinja Matere je tipična ''cucina povera'' (kmečka hrana) iz južne Italije. Ima nekakšno mešanico kuhinj Bazilikatz in Apulije, ki je na obmejnem območju med obema regijama. Nekatere specialitete so ''peperoni cruschi'', sorta sladke in suhe paprike, zelo priljubljena v Bazilikati in ''Pane di Matera'', vrsta kruha, ki je prepoznavna po svojem intenzivnem okusu in stožčasti obliki, ki ima status zaščitene geografske označbe (ZGO).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.italianfoodexcellence.com/bread-of-matera-a-world-patrimony/|title=Bread of Matera, a world patrimony|website=italianfoodexcellence.com|date=14 November 2016|access-date=16 November 2020|archive-date=2022-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319055859/https://www.italianfoodexcellence.com/bread-of-matera-a-world-patrimony/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Matera proizvaja istoimensko vino, ki nosi oznako Denominazione di origine controllata (DOC).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.made-in-italy.com/italian-wine/wine-regions/basilicata-wine/|title=The Wines Of Basilicata|website=made-in-italy.com|access-date=15 January 2021|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121214241/https://www.made-in-italy.com/italian-wine/wine-regions/basilicata-wine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Nekatere jedi lokalne kuhinje so:
* ''Crapiata'', kmečka juha s čičeriko, fižolom, fižolom, pšenico, lečo, cicerkijem (lat. '' Pustularia cicercula'' – morski polž). Star recept iz rimskega obdobja, kasneje obogaten z drugimi sestavinami, kot je krompir, je običajen ritual, ki je prerasel v &quot;Sassi di Matera&quot; in se praznuje 1. avgusta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vivimatera.it/en/traditions/|title=Traditions|website=vivimatera.it|access-date=15 January 2021|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121230528/https://www.vivimatera.it/en/traditions/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Orecchiette alla materana'', pečene testenine orecchiette, začinjene s paradižnikom, jagnjetino, mocarelo in sirom Pecorino
* ''Pasta con i peperoni cruschi'', jed iz testenin s ''peperoni cruschi'' in ocvrtimi drobtinami. Dodamo lahko nariban sir ali zeleno repo.
* ''Cialedda'', varčen recept s starim kruhom kot glavno sestavino. Lahko je ''calda'' (vroče) z jajcem, lovorjevimi listi, česnom in olivami ali ''fredda'' (hladno) s paradižnikom in česnom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.italia.it/en/travel-ideas/gastronomy/bread-from-matera.html|title=Bread from Matera|website=italia.it|access-date=15 January 2021|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025215223/http://www.italia.it/en/travel-ideas/gastronomy/bread-from-matera.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Pignata'', ovčje meso s krompirjem, čebulo, paradižnikom in zeleno, kuhano v ''pignati'', terakotni posodi v obliki amfore.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lalucana.com/post/la-pignata-a-materan-classic|title='La Pignata' - A Materan Classic|website=lalucana.com|date=28 February 2018|access-date=15 January 2021}}&lt;/ref&gt;
* ''Strazzate'', drobljivi piškoti, pripravljeni z jajcem, mandlji in kavo

=== Verski običaji ===
[[File:Matera BW 2016-10-15 14-04-08 2.jpg|thumb|[[Stolnica v Materi]]]]
Praznik ''Madonne della Bruna'', ki poteka v Materi 2. julija vsako leto, je znan po verski procesiji z okrašenim vozom, ki ga nato gledalci razvlečejo. Začetki festivala niso dobro poznani, saj se je njegova zgodba spreminjala, ko se je prenašala iz roda v rod. Ena od teh legend pravi, da je neka žena prosila kmeta, naj se povzpne na njen voz, da bi jo spremljal do Matere. Ko je prispela na obrobje mesta, je izstopila iz voza in prosila kmeta, naj njeno sporočilo odnese škofu. V tem sporočilu je rekla, da je Kristusova mati. Škof, duhovščina in ljudstvo so hiteli sprejemati Devico, a so našli kip. Tako je kip Madone vstopil v mesto na zmagovalnem vozu. Druga legenda govori o uničenju voza: Saraceni oblegajo Matero in državljani so jo, da bi zaščitili sliko Madone, skrili na mali voz. Nato so uničili voz, da bi Saracenom preprečili, da bi vzeli podobo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Rota|first= Lorenzo|date= 2001|title= Matera : the History of a Town|location= Matera|publisher= Giannatelli|page= 342|isbn= 9788897906001}}&lt;/ref&gt;

Imenu ''Madonna della Bruna'' se pripisujejo različne hipoteze: prva pravi, da samostalnik izhaja iz langobardskega visokosrednjeveškega izraza ''brùnja'' (oklep/zaščita vitezov). Torej bi ime lahko pomenilo ''Madonna of Defense''. Druga hipoteza je, da ime izvira iz ''herbon'', mesta Giudea, kamor je Devica šla obiskat svojo sestrično Elizabeto. Tretja hipoteza pravi, da ime izvira iz barve obraza Device. Profani vložki, kot je ''navalis'' voz in njegovo nasilno uničenje, skupaj z intimnostjo in versko slovesnostjo, kažejo, da ima ta festival skupne korenine s starodavnimi tradicijami drugih sredozemskih držav. Na primer, v grški kulturi poročne zabave praznujejo tudi z zmagoslavnim vozom (bogato oblikovane ladje na kolesih).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.festadellabruna.it/?lang=en|title= The Feast of the Madonna della Bruna|author=&lt;!--Not stated--&gt; |date= 2018|website= Festa della Bruna|access-date=March 22, 2019 }}&lt;/ref&gt; Madonina skulptura je v ohišju v njej posvečenem transeptu stolnice, kjer je tudi freska, ki jo upodablja. Izvira iz 13. stoletja in spada v bizantinsko šolo. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Morelli|first= Michele|date= 2006|title= La festa della Bruna|location= Matera|publisher= Adecom|isbn= 9788897906001}}&lt;/ref&gt;

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Cittadimatera1.jpg
IMGMater 1747.JPG
Matera BW 2016-10-15 13-31-33.jpg|Via Ridola
Matera BW 2016-10-15 13-04-18.jpg|Via Bruno Buozzi
Museo archeologico nazionale di matera, una sala 01.jpg|Arheološki muzej Domenico Ridola 
Matera palazzo dell'Annunziata.JPG|Palazzo dell'Annunziata
Matera BW 2016-10-15 13-19-13.jpg|Cerkev Frančiška Asiškega
Matera - Convento di Sant'Agostino.JPG|Cerkev San Agostino
Matera san giovanni.JPG|Cerkev Janeza Krstnika
&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
Matera je pobratena z: &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Un'associazione per Romeo Sarra|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/basilicata/558235/un-associazione-per-romeo-sarra.html|website=lagazzettadelmezzogiorno.it|publisher=La Gazzetta del Mezzogiorno|language=it|date=2014-05-31|access-date=2021-05-04}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Toms River Partners With Italian City To Promote Tourism, Cultural Exchanges|url=https://patch.com/new-jersey/tomsriver/toms-river-partners-italian-city-promote-tourism-cultural-exchanges|website=patch.com|publisher=Patch|date=2015-03-07|access-date=2021-05-04}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|FIN}} Oulu, Finska
*{{flagicon|JOR}} [[Petra]], Jordanija
*{{flagicon|USA}} Toms River, New Jersey, ZDA

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Matera }}
* [https://www.youtube.com/watch?v=Um2-hqeEELQ Travel Video promotion APT Basilicata {{in lang|en}}]
* [https://whc.unesco.org/sites/670.htm UNESCO site]
* [http://www.museolaboratorio.it/ Museo Laboratorio della Civiltà Contadina]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4616480.stm BBC News: Italian cave city goes hi-tech]

{{Province of Matera}}
{{World Heritage Sites in Italy}}
{{European Capital of Culture}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Matera| ]]</text>
      <sha1>rfehc9glp0vo9mom96moluk86asisy1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771452</id>
      <parentid>6771451</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:05:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6771452</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23102" sha1="j2dcfj4vru97hmafmdx1o5klcipf20h" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Matera
| official_name       = Comune di Matera
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Matera Luglio 2019.jpeg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Panorama Matere
| image_shield        = Matera-Stemma.svg
| shield_alt          = 
| image_map           = Map of comune of Matera (province of Matera, region Basilicata, Italy).svg
| map_alt             = 
| map_caption         = Lega v pokrajini Matera
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map         = Italy Basilicata#Italy
| coordinates         = {{coord|40|40|N|16|36|E|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Bazilikata]]
| province            = [[Matera (pokrajina)|Matera]] (MT)
| frazioni            = La Martella, Venusio, Picciano A, Picciano B
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| population_demonym  = Materani
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = Madonna della Bruna
| day                 = July 2
| postal_code         = 75100
| area_code           = 0835
| website             = {{official website|http://www.comune.matera.it}}
|footnotes = {{designation list | embed=yes
   | designation1 = WHS
   | designation1_offname = The Sassi and the Park of the Rupestrian Churches of Matera
   | designation1_date = 1993 &lt;small&gt;(17. zasedanje]])&lt;/small&gt;
   | designation1_type = Kulturno
   | designation1_criteria = iii, iv, v
   | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/670 670]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = [[Italija]]
   | designation1_free2name = Regija
   | designation1_free2value = Južna Evropa
| Area        = 1,016 ha
| Buffer_zone = 4,365 ha 
 }}
}}
'''Matera''' ({{IPA-it|maˈtɛːra}}, lokalno {{IPA|lang=it|maˈteːra}}; materansko ''Matàrë'' [maˈtæːrə]) je mesto z okoli 60.000 prebivalci&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; ({{IT|y}}) v [[italijanske dežele|deželi]] [[Bazilikata]] v južni Italiji.

Kot glavno mesto [[Matera (pokrajina)|pokrajine Matera]], njeno prvotno naselje leži v dveh [[kanjon]]ih, ki jih je vklesala reka Gravina. To območje, [[Sassi di Matera]], je kompleks jamskih bivališč, vklesanih v starodavni rečni kanjon. V svoji zgodovini so Matero zasedli Grki, Rimljani, Longobardi, Bizantinci, Saraceni, Švabi, Anžujci, Aragonci in Burboni.

Do poznih 1800-ih so jamska bivališča Matere postala znana po nepremagljivi revščini, slabih sanitarnih pogojih, slabih delovnih pogojih in razširjenih boleznih. Evakuirano leta 1952 je bilo prebivalstvo preseljeno v sodobna stanovanja, Sassi (ital. »kamni«) pa so ležali zapuščeni do 1980-ih. Prenovljena vizija in naložbe so privedle do tega, da so jamska bivališča postala znana zgodovinska turistična destinacija s hoteli, majhnimi muzeji in restavracijami – ter živahno umetniško skupnostjo.

Znan kot ''la città sotterranea'' (&quot;podzemno mesto&quot;), sta bila Sassi in park rupestrskih cerkva leta 1993 razglašena za Unescovo svetovno dediščino.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/670]&lt;/ref&gt; Leta 2019 je bila Matera razglašena za evropsko prestolnico kulture.

== Zgodovina ==
Čeprav znanstveniki še naprej razpravljajo o datumu, ko so bila stanovanja prvič naseljena v Materi in o kontinuiteti njihove poznejše poselitve, se domneva, da je bilo območje današnje Matere naseljeno že od [[paleolitik]]a (10. tisočletje pr.n.št.). Zaradi tega je potencialno eno najstarejših stalno naseljenih naselij na svetu.&lt;ref&gt;Leonardo A. Chisena, ''Matera dalla civita al piano: stratificazione, classi sociali e costume politico'', Congedo, 1984, p.7&lt;/ref&gt; Alternativno je arhitekturna zgodovinarka Anne Parmly Toxey predlagala, da je bilo območje »neprekinjeno zasedeno vsaj tri tisočletja in občasno zasedeno 150–700 tisočletij pred tem«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author1=Anne Parmly Toxey |editor1-last=Micara |editor1-first=Ludovico |editor2-last=Petruccioli |editor2-first=Attilio |editor3-last=Vadini |editor3-first=Ettore |title=The Mediterranean Medina: International Seminar |date=2016 |publisher=Gangemi Editore spa |isbn=9788849290134 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=HbhTCwAAQBAJ&amp;q=Matera+paleolithic+cave&amp;pg=PA541 |access-date=April 14, 2019 |language=en |chapter=Recasting Materan Identity: The Warring And Melding Of Political Ideologies Carved In Stone}}&lt;/ref&gt;

Mesto Matera je leta 251 pred našim štetjem ustanovil Rimljan Lucij Cecilij Metel, ki ga je imenoval Matheola.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Domenico |first1=Roy Palmer |title=The Regions of Italy: A Reference Guide to History and Culture |date=2002 |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=9780313307331 |page=37 |url=https://books.google.com/books?id=wZ-PMNC5XOkC&amp;q=Matera+++Romans+in+the+3rd+century+BC,++Matheola |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 664 so Matero osvojili [[Langobardi]] in postala del [[Vojvodina Benevento|vojvodine Benevento]]. Arhitekturna zgodovinarka Anne Parmly Toxey piše, da se »razpravlja o datumu ustanovitve Matere; vendar spoštovano delo zgodnjih mestnih kronistov ponuja številne, splošno sprejete zapise o gotskih, longobardskih, bizantinskih in saracenskih obleganjih mesta, ki se začne v 8. stoletju in pospešeno skozi 9. stoletje našega štetja.«&lt;ref name=&quot;Toxey&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Toxey |first1=Anne Parmly |title=Materan Contradictions: Architecture, Preservation and Politics |date=2013 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd. |isbn=9781409482666 |page=36 |url=https://books.google.com/books?id=jv2hAgAAQBAJ&amp;q=Matera++excavations&amp;pg=PA37 |access-date=January 22, 2019 |language=en}}&lt;/ref&gt; V 7. in 8. stoletju so bližnje jame kolonizirale tako [[benediktinci|benediktinske]] kot [[Bazilij Veliki|bazilijanske]] samostanske ustanove. Za 9. in 10. stoletje je bil značilen boj med Bizantinci in nemškimi cesarji, vključno z [[Ludvik II. Italijanski|Ludvikom II.]], ki je mesto delno uničil. Po naselbini [[Normani|Normanov]] v [[Apulija|Apuliji]] je Materi od leta 1043 vladal Viljem Železnoroki.

Po kratki skupni fazi in vrsti kug in [[potres]]ov je mesto v 15. stoletju postalo aragonska posest in je bilo dano v fevd baronom družine Tramontano. Leta 1514 pa se je prebivalstvo uprlo zatiranju in ubilo grofa Giovannija Carla Tramontana. V 17. stoletju je bila Matera predana [[Orsini]]jem in nato postala del [[Terra d'Otranto]] v Apuliji. Kasneje je bilo glavno mesto province Bazilikata, položaj, ki ga je ohranilo do leta 1806, ko ga je Joseph Bonaparte dodelil Potenzi.

Leta 1927 je postalo glavno mesto nove pokrajine Matera.

== Znamenitosti ==
=== Sassi (antično mesto) ===
{{glavni| Sassi di Matera}}
Matera je pridobila mednarodno slavo zaradi svojega starodavnega mesta, &quot;Sassi di Matera&quot;. Sassi izvirajo iz prazgodovinske trogloditske (prebivalci jam) naselbine in ta bivališča naj bi bila med prvimi človeškimi naselbinami v današnji Italiji. Sassi so bivališča, vkopana v samo [[apnenec|apnenčasto]] skalo, ki je značilna za Bazilikato in Apulijo. Mnogi od njih so res le majhne votline, v nekaterih delih Sassija pa ulica leži na vrhu druge skupine stanovanj. Starodavno mesto je zraslo na enem pobočju skalnate grape, ki jo je ustvarila reka, ki je danes manjši potok, in ta grapa je doma znana kot &quot;la Gravina&quot;. V 1950-ih je vlada Italije kot del politike za odpravo skrajne revščine Sassijev uporabila silo, da je večino prebivalstva Sassijev preselila v nova javna stanovanja v razvijajočem se sodobnem mestu.

Do poznih 1980-ih je Sassi še vedno veljal za območje revščine, saj so bila njegova stanovanja in v večini primerov še vedno niso primerna za bivanje in nevarna. Sedanja lokalna uprava je postala bolj turistično usmerjena in je s pomočjo italijanske vlade, Unesca in Hollywooda spodbujala obnovo Sassija kot slikovite turistične atrakcije. Danes je tam veliko uspešnih podjetij, pubov in hotelov, mesto pa je med najhitreje rastočimi v južni Italiji.
&lt;gallery widths=&quot;135px&quot; heights=&quot;150px&quot;&gt;
Matera01.jpg
File:Ita11141 01.jpg|Notranjost jamske hiše
File:Ita11141 04.jpg
File:Matera casamuseo.jpg
File:Ita11175 07.jpg
File:Casa Grotta (3).jpg
File:Matera, chiesa rupestre di santo spirito.jpg|Zunanjost jamske cerkve
File:Ita11175 08.jpg|Notranjost jamske cerkve
File:Ita11175 01.jpg
&lt;/gallery&gt;

=== Samostani in cerkve ===
[[File:Sassi di Matera aprile06 05.jpg|thumb|left|Stopnišče v Materi.]]
Matera ohranja veliko in raznoliko zbirko stavb, povezanih s krščansko vero, vključno z velikim številom rupestrskih cerkva, izklesanih iz apnenčaste kamnine pokrajine.&lt;ref&gt;Colin Amery and Brian Curran, ''Vanishing Histories,'' Harry N. Abrams, New York, NY: 2001, p. 44.&lt;/ref&gt; Te cerkve, ki jih najdemo tudi v sosednji pokrajini Apuliji, so bile leta 1998 uvrščene na seznam World Monuments Watch Svetovnega sklada za spomenike.

'''[[Stolnica v Materi]]''' (1268–1270) je posvečena Santa Maria della Bruna od leta 1389. Zgrajena v apulijskem [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu ima 52 m visok zvonik, poleg glavnih vrat pa je kip Marije della Bruna, podprte s kipi svetih Petra in Pavla. Glavna značilnost fasade je okno rozeta, razdeljeno s šestnajstimi majhnimi stebri. Notranjost je ima tloris [[latinski križ|latinskega križa]], z glavno in dvema stranskima ladjama. Okras je večinoma iz baročne obnove iz 18. stoletja, pred kratkim pa je bila odkrita [[freska]] iz 14. stoletja v bizantinskem slogu, ki prikazuje ''Poslednjo sodbo''.

Dve drugi pomembni cerkvi v Materi, obe posvečeni apostolu Petru, sta San Pietro Caveoso (v Sasso Caveoso) in San Pietro Barisano (v Sasso Barisano). San Pietro Barisano je bil nedavno obnovljen v projektu Svetovnega sklada za spomenike, ki ga financira American Express. Glavni oltar in notranje freske so bili očiščeni, manjkajoči deli letvic, reliefov in drugih okraskov pa so bili rekonstruirani iz fotografskega arhiva ali okoliških fragmentov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.wmf.org/project/rupestrian-churches-puglia-and-city-matera |title=World Monuments Fund – Rupestrian Churches of Puglia and the City of Matera |accessdate=2022-03-12 |archive-date=2015-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150911221000/http://www.wmf.org/project/rupestrian-churches-puglia-and-city-matera |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Obstaja veliko drugih cerkva in samostanov, ki segajo skozi zgodovino krščanske cerkve. Nekatere so preproste jame z enim samim oltarjem in morda fresko, ki so pogosto na nasprotni strani grape. Nekatere so zapletene mreže jam z velikimi podzemnimi komorami, za katere se domneva, da so jih za meditacijo uporabljali menihi rupestri in cenobiti.

=== Zbiralniki vode ===
[[File:FONTANA FERDINANDEA 2.jpg|thumb|upright=0.6|Vodnjak Ferdinandea]]
Matera je bila zgrajena nad globoko grapo, imenovano Gravina, ki deli ozemlje na dve območji. Zgrajena je bila tako, da je skrita, vendar je oteževala oskrbo z vodo svojim prebivalcem. Zgodnji prebivalci so vlagali ogromno energije v gradnjo zbiralnikov in sistemov vodnih kanalov.

Največji zbiralnik je bil najden pod Piazza Vittorio Veneto, Palombaro Lungo, ki je bila zgrajena leta 1832.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.divento.com/en/parks-and-gardens/21825-piazza-vittorio-veneto-matera.html?search_query=Matera&amp;results=17|title=Piazza Vittorio Veneto|website=Divento.com|access-date=11 February 2021}}&lt;/ref&gt; S svojimi trdnimi stebri, izklesanimi iz skale, in višino oboka več kot petnajst metrov, je prava vodna katedrala, po kateri se lahko pluje s čolnom. Tako kot drugi zbiralniki v mestu je zbiral deževnico, ki je bila filtrirana in nadzorovano odtekala v Sassi.

Bilo je tudi veliko majhnih površinskih kanalov, ki so napajali tolmune in viseče vrtove. Poleg tega je bilo veliko zvonastih cistern v vkopanih hišah napolnjenih zaradi pronicanja. Kasneje, ko se je število prebivalstva povečalo, so mnoge od teh cistern spremenili v hiše in uvedli druge vrste sistemov za zbiranje vode.

Nekateri od teh novejših objektov imajo obliko hiš, potopljenih v zemljo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Museo Laboratorio della Civiltà Contadina ONLUS|date=2014|orig-year=1st. Pub. 2007|title=Water-harvesting systems of Matera, from Neolithic to the first half of XX century|url=http://museolaboratorio.it/en/shop/water-harvesting-systems/|location=Matera|isbn=978-1500611569}}&lt;/ref&gt;

=== Naravno okolje ===
Narodni park Murgia (''Parco della Murgia Materana''), regionalni park, ustanovljen leta 1990, vključuje ozemlje Gravina di Matera in približno 150 skalnih cerkva, raztresenih po pobočjih grap in planote Murgia. Na tem območju, naseljenem že v prazgodovini, so še vedno ohranjena bivališča iz paleolitika, kot je Grotta dei pipistrelli (jama netopirjev) in neolitika.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Circolo culturale La Scaletta|title=Le Chiese rupestri di Matera|publisher=De Luca ed.|year=1966}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Mario Tommaselli|title=Le masserie fortificate del materano|publisher=De Luca ed.|year=1986}}&lt;/ref&gt;Simbol parka je [[južna postovka]].

Regionalni rezervat San Giuliano, zaščiteno območje, ustanovljeno leta 2000, vključuje jezero San Giuliano, umetni rezervoar, ki je nastal z zajezitvijo reke Bradano, in reke gorvodno in dolvodno od nje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Times Comprehensive Atlas of the World |edition=13 |year=2011 |publisher=Times Books |location=London |isbn=9780007419135 |page=78 K2}}&lt;/ref&gt;

==== Timmari ====
Colle di Timmari, zelena pljuča, ki so približno 15 km od mesta, dominira nad dolino Bradano in jezerom San Giuliano. Je prijetno stanovanjsko območje, na vrhu hriba pa je majhno svetišče San Salvatore iz leta 1310 in pomembno arheološko območje.
&lt;gallery widths=&quot;135px&quot; heights=&quot;150px&quot;&gt;
File:Gravina di Matera (2).jpg|Gravina di Matera
File:Matera 2.jpg|Narodni park Murgia s prazgodovinskimi jamami in rupestrijskimi cerkvami
File:Cavalli nel parco della Murgia.jpg|Konji v NP Murgia
File:Parco della Murgia Materana 15.jpg|
File:Parco della Murgia Materana 10.jpg|
File:Villaggio Saraceno2.JPG|Saracenska vas
File:San Luca alla Selva.JPG|Jamska cerkev San Luca alla Selva
File:Lago San Giuliano.jpg|Regionalni rezervat San Giuliano
&lt;/gallery&gt;

=== Drugo ===
&lt;gallery widths=&quot;135px&quot; heights=&quot;150px&quot;&gt;
File:Castello Tramontano 2 Matera.jpg|Grad Tramontano
File:Matera BW 2016-10-15 11-08-39.jpg|Palazzo Lanfranchi
File:Casa Cava interno 5.jpg|Avditorij kulturnega doma ''Casa Cava''
&lt;/gallery&gt;
Grad Tramontano, ki ga je v začetku 16. stoletja začel graditi Gian Carlo Tramontano, grof iz Matere, je verjetno edina druga zgradba, ki je nadzemna in ima velik pomen zunaj Sassija. Vendar je gradnja ostala nedokončana po njegovem atentatu v ljudskem nemiru 29. decembra 1514. Ima tri velike stolpe, dvanajst pa jih je verjetno vključenih v prvotno zasnovo. Med obnovitvenimi deli na glavnem mestnem trgu so delavci naleteli na to, kar naj bi bilo temelj drugega grajskega stolpa. Vendar so pri nadaljnjih izkopavanjih odkrili velike rimske cisterne. Odkrite so bile celotne hišne strukture, kjer je mogoče videti, kako so živeli ljudje tiste dobe.

''[[Palazzo dell'Annunziata]]'' je zgodovinska stavba na glavnem trgu, sedež Pokrajinske knjižnice.

== Kultura ==
Matera je bila 17. oktobra 2014 skupaj z drugim največjim bolgarskim mestom [[Plovdiv]]om razglašena za evropsko prestolnico kulture za leto 2019.&lt;ref&gt;Matera 2019 https://www.matera-basilicata2019.it/en/&lt;/ref&gt;

=== Kuhinja ===
[[File:Pane di Matera (cropped).jpg|thumb|left|140px|''Pane di Matera'']]
[[File:Crapiata.jpg|thumb|140px|''Crapiata'']]
[[File:Strazzate.jpg|thumb|140px|''Strazzate'']]
Kuhinja Matere je tipična ''cucina povera'' (kmečka hrana) iz južne Italije. Ima nekakšno mešanico kuhinj Bazilikatz in Apulije, ki je na obmejnem območju med obema regijama. Nekatere specialitete so ''peperoni cruschi'', sorta sladke in suhe paprike, zelo priljubljena v Bazilikati in ''Pane di Matera'', vrsta kruha, ki je prepoznavna po svojem intenzivnem okusu in stožčasti obliki, ki ima status zaščitene geografske označbe (ZGO).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.italianfoodexcellence.com/bread-of-matera-a-world-patrimony/|title=Bread of Matera, a world patrimony|website=italianfoodexcellence.com|date=14 November 2016|access-date=16 November 2020|archive-date=2022-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319055859/https://www.italianfoodexcellence.com/bread-of-matera-a-world-patrimony/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Matera proizvaja istoimensko vino, ki nosi oznako Denominazione di origine controllata (DOC).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.made-in-italy.com/italian-wine/wine-regions/basilicata-wine/|title=The Wines Of Basilicata|website=made-in-italy.com|access-date=15 January 2021|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121214241/https://www.made-in-italy.com/italian-wine/wine-regions/basilicata-wine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Nekatere jedi lokalne kuhinje so:
* ''Crapiata'', kmečka juha s čičeriko, fižolom, fižolom, pšenico, lečo, cicerkijem (lat. '' Pustularia cicercula'' – morski polž). Star recept iz rimskega obdobja, kasneje obogaten z drugimi sestavinami, kot je krompir, je običajen ritual, ki je prerasel v &quot;Sassi di Matera&quot; in se praznuje 1. avgusta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vivimatera.it/en/traditions/|title=Traditions|website=vivimatera.it|access-date=15 January 2021|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121230528/https://www.vivimatera.it/en/traditions/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Orecchiette alla materana'', pečene testenine orecchiette, začinjene s paradižnikom, jagnjetino, mocarelo in sirom Pecorino
* ''Pasta con i peperoni cruschi'', jed iz testenin s ''peperoni cruschi'' in ocvrtimi drobtinami. Dodamo lahko nariban sir ali zeleno repo.
* ''Cialedda'', varčen recept s starim kruhom kot glavno sestavino. Lahko je ''calda'' (vroče) z jajcem, lovorjevimi listi, česnom in olivami ali ''fredda'' (hladno) s paradižnikom in česnom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.italia.it/en/travel-ideas/gastronomy/bread-from-matera.html|title=Bread from Matera|website=italia.it|access-date=15 January 2021|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025215223/http://www.italia.it/en/travel-ideas/gastronomy/bread-from-matera.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Pignata'', ovčje meso s krompirjem, čebulo, paradižnikom in zeleno, kuhano v ''pignati'', terakotni posodi v obliki amfore.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lalucana.com/post/la-pignata-a-materan-classic|title='La Pignata' - A Materan Classic|website=lalucana.com|date=28 February 2018|access-date=15 January 2021}}&lt;/ref&gt;
* ''Strazzate'', drobljivi piškoti, pripravljeni z jajcem, mandlji in kavo

=== Verski običaji ===
[[File:Matera BW 2016-10-15 14-04-08 2.jpg|thumb|[[Stolnica v Materi]]]]
Praznik ''Madonne della Bruna'', ki poteka v Materi 2. julija vsako leto, je znan po verski procesiji z okrašenim vozom, ki ga nato gledalci razvlečejo. Začetki festivala niso dobro poznani, saj se je njegova zgodba spreminjala, ko se je prenašala iz roda v rod. Ena od teh legend pravi, da je neka žena prosila kmeta, naj se povzpne na njen voz, da bi jo spremljal do Matere. Ko je prispela na obrobje mesta, je izstopila iz voza in prosila kmeta, naj njeno sporočilo odnese škofu. V tem sporočilu je rekla, da je Kristusova mati. Škof, duhovščina in ljudstvo so hiteli sprejemati Devico, a so našli kip. Tako je kip Madone vstopil v mesto na zmagovalnem vozu. Druga legenda govori o uničenju voza: Saraceni oblegajo Matero in državljani so jo, da bi zaščitili sliko Madone, skrili na mali voz. Nato so uničili voz, da bi Saracenom preprečili, da bi vzeli podobo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Rota|first= Lorenzo|date= 2001|title= Matera : the History of a Town|location= Matera|publisher= Giannatelli|page= 342|isbn= 9788897906001}}&lt;/ref&gt;

Imenu ''Madonna della Bruna'' se pripisujejo različne hipoteze: prva pravi, da samostalnik izhaja iz langobardskega visokosrednjeveškega izraza ''brùnja'' (oklep/zaščita vitezov). Torej bi ime lahko pomenilo ''Madonna of Defense''. Druga hipoteza je, da ime izvira iz ''herbon'', mesta Giudea, kamor je Devica šla obiskat svojo sestrično Elizabeto. Tretja hipoteza pravi, da ime izvira iz barve obraza Device. Profani vložki, kot je ''navalis'' voz in njegovo nasilno uničenje, skupaj z intimnostjo in versko slovesnostjo, kažejo, da ima ta festival skupne korenine s starodavnimi tradicijami drugih sredozemskih držav. Na primer, v grški kulturi poročne zabave praznujejo tudi z zmagoslavnim vozom (bogato oblikovane ladje na kolesih).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.festadellabruna.it/?lang=en|title= The Feast of the Madonna della Bruna|author=&lt;!--Not stated--&gt; |date= 2018|website= Festa della Bruna|access-date=March 22, 2019 }}&lt;/ref&gt; Madonina skulptura je v ohišju v njej posvečenem transeptu stolnice, kjer je tudi freska, ki jo upodablja. Izvira iz 13. stoletja in spada v bizantinsko šolo. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Morelli|first= Michele|date= 2006|title= La festa della Bruna|location= Matera|publisher= Adecom|isbn= 9788897906001}}&lt;/ref&gt;

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Cittadimatera1.jpg
IMGMater 1747.JPG
Matera BW 2016-10-15 13-31-33.jpg|Via Ridola
Matera BW 2016-10-15 13-04-18.jpg|Via Bruno Buozzi
Museo archeologico nazionale di matera, una sala 01.jpg|Arheološki muzej Domenico Ridola 
Matera palazzo dell'Annunziata.JPG|Palazzo dell'Annunziata
Matera BW 2016-10-15 13-19-13.jpg|Cerkev Frančiška Asiškega
Matera - Convento di Sant'Agostino.JPG|Cerkev San Agostino
Matera san giovanni.JPG|Cerkev Janeza Krstnika
&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
Matera je pobratena z: &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Un'associazione per Romeo Sarra|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/basilicata/558235/un-associazione-per-romeo-sarra.html|website=lagazzettadelmezzogiorno.it|publisher=La Gazzetta del Mezzogiorno|language=it|date=2014-05-31|access-date=2021-05-04}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Toms River Partners With Italian City To Promote Tourism, Cultural Exchanges|url=https://patch.com/new-jersey/tomsriver/toms-river-partners-italian-city-promote-tourism-cultural-exchanges|website=patch.com|publisher=Patch|date=2015-03-07|access-date=2021-05-04}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|FIN}} Oulu, Finska
*{{flagicon|JOR}} [[Petra]], Jordanija
*{{flagicon|USA}} Toms River, New Jersey, ZDA

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Matera }}
* [https://www.youtube.com/watch?v=Um2-hqeEELQ Travel Video promotion APT Basilicata {{in lang|en}}]
* [https://whc.unesco.org/sites/670.htm UNESCO site]
* [http://www.museolaboratorio.it/ Museo Laboratorio della Civiltà Contadina]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4616480.stm BBC News: Italian cave city goes hi-tech]

{{Province of Matera}}
{{World Heritage Sites in Italy}}
{{European Capital of Culture}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Matera| ]]</text>
      <sha1>j2dcfj4vru97hmafmdx1o5klcipf20h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrhovna rada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>517424</id>
    <revision>
      <id>6771773</id>
      <parentid>6759637</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:26:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15718" sha1="peke6m2rakigoh4521e4smzlsxa2wye" xml:space="preserve">{{Koord novi|50|26|50.3|N|30|32|12.6|E|type:landmark_region:UA|display=title}}
{{Infopolje Zakonodajno telo| legislature       = 9. Vrhovna rada Ukrajine
| name              = Vrhovna rada Ukrajine
| logo              = Verkhovna Rada (UK logo, 2023).png
| logo_res          = 250px
| logo_caption      = {{small|[[Grb Ukrajine|Logo]]}}
| native_name       = {{nobold|{{jezik-uk|Верховна Рада України}}}}
| house_type        = [[Enodomnost|Enodomni]]
| foundation        = 1991&lt;ref name=&quot;zakon2.rada.gov.ua&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/1543-12|script-title=uk:Законодавство України: Документ 1543-XII: Про правонаступництво України - Набрання чинності від 05.10.1991|trans-title=Legislation of Ukraine: Document 1543-XII: On the Legal Succession of Ukraine - Entered into force on 05.10.1991|language=uk|website=Verkhovna Rada of Ukraine|access-date=1 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190901063414/https://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/1543-12|archive-date=2019-09-01|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| preceded_by       = [[Vrhovni sovjet Ukrajinske SSR|Vrhovni sovjet]]
| leader1_type      = [[Predsednik Vrhovne rade|Predsednik]]
| leader1           = [[Ruslan Stefančuk]]
| election1         = 8. oktobra 2021 
| leader2_type      = Prvi podpredsednik
| leader2           = [[Oleksandr Kornienko]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/ukrainian/news-58965331|title=Корнієнко став новим першим віцеспікером Ради. Що про нього відомо|publisher=[[BBC News Ukrainian]]|language=uk|website=bbc.com|date=2021-10-19}}&lt;/ref&gt;
| election2         = 19. oktobra 2021
| leader3_type      = Drugi podpredsednik
| leader3           = [[Olena Kondratiuk]]
| election3         = 29. avgusta 2019
| members           = 450
| voting_system1  = [[Paralelno glasovanje]]:&lt;br /&gt;posameznih kandidatov v volilnih okrajih po sistemu relativnega zmagovalca (225 sedežev)&lt;br /&gt;strankarske liste (225 sedežev) s 5-odstotnim volilnim pragom
| last_election1 = 21. julij 2019
| next_election1 = ne pred 29. oktobrom 2023
| session_room   =
| session_room2  = File:Petro Poroshenko on Day of Constitution of Ukraine 2016-06-28 16.jpg
| session_res    = 250px
| meeting_place  = [[Zgradba Vrhovne rade]], [[Kijev]], [[Ukrajina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet
| url = http://mportal.rada.gov.ua/en
| title = Official website. Administrative and territorial division.
| date = Mar 2017
| access-date = 9 June 2020
| archive-date = 20 April 2020
| archive-url = https://web.archive.org/web/20200420060427/http://mportal.rada.gov.ua/en
| url-status = dead
}}&lt;/ref&gt;
| website        = {{official url}}
| footnotes      =Zaradi [[Rusko-ukrajinska vojna|Rusko-ukrajinske vojne (2014-danes)]] in priključitve [[Krim]]a je bilo na volitvah leta 2019 izvoljenih le 424 poslancev od 450 sedežev v parlamentu, 26 sedežev je ostalo nezasedenih. Število nezasedenih sedežev se je junija 2020 povišalo na 27.&lt;ref name=27sIU2510&gt;[http://en.interfax.com.ua/news/general/230595.html Parliamentary elections not to be held at nine constituencies in Donetsk region and six constituencies in Luhansk region - CEC], [[Interfax-Ukraine]] (25 October 2014)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BBCtsP25814&gt;[https://www.bbc.com/news/world-europe-28931054 Ukraine crisis: President calls snap vote amid fighting], [[BBC News]] (25 August 2014)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Runners and risks&quot;&gt;{{navedi novice|date=22 May 2014|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27518989|title=Ukraine elections: Runners and risks|publisher=[[BBC News Online]]|access-date=29 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140527092109/http://www.bbc.com/news/world-europe-27518989|archive-date=27 May 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Vrhovna rada Ukrajine''' ({{Jezik-uk|Верхо́вна Ра́да Украї́ни|Verhovna Rada Ukrajiny}}, ukrajinska okrajšava ''ВРУ''), pogosto le '''Vrhovna rada''' ali samo '''Rada''',&lt;ref&gt;started with capitalized letter. Don't confuse with the TRK &quot;Rada&quot; ({{lang-uk|ТРК &quot;Рада&quot;}})- the official TV channel and production studio of the Verkhovna Rada of Ukraine.&lt;/ref&gt; je [[Enodomnost|enodomni]] [[parlament]] [[Ukrajina|Ukrajine]]. Vrhovna rada je sestavljena iz 450 poslancev, ki jim predseduje [[Predsednik Vrhovne rade|predsednik]]. Vrhovna rada se sestaja v [[Stavba Vrhovne rade|stavbi Vrhovne rade]] v prestolnici Ukrajine v [[Kijev]]u. Poslanci, izvoljeni na ukrajinskih parlamentarnih volitvah 21. julija 2019, so bili slovesno inavgurirani 29. avgusta 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Their first time. VoxCheck of the first session of the IXth Verkhovna Rada convocation {{!}} VoxUkraine|url=https://voxukraine.org/en/their-first-time-voxcheck-of-the-first-session-of-the-ixth-verkhovna-rada-convocation|accessdate=2021-12-01|website=voxukraine.org|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Vrhovna rada je bila preoblikovana iz sistema republiškega predstavniškega telesa, znanega v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] kot [[Vrhovni sovjet]] (Vrhovni svet), ki je bil prvič ustanovljen 26. junija 1938 kot  zakonodajni organ [[Ukrajinska Sovjetska Socialistična Republika|ukrajinske SSR]] po razpustitvi [[Kongres sovjetov ukrajinske SSR|Kongresa sovjetov ukrajinske SSR]].&lt;ref name=&quot;history&quot;&gt;[http://history.org.ua/?termin=Verkhovna_Rada_Ukrainy Verkhovna Rada] in the [[Encyclopedia of History of Ukraine]]&lt;/ref&gt;

Na zadnjih volitvah v Vrhovno rado (l. 2019) se je uporabljal mešani sistem glasovanja. 50% sedežev je bilo razdeljenih po strankarskih listah s 5-odstotnim [[Volilni prag|volilnim pragom]] za stranko, 50% poslancev pa je bilo izbranih z enokrožnimi volitvami posameznih kandidatov v volilnih okrajih po sistemu relativnega zmagovalca.&lt;ref name=&quot;newUKRelectionlawof171111IFU&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.interfax.com.ua/ukr/main/85997/|trans-title=VR adopted law on the election of MPs to parliament|language=uk|publisher=[[Interfax Ukraine]]|date=18 November 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160108075020/http://ua.interfax.com.ua/news/general/85997.html|archivedate=8 January 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;newUKRelectionlawof171111&quot;&gt;[http://www.kyivpost.com/news/politics/detail/117151/ Parliament passes law on parliamentary elections], [[Kyiv Post]] (17 November 2011)&lt;/ref&gt; Na volitvah 2002, 2012, 2014 in 2019 je bila uporabljena metoda mešanih volitev 50/50; vendar so bile v letih 2006 in 2007 volitve le po proporcionalnem sistemu.&lt;ref name=&quot;backtopast&quot;&gt;[http://www.interfax.com.ua/eng/main/126521/ Ukrainian communists to seek return to proportional electoral system] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130419034854/http://www.interfax.com.ua/eng/main/126521/|date=2013-04-19}}, [[Interfax-Ukraine]] (8 November 2012)&lt;/ref&gt; V skladu z volilnim zakonom, ki je začel veljati 1. januarja 2020, bodo naslednje volitve v Vrhovno rado (določene za leto 2023)&lt;ref name=&quot;chesno.org/post/3402EFGH&quot;&gt;{{In lang|uk}} [https://www.chesno.org/post/3402/ Early to rejoice? ]&lt;/ref&gt; ponovno potekale po sorazmerni shemi.&lt;ref name=&quot;633561ElectoralCodeVR&quot;&gt;[https://en.interfax.com.ua/news/general/633561.html Electoral Code becomes effective in Ukraine], [[Interfax-Ukraine]] (1 January 2010)&lt;/ref&gt;

== Ime ==
Ime ''[[Rada]]'' ({{Jezik-uk|Рада}}) pomeni &quot;svet&quot;, &quot;rede&quot;. Ustanova je nastala v času [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], nato pa je predstavljala svét [[Bojarji|bojarjev]] in višje [[Klerik|duhovščine]].&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|last=Padokh|first=Y.|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\B\O\BoyarCouncil.htm|title=Boyar Council|accessdate=2007-10-13|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine}}&lt;/ref&gt; V 17. in 18. stoletju so [[Zaporoški kozaki|dneprski kozaki]] uporabljali ta izraz za sestanke, na katerih so sprejemali pomembne odločitve.&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\G\E\GeneralMilitaryCouncil.htm|title=General Military Council|accessdate=2007-10-13|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine}}&lt;/ref&gt;

[[Ukrajinska ljudska republika]] je imela med 17. marcem 1917 in 29. aprilom 1918 [[Centralna rada|Centralno rado]].&lt;ref&gt;
{{Navedi enciklopedijo|last=Zhukovsky|first=A.|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\C\E\CentralRada.htm|title=Central Rada|accessdate=2007-10-13|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine}}&lt;/ref&gt; [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] in ukrajinska vlada v izgnanstvu sta imeli vsaka UNRado (Ukrajinska Narodna rada).

''Verkhovna'', ženska oblika pridevnika {{Jezik|uk|&quot;верховний&quot;}}, pomeni ''vrhovni'', izhaja iz [[Ukrajinščina|ukrajinske]] besede {{Jezik|uk|&quot;верх&quot;}} pomeni &quot;vrh&quot;.

Drugo ime, ki se uporablja manj pogosto, je ''Parlament Ukrajine'' ({{Jezik-uk|Парламент України}}).
[[Slika:Tymoshenko_Appointment_Feb04_2005.jpg|sličica| [[Julija Timošenko]] je bila 4. februarja 2005 v Radi imenovana za [[predsednik vlade Ukrajine|predsednico vlade Ukrajine]].]]

== Poslanstvo in avtoriteta ==
Vrhovna rada je edini organ zakonodajne oblasti v Ukrajini. Parlament določa načela notranje in zunanje politike, uvaja spremembe [[Ustava Ukrajine|Ustave Ukrajine]], sprejema zakone, potrjuje državni proračun, imenuje volitve za [[Predsednik Ukrajine|predsednika Ukrajine]], proži razrešitev predsednika, razglaša vojno in mir, imenuje [[predsednik vlade Ukrajine|predsednika vlade Ukrajine]], imenuje ali potrjuje določene uradnike, imenuje eno tretjino [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavnega sodišča Ukrajine]], ratificira in razveljavlja mednarodne pogodbe ter opravlja določene nadzorne funkcije.&lt;ref name=&quot;c-85&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine#Article_85|title=Article 85|accessdate=2007-10-11|website=[[Wikisource]]}}&lt;/ref&gt; V Ukrajini ni zahtev za najmanjše število podpisov (poslancov) za registracijo zakona.&lt;ref name=&quot;7095011 Legislativespam&quot;&gt;{{in lang|uk}} [https://www.eurointegration.com.ua/experts/2019/04/17/7095011/ Legislative spam: why the Council does not reach the hands of really important initiatives], [[Ukrayinska Pravda]] (17 April 2019)&lt;/ref&gt; Na splošno parlament na leto sprejme približno 200 zakonskih osnutkov. V parlamentu se dnevno registrira povprečno pet do šest zakonskih osnutkov.&lt;ref name=&quot;7095011 Legislativespam&quot; /&gt; Zaradi tega je imel parlament spomladi 2019 registriranih več kot 10 tisoč zakonskih osnutkov., ki so v obravnavi, o katerih še ni razpravljati.&lt;ref name=&quot;7095011 Legislativespam&quot; /&gt;

Vsi postopkovni predpisi so vsebovani v Zakonu o predpisih Vrhovne rade Ukrajine.&lt;ref&gt;(Official document) [http://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/1861-17 Law of Ukraine on Regulations of the Supreme Council of Ukraine]&lt;/ref&gt; Zadnja različica dokumenta je bila sprejeta 16. decembra 2012, v kateri so bile na pobudo [[Predsednik Ukrajine|predsednika Ukrajine]] vnesene spremembe glede registracije in glasovanja poslancev.&lt;ref&gt;(Official document) [http://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/5520-17 Law of Ukraine on introducing changes to Regulations of the Supreme Council of Ukraine]&lt;/ref&gt; Leto 2012 je postalo leto številnih sprememb dokumenta, med katerimi so nastale spremembe pri volitvah predsednika. Zakonski osnutki se običajno obravnavajo po postopku treh branj; predsednik Ukrajine mora pred uradno razglasitvijo zakon podpisati.
== Incidenti v parlamentu ==
Pretepi v ukrajinskem parlamentu niso neobičajnost.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-12019273|title=Ukraine MPs hurt in parliament brawl|date=2010-12-17|accessdate=2019-01-16|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/2018/12/20/yet-again-fistfight-breaks-out-ukraines-parliament/|title=Yet again, a fistfight breaks out in Ukraine's parliament|last=Mellen|first=Ruby|date=20 December 2018|work=Washington Post}}&lt;/ref&gt; Večkrat je bilo delo v parlamentu blokirano s sedečimi zasedanji različnih strank (običajno za nekaj dni; leta 2008 od 18. januarja do 6. marca  in februarja 2013 za 17 dni &lt;ref&gt;{{In lang|uk}} [http://www.pravda.com.ua/news/2013/02/6/6983000/ Interview of Rybak by the parliamentary television (РИБАК СКАЗАВ, ЩО РАДА ЗАПРАЦЮЄ 19 ЛЮТОГО)]. &lt;/ref&gt;).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.unian.net/eng/news/news-279953.html|title=BYuT faction blocks parliament's presidium and rostrum|publisher=[[UNIAN]]|date=22 October 2008}}&lt;/ref&gt; Leta 2000 in 4. aprila 2013 se je parlament razdelil na dva dela in opravil dve seji v dveh različnih prostorih.

Vidnejši incident je bil nered 27. aprila 2010, potem ko je parlament ratificiral [[Pogodba o ukrajinsko-ruskem mornariškem oporišču za plin iz leta 2010|pogodbo]], ki je podaljšala najem ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] v [[Krim (polotok)|krimskem]] pristanišču [[Sevastopol]] do leta 2042, ko so morali [[Predsednik Vrhovne rade|predsednika]] [[Volodimir Litvin|Volodimirja Litvina]] ščititi z dežniki, ko so ga obmetavali z jajci, medtem ko so eksplodirale [[Dimna bomba|dimne bombe]] med prepirajočimi se politiki.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8645847.stm|title=Parliamentary chaos as Ukraine ratifies fleet deal|publisher=BBC.co.uk|date=27 April 2010|accessdate=1 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100429204714/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8645847.stm|archivedate=29 April 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.thehindu.com/news/international/article411316.ece |title=Protests in Kyiv as Ukraine parliament approves Russia fleet treaty. |access-date=2022-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160118083558/http://www.thehindu.com/news/international/article411316.ece |archive-date=2016-01-18 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Še en velik incident se je zgodil 16. decembra 2010, ko je bilo več članov Rade sprejetih v bolnišnico, potem ko so politiki [[Stranka regij|Stranke regij]] vdrli na parlamentarni oder, na katerem je bila frakcija [[Blok Julije Timošenko|Bloka Julije Timošenko]].&lt;ref&gt;[http://hosted.ap.org/dynamic/stories/E/EU_UKRAINE_PARLIAMENT_SCUFFLE?SITE=NYNYP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT Fierce fight in Ukraine parliament injures 6] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220412004154/http://hosted.ap.org/dynamic/stories/E/EU_UKRAINE_PARLIAMENT_SCUFFLE?SITE=NYNYP&amp;SECTION=HOME&amp;TEMPLATE=DEFAULT |date=2022-04-12 }}, [[Associated Press]] (17 December 2010)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/93114/ Ukraine opposition mourns democracy after MP brawl], [[Kyiv Post]] (18 December 2010)&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* {{Navedi splet|url=http://www.rada.gov.ua|title=Official website|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk, ru, en}}
* {{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua/pls/radac_gs09/karta_frack|title=Scheme of seats in the session hall|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk}}
* {{Navedi splet|url=http://www.golos.com.ua/|title=Holos Ukrayiny Newspaper|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk, ru}}
* {{Navedi splet|url=http://www.viche.info/|title=Viche Magazine|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk, en}}
* {{Navedi splet|url=http://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/1861-17|title=Regulations of the Verkhovna Rada|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk}}
* {{Navedi splet|url=https://pace.coe.int/en/members?page=1&amp;q=&amp;countryId=45&amp;year=|title=List of all PACE members from Ukraine|website=pace.coe.int}}

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Parlamenti po državah]]
[[Kategorija:Vrhovna rada|*]]
[[Kategorija:Politika Ukrajine]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]]</text>
      <sha1>peke6m2rakigoh4521e4smzlsxa2wye</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam gradov na Nizozemskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520597</id>
    <revision>
      <id>6771468</id>
      <parentid>6323752</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:37:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]]</comment>
      <origin>6771468</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24612" sha1="loi5ois5me9j15p675oyo4cxtawtdy9" xml:space="preserve">
'''Seznam [[Grad|gradov]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]''' po provincah:

== Pregled po Nizozemskih provincah ==

=== Drenthe ===
Glej tudi ''Seznam graščin v Drentheju''
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; | Lokacija
! Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Coevorden]]
| Coevorden, Drenthe
|[[File:Kasteel van coevorden.jpg|150px]]
|}

=== Flevoland ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; | Lokacija
! Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Almere]]
| Almere, Flevoland
|[[File:Kasteel Almere 2a.jpg|150px]]
|}

=== Frizija ===
Glej ''Seznam stinnov v Friziji''

=== Gelderland ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; |Lokacija
!Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Ammersoyen]]
|Ammerzoden,  [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|45|06|N|5|13|45|E|type:landmark}}
|[[File:Ammersoyen 120307-3.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Batenburg]]
|Batenburg,  [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|49|25|N|5|37|52|E|type:landmark}}
|[[File:Batenburg 01806.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Bemmel]]
|Bemmel, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|53|33|N|5|53|44|E|type:landmark}}
|[[File:Bemmel.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Bergh]]
|'s-Heerenberg, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|52|27|N|6|14|27|E|type:landmark}}
|[[File:Huis Bergh.JPG|150px]]
|-
|[[Grad Biljoen]]
|Rheden, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|59|48|N|5|59|33|E|type:landmark}}
|[[File:Biljoen DSCF0010.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Blankenborg]]
|Beuningen, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|51|52|N|5|46|12|E|type:landmark}}
|[[File:Beuningen Rijksmonument 9538 Torentje restant kasteel de Blankenburgh.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Brakel]]
|Brakel, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|49|01|N|5|05|56|E|type:landmark}}
|[[File:Ruïne van Brakel.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Cannenburgh]]
|Vaassen, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|17|30|N|5|58|00|E|type:landmark}}
|[[File:Vaassen, de Cannenburch RM15361 positie2 foto2 2013-08-01 14.55.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot; 
|[[Grad Doddendael]]
|Ewijk, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|52|27|N|5|44|51|E|type:landmark}}
|[[File:Ewijk (Beuningen) Rijksmonument 520284 Huis van Slot Doddendaal.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Doornenburg]]
|Doornenburg, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|53|37|N|5|59|56|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel doornenburg.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Doorwerth]]
|Doorwerth, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|58|00|N|5|47|20|E|type:landmark}}
|[[File:Castle doorwerth colour.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Goudenstein]]
|Haaften, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|49|00|N|5|13|00|E|type:landmark}}
|[[File:Goudenstein.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Hackfort]]
|Vorden, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|06|00|N|6|16|37|E|type:landmark}}
|[[File:Hackfort.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Hatert]]
|[[Nijmegen]], [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|48|32|N|5|49|09|E|type:landmark}}
|[[File:Hatert.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Hernen]]
|Hernen, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|50|4|N|5|40|35|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Hernen.jpg|150px]]
|-
|[[Lovski grad Sint Hubertus]]
|Otterlo, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|07|18|N|5|49|58|E|type:landmark}}
|[[File:Hubertusslot.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad De Kelder]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[[Grad Hagen]]
|Doetinchem, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|59|22|N|6|16|13|E|type:landmark}}
|[[File:Havezate Hagen voorkant.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Keppel]]
|Laag-Keppel, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|59|37|N|6|13|38|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel keppel 2007.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Kinkelenburg]]
|Bemmel, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|53|23|N|5|53|46|E|type:landmark}}
|[[File:Kinkelenburg.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Heukelum]]
|Heukelum, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|52|40|N|5|05|24|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Heukelum.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Loevestein]]
|Poederoijen, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|48|59|N|5|01|14|E|type:landmark}}
|[[File:Slotloevestein.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Malsen]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[[Grad Well]]
|Well, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|44|47|N|5|12|24|E|type:landmark}}
|[[File:WellGld-Kasteel.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Middachten]]
|De Steeg, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|01|09|N|6|04|11|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Middachten.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Het Oude Loo]]
|[[Apeldoorn]], [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|14|07|N|5|56|32|E|type:landmark}}
|[[File:Oude Loo 2.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Nederhemert]]
|Nederhemert, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|45|15|N|5|09|15|E|type:landmark}}
|[[File:Nederhemert (2).JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Nijenbeek]]
|Voorst, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|11|12|N|6|09|42|E|type:landmark}}
|[[File:Slot Nijenbeek southside.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Ophemert]]
|Ophemert, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|50|53|N|5|23|26|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel ophemert.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Poelwijk]]
|Gendt, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|52|19|N|5|57|55|E|type:landmark}}
|[[File:Poelwijk 2.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Rosendael]]
|Rozendaal, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|00|34|N|5|57|52|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Rosendael (Rozendaal-NL) (Foto-mo).jpg|150px]]
|-
|[[Grad Ruurlo]] 
|Ruurlo, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|04|44|N|6|26|42|E|type:landmark}}
|[[File:Huis ruurlo.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Ryswyk]]
|Groessen, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|55|37|N|6|01|59|E|type:landmark}}
|
|-
|[[Grad Slangenburg]]
|Doetinchem, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|57|38|N|6|21|39|E|type:landmark}}
|[[File:Slangenburg 33.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Valkhof]]
|[[Nijmegen]], [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|50|52|N|5|52|15|E|type:landmark}}
|[[File:Dead Man Running @ de-Affaire Nijmegen.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Vorden]] 
|Vorden, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|06|05|N|6|19|21|E|type:landmark}}
|[[File:Vorden 041.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Waardenburg]] 
|Waardenburg, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|49|54|N|5|15|59|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Waardenburg Waardenburg Castle (4510403357).jpg|150px]] 
|-
|[[Grad Wageningen]]
|Wageningen, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|57|59|N|5|40|01|E|type:landmark}}
|[[File:Wageningen old city ruins.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Waliën]] 
|Winterswijk, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|59|30|N|6|44|06|E|type:landmark}}
|[[File:Walien.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Wisch]] &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[[Dvorec Terborg]] 
|Terborg, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|55|03|N|6|21|23|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel wisch terborg.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Wijenburg]] 
|Echteld, [[Gelderland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|54|34|N|5|30|01|E|type:landmark}}
|[[File:Wijenburg achterkant 2.jpg|150px]]
|}

=== Groningen ===
Glej ''Seznam borgov v Groningenu (provinci)''

=== Limburg ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
!Čas izgradnje
! style=&quot;width:15em;&quot; |Lokacija
!Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Baarlo]]
|
|Maasbree, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|19|44|N|6|05|58|E|type:landmark}}
|[[File:Baarlo.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Bleijenbeek]] 
|
|Bleijenbeek, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|38|06|N|6|03|05|E|type:landmark}}
|[[File:Bleijenbeek-Afferden (2).JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Neercanne]]
|
|[[Maastricht]], [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt; {{Koord|50|49|07.9|N|5|40|03|E|type:landmark}}
|[[File:Château_Neercanne_Neercanne_Castle_(Explore)_(6317792842).jpg|150px]]
|-
|[[Grad St. Gerlach]]
|
|Houthem, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt; {{Koord|50|52|10.4|N|5|47|57.7|E|type:landmark}}
|[[File:Overzicht_voorgevel_Proostenhuis_met_rechts_de_kerk_-_Houthem_-_20423071_-_RCE.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Genhoes]]
|
|Oud-Valkenburg, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|51|20|N|5|51|22|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Genhoes 5a.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Hillenraad]]
|pozno 14, stoletje z dograditvami (npr. stolpov) v 17. in 18. stoletju
|Swalmen, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|13|18|N|6|2|03|E|type:landmark}}
|[[File:Hillenraad Castle.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Hoensbroek]]
|
|Hoensbroek, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|55|01|N|5|55|05|E|type:landmark}}
|[[File:Heerlen-Kasteel Hoensbroek-1.JPG|150px]]
|-
|[[Grad Jansgeleen]] 
|
|Spaubeek, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|56|00|N|5|51|00|E|type:landmark}}
|[[File:StJansGeleen-004.jpg|150px]]
|-
|[[Trdnjava Heerlen]]
|
|Heerlen, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|53|16|N|5|58|49|E|type:landmark}}
|[[File:Heerlen Pancratiuskerk en Schelmentoren.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Mheer]] 
|
|Mheer, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|46|49|N|5|47|27|E|type:landmark}}
|[[File:Mheer-001.JPG|150px]]
|-
|[[Grad Ouborg]]
|okoli 1300
|Swalmen, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|13|54|N|6|1|32|E|type:landmark}}
|[[File:Naborch2010.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Rivieren]]
|
|Voerendaal, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|53|50|N|5|55|28|E|type:landmark}}
|[[File:KesjtieëlReviere.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Schaloen]]
|
|Oud-Valkenburg, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|51|25|N|5|51|03|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Schaloen.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Ter Worm]]
|
|Heerlen, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|53|22|N|5|56|59|E|type:landmark}}
|[[File:Terworm-022.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Valkenburg]]
|
|Valkenburg aan de Geul, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|51|43|N|5|49|52|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Valkenburg gezien vanaf lourdesgrot.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Well]]
|
|Well, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|33|9|N|6|5|20|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Well Photo.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Wijnandsrade]] 
|
|[[Wijnandsrade]], [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Coord|50|54|8.99|N|5|52|59.96|E|type:landmark}}
|[[File:Wijnandsrade-Kasteel (2).JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Wittem]] 
|
|[[Wittem]], [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|50|48|50|N|5|54|36|E|type:landmark}}
|[[File:WITTEM-002.JPG|150px]]
|}

=== Severni Brabant ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; |Lokacija
!Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Aldendriel]]
|Mill, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|41|14.54|N|5|47|17.83|E|type:landmark}}
|[[File:Mill - Kasteelsestraat 2 - Kasteel Aldendriel (2).JPG|150px]]
|-
|[[Veliki grad (Brabant)|Veliki grad (Groot Kastel]]
|Deurne, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|28|11|N|5|48|10|E|type:landmark}}
|[[File:GrootKasteel.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Bouvigne]] 
|[[Breda, Nizozemska|Breda]], Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|33|45|N|4|47|00|E|type:landmark}}
|[[File:Bredabouvigne.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Breda]]
|[[Breda, Nizozemska|Breda]], Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|35|17|N|4|46|19|E|type:landmark}}
|[[File:Breda kasteel.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Croy]]
|Aarle-Rixtel, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|30|00|N|5|37|27|E|type:landmark}}
|[[File:CroyCastleTheNetherlands.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Dussen]]
|Werkendam, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|44|02|N|4|58|10|E|type:landmark}}
|[[File:20070705Kasteel Dussen.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Dommelrode]]
|Sint-Oedenrode, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|33|36|N|5|27|40|E|type:landmark}}
|[[File:Dommelrode-St. Oedenrode (10).JPG|150px]]
|-
|[[Grad Geldrop]] 
|Geldrop-Mierlo, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|25|29|N|5|33|35|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Geldrop, achterzijde.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Heeswijk]]
|Heeswijk, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|39|21|N|5|26|26|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Heeswijk 09.JPG|150px]]
|-
|[[Grad Heeze]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[[Grad Eymerick]]
|Heeze, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|22|52|N|5|35|15|E|type:landmark}}
|[[File:Heeze001.JPG|150px]]
|-
|[[Grad Henkenshage]]
|Sint-Oedenrode, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|33|32|N|5|27|23|E|type:landmark}}
|[[File:Henkenshage-St. Oedenrode (2).JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Helmond]]
|Helmond, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|28|37|N|5|39|10|E|type:landmark}}
|[[File:Helmond achter 4.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Maurick]] 
|Vught, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|39|31|N|5|18|20|E|type:landmark}}
|[[File:CastleMaurickVught.JPG|150px]]
|-
|[[Grad Nemerlaer]]
|Haaren, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|35|21|N|5|13|54|E|type:landmark}}
|[[File:KasteelNemerlaer.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Loon op Zand]]
|Loon op Zand, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|37|28|N|5|04|28|E|type:landmark}}
|[[File:515255_Kasteel_Loon_op_Zand.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Onsenoort]]
|Nieuwkuijk, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|42|07|N|5|11|25|E|type:landmark}}
|[[File:Onsenoort.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Mali grad, Deurne]]
|Deurne, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|28|24|N|5|48|15|E|type:landmark}}
|[[File:Klein Kasteel Deurne NL voorzijde B.jpg|150px]]
|-
|[[Grad Stapelen]]
|Boxtel, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|34|59|N|5|19|27|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel_Stapelen.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Strijen]]
|Oosterhout, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|39|19|N|4|51|32|E|type:landmark}}
|[[File:Ruineoosterhout.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Tongelaar]]
|Beers, Severni Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|42|47|N|5|46|48|E|type:landmark}}
|[[File:Gassel-Mill, château Tongelaar (manoir).JPG|150px]]
|-
|[[Grad Zwijnsbergen]]
|Helvoirt, North Brabant&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|38|32|N|5|13|19|E|type:landmark}}
|[[File:Zwijnsbergen ponys 2.JPG|150px]]
|}

=== Severna Holandija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; | Lokacija
! Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Assumburg]]
| Heemskerk, [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|30|18|N|4|41|07|E|type:landmark}}
|[[File:Heemskerk kasteel.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Brederode]]
| Santpoort, [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|25|31|N|4|37|21|E|type:landmark}}
|[[File:Santpoort brederode.jpg|150px]]
|-
| [[Grad Kleef]]
| [[Haarlem]], [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|23|44|N|4|38|13|E|type:landmark}}
|[[File:Ruïnes Huis ter Kleef.jpg|150px]]
|-
| [[Grad Egmond (Holandija)|Grad Egmond]] (temelji)
| [[Egmond aan den Hoef]], [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
| [[Slika:Kasteel_Egmond_1638.png|150px]]
|-
| [[Grad Heemstede]]
| Heemstede, [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|20|23|N|4|37|53|E|type:landmark}}
|[[File:Oudeslot.jpg|150px]]
|-
| [[Grad Ilpenstein]]
| Ilpendam, [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|27|52|N|4|57|27|E|type:landmark}}
|[[File:Ilpenstein (1622-1872).jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Marquette]]
|  Heemskerk, [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|31|16|N|4|40|4|E|type:landmark}}
|[[File:Marquette-voor.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Muiden|Grad Muider (Muiderslot)]]
| Muiden, [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|20|03|N|5|04|17|E|type:landmark}}
|[[File:Muiderslot by Edi Weissmann.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Nederhorst]]
|  Nederhorst den Berg, [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|15|42|N|5|2|31|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel_Nederhorst.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Radboud]]
| Medemblik, [[Severna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|46|21|N|5|06|47|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Radboud.JPG|150px]]
|}

=== Overijssel ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; | Lokacija
! Slika
|-
| [[Grad Almelo]]
| Almelo, Overijssel&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|21|29|N|6|40|18|E|type:landmark}}
|[[File:Huize Almelo.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Rechteren]]
| Dalfsen, Overijssel&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|29|52|N|6|17|20|E|type:landmark}}
|[[File:11665 Rechteren kasteel 2010.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Twickel]]
| Delden, Overijssel&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|15|59|N|6|42|54|E|type:landmark}}
|[[File:2006-07-15 11.20 Delden, kasteel Twickel.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Waardenborg]]
| Holten, Overijssel&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|16|53|N|6|25|07|E|type:landmark}}
|[[File:517-25-Wielen-2005.jpg|150px]]
|}

=== Južna Holandija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; | Lokacija
! Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Dever]]
| Lisse, [[Južna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|14|56|N|4|32|51|E|type:landmark}}
|[[File:Lissededever.jpg|150px]]
|-
| [[Grad Duivenvoorde]]
| Voorschoten, [[Južna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|06|41|N|4|25|03|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Duivenvoorde 015.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Groot Poelgeest]]
| [[Koudekerk aan den Rijn]], [[Južna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|07|59|N|4|35|39|E|type:landmark}}
|[[File:Prent van kasteel Groot Poelgeest - Koudekerk aan den Rijn - 20127232 - RCE.jpg|150px]]
|-
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Burcht van Leiden]]
| [[Leiden]], [[Južna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|09|32|N|4|29|33|E|type:landmark}}
|[[File:De burcht leiden 2003.jpg|150px]]
|-
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Polanen]]
| [[Monster, Južna Holandija|Monster]], [[Južna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|01|49.8|N|4|11|45.5|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel_Polanen,_1620.jpg|150px]]
|-
| [[Grad Rhoon]]
| Rhoon, [[Južna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|51|37|N|4|25|05|E|type:landmark}}
|[[File:Rhoon 006.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Teylingen]]
| Voorhout, [[Južna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|13|52|N|4|31|09|E|type:landmark}}
|[[File:Teylingen.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Valkestejn]]
| [[Poortugaal]], [[Južna Holandija]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|52|06|N|4|24|28|E|type:landmark}}
|[[File:R Rogman 1650.jpg|150px]]
|}

=== Utrecht ===
Glej tudi ''Seznam dvorcev v Utrechtu''
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; |Lokacija
!Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Abcoude]]
|Abcoude, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|15|46|N|4|58|29|E|type:landmark}}
|[[File: Abcoude r roghman.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Amerongen]]
|Amerongen, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|59|44|N|5|27|31|E|type:landmark}}
|[[File:2006-04-25 10.48.1 Amerongen, kasteel.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Batestein]] 
|Vianen, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|59|45|N|5|5|30|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel_Batenstein-1-.GIF|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Beesde]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[[Grad Cammingha]] 
|Bunnik, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|04|19|N|5|11|46|E|type:landmark}}
|[[File:De Beesde Bunnik.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Beverweerd]]
|Werkhoven, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|01|55|N|5|15|00|E|type:landmark}}
|[[File:Beverweerd.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Bolenstein]]
|Maarssen, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|08|24|N|5|02|11|E|type:landmark}}
|[[File:Boelenstein maarssen.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Doorn]]
|Doorn, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|01|53|N|5|20|19|E|type:landmark}}
|[[File:2007-04-09 14.41 Doorn, huize Doorn foto4.JPG|150px]]
|-
|[[Grad Drakensteyn]]
|Lage Vuursche, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|10|47|N|5|13|38|E|type:landmark}}
|[[File:Madurodam - Kasteel Drakestein.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Duurstede]]
|Wijk bij Duurstede, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|58|10|N|5|20|36|E|type:landmark}}
|[[File:Wijk bij duurstede kasteel1.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad De Haar]]
|Vleuten, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|07|17|N|4|59|11|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel_de_Haer.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Gunterstein]]
|Breukelen, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|10|20|N|5|0|21|E|type:landmark}}
|[[File:Gunterstein.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Hamtoren]] (Grad Den Ham)
|Vleuten, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|06|20|N|4|59|44|E|type:landmark}}
|[[File:Hamtoren_Vleuten.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Hardenbroek]] 
|Driebergen, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|00|39|N|5|17|01|E|type:landmark}}
|[[File:Hardenbroek-1998.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Harmelen]]
|Harmelen, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|05|46|N|4|58|03|E|type:landmark}}
|
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Hinderstein]]
|Langbroek, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|00|52|N|5|18|40|E|type:landmark}}
|[[File:Hinderstein-1999.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Loenersloot]]
|Loenersloot, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|13|46|N|4|59|49|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel loenersloot.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Lunenburg]]
|Langbroek, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|00|43|N|5|19|12|E|type:landmark}}
|
|-
|[[Grad Montfoort]]
|Montfoort, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|02|40|N|4|56|59|E|type:landmark}}
|[[File: Kasteel_Montfoort_Panorama_7.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;

|[[Grad Moersbergen]]
|Doorn, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|01|37|N|5|19|11|E|type:landmark}}
|[[File:Moersbergen.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Nijenrode]]
|Breukelen, Utecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|09|49|N|5|00|33|E|type:landmark}}
|[[File:Nijnerode.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Sterkenburg]]
|Sterkenburg, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|01|24|N|5|17|01|E|type:landmark}}
|[[File:Sterkenburg aanzicht.jpg|150px]]
|-
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Ter Horst]]
|[[Achterberg]], pri [[Rhenen]]u, &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51|58|11|N|5|36|2|E|type:landmark}}
|[[File:Serrurrier-Terhorst-1730.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Vredenburg]]
|Utrecht (city), Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|05|33|N|5|06|50|E|type:landmark}}
|[[File:Fundamenten kasteel Vredenburg.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Woerden]]
|Woerden, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|05|06|N|4|53|17|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Woerden 02.JPG|150px]]
|-
|[[Grad Zuylen]]
|Oud-Zuilen, Utrecht&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|52|04|37|N|5|04|23|E|type:landmark}}
|[[File:Slot Zuylen.jpg|150px]]
|}

=== Zeeland ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:10em;&quot; |Grad
! style=&quot;width:15em;&quot; | Lokacija
! Slika
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
| [[Grad Baarland]]
| Baarland, [[Zeeland]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Koord|51.408633|N|3.886885|E|type:landmark|display=inline,title}} 
|[[File:Baarland1.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Haamstede]]
|[[Haamstede]], [[Zeeland]]&lt;br /&gt;{{coord|51|41|51|N|3|44|30|E|type:landmark}}
|[[File:Slot Haamstede met poortgebouw.JPG|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Hellenburg]]
|[[Baarland]], [[Zeeland]]&lt;br /&gt;{{coord|51|24|32|N|3|52|46|E|type:landmark}}
|[[File:HellenburgRuïne.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Moermond]]
|[[Renesse]], [[Zeeland]]&lt;br /&gt;{{coord|51|44|00|N|3|47|11|E|type:landmark}}
|[[File:Schloss Moermond.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Sabbinge]]
|[[Oud-Sabbinge]], [[Zeeland]]&lt;br /&gt;{{coord|51|31|56|N|3|47|58|E|type:landmark}}
|[[File:Oud-Sabbinge.jpg|150px]]
|- bgcolor=&quot;#FAEBD7&quot;
|[[Grad Westhove]]
|[[Domburg]], [[Zeeland]]&lt;br /&gt;{{coord|51|34|10|N|3|31|19|E|type:landmark}}
|[[File:Kasteel Westhove oostkapelle.jpg|150px]]
|}

== Bibliografija ==
* Helsdingen, HW kombi, ''Gids voor de Nederlandse kastelen en buitenplaatsen'', Amsterdam 1966
* Kransber, D. &amp; H. Mils, ''Kastelengids van Nederland,'' middeleeuwen, Bussem 1979 ({{ISBN|90 228 3856 0}} )
* Kalkwiek, KA, AIJM Schellart, HPH Jansen &amp; PW Geudeke, ''Atlas van de Nederlandse kastelen'', Alphen aan den Rijn 1980 ({{ISBN|90 218 2477 9}} )
* Tromp, HMJ, ''Kijk op kastelen'', Amsterdam 1979 ({{ISBN|90 10 02446 6}} )

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.kastelenhollandzeeland.nl/ Gradovi in podeželski sedeži na Nizozemskem in Zeelandiji]
* [https://web.archive.org/web/20100318130816/http://www.kasteleninoverijssel.nl/index2.htm Gradovi v Overijsselu] (v [[Nizozemščina|nizozemščini]] )
* [http://www.mooigelderland.nl/ Gradovi v Gelderlandu] (v [[Nizozemščina|nizozemščini]] )

{{Seznami gradov}}

[[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem| ]]
[[Kategorija:Seznami gradov|Nizozemska]]</text>
      <sha1>loi5ois5me9j15p675oyo4cxtawtdy9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Švabska Jura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520784</id>
    <revision>
      <id>6771469</id>
      <parentid>6709121</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:38:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]]</comment>
      <origin>6771469</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18572" sha1="p2nhagh094n7ip2ea5luke8dm0twatu" xml:space="preserve">{{Infobox mountain range
| name              = Švabska Jura
| photo             = Albtrauf Sonnenaufgang Mittlere-Schwaebische-Alb.jpg
| photo_size        = 275
| photo_alt         = 
| photo_caption     = Albtrauf, Mittlere Schwäbische Alb 
| country_type      = Države
|country = [[Nemčija]]
|country1= [[Švica]]
| region_type = Dežela /kantoni
| region      = [[Baden-Württemberg]], [[Bavarska]]; &lt;br /&gt;Kanton [[Aargau]], [[Kanton Schaffhausen| Schaffhausen]]
| highest           = Lemberg
| elevation_m       = 1015,7
| map_image         = Schwäbische Alb - Deutsche Mittelgebirge, Serie A-de.png 
| map_size          =
| map_alt           = 
| map_caption       = Reliefni zemljevid švabske Jure
| coordinates       = {{coord|48|24|0|N|9|12|0|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline}}
| range_coordinates = 
}}

'''Švabska Jura''' (nemško ''Schwäbische Alb'' [ˈʃvɛːbɪʃə ˈʔalp], redkeje ''Schwäbischer Jura'' [ˈʃvɛːbɪʃɐ ˈjuːʁa]), včasih se imenujejo tudi '''Švabske Alpe''', je gorovje v [[Baden-Württemberg]] v [[Nemčija|Nemčiji]], ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km. Ime je dobilo po regiji [[Švabska]].

Švabska Jura zavzema območje, ki ga na jugovzhodu omejujeta [[Donava]] in na severozahodu zgornji [[Neckar]]. Na jugozahodu se dviga do višjih gora [[Schwarzwald]]a. Najvišja gora regije je Lemberg (1015 m). Profil območja spominja na visoko planoto, ki se proti jugovzhodu počasi niža. Severozahodni rob je strma pečina (imenovana Albtrauf ali Albanstieg, ki se dviga 400 m, pokrita z gozdovi), vrh pa je raven ali rahlo valovit.

V gospodarskem in kulturnem smislu Švabska Jura vključuje regije tik okoli gorovja. Je priljubljeno rekreacijsko območje. Celotno območje Schwäbische Alb je Unescov globalni [[geopark]], ki pokriva 6.688 km²; leta 2002 je bil v Nemčiji imenovan za nacionalni geopark, leta 2004 pa je postal član [[Mreža geoparkov Evrope|Evropske mreže geoparkov]]; leta 2015 je bil vključen v novoustanovljeno shemo Unescovih globalnih geoparkov. V osrednjem delu obsega 852,69 km² [[Naravni rezervat|biosfernega rezervata]].

== Lega ==
Švabska Jura po nemških standardih ni gosto poseljena. Večina večjih mest je zunaj regije, čeprav se pogosto štejejo za njen del. Ta mesta imajo pogosto najvišje najemnine v Nemčiji, medtem ko je zemljišče na sami planoti poceni (po južnonemških standardih). Številna imena mest se končajo na ''-ingen''. Bilo je več vojaških poligonov, nekatere so uporabljale tudi čete Nata. Na poligonu Münsingen, ki obstaja že več kot 100 let, nastaja biosferni rezervat. Regija ima več večjih in veliko manjših naravnih rezervatov.

=== Pomembna mesta ===
[[Image:Truchtelfingen.jpg|thumb|250px|Albstadt-Truchtelfingen]]
;Na planoti
*Engstingen
*Münsingen

;V dolinah
*Albstadt
*Gammertingen
*Heidenheim (severovzhodna meja)
*Sigmaringen

;V predgorju
*[[Bad Urach]]
*Balingen
*Göppingen
*Hechingen (pri severozahodni pečini)
*Reutlingen (imenovan »Vrata v Švabsko Juro«)
*Rottweil (najstarejše mesto v Baden-Württembergu)
*[[Tübingen]] (Univerzitetno mesto)
*[[Ulm]] (jugovzhodna meja)

Mesta v predgorju Švabske Jure ji uradno ne pripadajo.

== Geologija ==
Geologija Švabske Jure je večinoma [[apnenec]], ki je oblikoval morsko dno v obdobju [[jura|jure]]. Morje se je umaknilo pred 50 milijoni let. Tri plasti različnih apnencev so zložene ena nad drugo, da tvorijo pogorje: črna jura, rjava jura in bela jura. Bela jura je lahko čista kot 99 % kalcijevega karbonata. Ker je apnenec topen v vodi, dež pronica skozi razpoke povsod in tvori podzemne reke, ki tečejo skozi velik sistem jam, dokler ne izstopijo. Tako na planoti skorajda ni rek, jezer ali drugih površinskih vod.

Ponekod je nekdanja vulkanska dejavnost pustila sledi, kot so maari in hribi. Na zahodu Zollerngraben (geološka depresija v tektonsko aktivnem območju) včasih povzroča blage potrese. Nördlinger Ries je velik meteoritni krater (star 15 milijonov let).

[[Terciar]]ne [[relikt]]e najdemo v južnem delu Švabske Jure. Na območju Ulma so znane lokacije (npr. Turritellenplatte v Ermingenu).&lt;ref&gt;J. Baier: &quot;''Über die Tertiärbildungen im Ulmer Raum''&quot;. ''Documenta Naturae'', vol. 168, München, 2008. {{ISBN|978-3-86544-168-3}}&lt;/ref&gt;

Nenehni dež in drugi vremenski vplivi počasi raztapljajo celotno pogorje. Vsako leto se umakne za približno 2 mm. Pred nekaj milijoni let so gore segale vse do [[Stuttgart]]a. Ponekod je bil apnenec bolj odporen proti razpadanju, zato so zaradi umika glavne verige ostale majhne gore (imenovane &quot;Zeugenberge&quot; – »gore priče«; npr. Achalm ali Hohenstaufen), ki pričajo o nekdanjem obsegu. Vseprisotne jame so odlične turistične točke, lepe in brez velike gneče. Najdemo jih lahko veliko različnih vrst, od suhih kamnitih jam do jam, v katere je mogoče vstopiti le s čolnom. Včasih je lahko spektakularen tudi izpust vode iz podzemnih rek, npr. Blautopf, izvir za pritok [[Donava|Donave]]. Tudi zaradi poroznega apnenca Donava pri Immendingenu skoraj izgine (v letih 1911, 1921, 1928 in 1943 je popolnoma izginila), da bi se spet pojavila nekaj kilometrov niže. Večina vode, ki jo je Donava izgubila, se ponovno pojavi v Aachtopfu, izviru pritoka [[Ren]]a.

Tla niso zelo rodovitna, humus je pogosto tanek do 10 cm. Na površini najdemo veliko majhnih apnenčastih kamenčkov.

== Pokrajina ==
[[File:Kornbühl Salmendingen2.JPG|thumb| Tipična pokrajina Švabske Jure: kapela Salmendinger na vrhu Kornbühla]]
Velik del Švabske Jure sestavljajo položni do zmerni griči, pogosto pokriti z gozdom ali posekani za manjše kmetijstvo. Tradicionalna pokrajina so bila travnata polja z brinovim grmovjem. Danes je to postal razmeroma redek prizor. Vendar je na določenih mestih zaščitena s strani vlade Baden-Württemberga.

Najvišje nadmorske višine dosežejo nekaj več kot 1000 metrov. Vsi so v jugozahodnem delu Jure, v regiji Großer Heuberg.
* Lemberg (1015 metrov), najvišja točka švabske Jure)
* Oberhohenberg (1011 metrov)
* Hochberg (1009 metrov)
* Wandbühl (1007 metrov)
* Rainen (1006 metrov)
* Montschenloch (1004 metrov)
* Plettenberg (1002 metra)
* Bol (1002 metra)
* Hochwald (1002 metra)
* Hummelsberg (1002 metra)
* Kehlen (1001 meter)
* Schafberg (1000 metrov).

== Fosili ==
[[Fosil]]e najdemo povsod v Švabski Juri. Tu so našli veliko velikih in pomembnih fosilov. V Holzmadnu, zunaj Weilheima unter Teck, je majhen zasebni muzej, imenovan Urwelt-Museum Hauff, obiskovalcem priložnost, da iščejo fosile v nahajališčih [[skrilavec|skrilavca]]. Urwelt-Museum Hauff hrani največjo kolonijo okamnelih ''crinoidov'' ([[morske lilije]]) na svetu z velikostjo 18 m × 6 m in starostjo približno 180 milijonov let.

== Zgodovina in kultura ==
{{glej tudi|Švabska}}
=== Prazgodovina ===
V številnih jamah (vključno z Vogelherd, Hohlenstein-Stadel, Geißenklösterle in Hohle Fels), ki so vse le nekaj kilometrov narazen, so bili najdeni nekateri najstarejši znaki človeških artefaktov.&lt;ref&gt;Ausstellung für älteste Kunst der Welt. http://www.stuttgarter-nachrichten.de/stn/page/detail.php/1927434 ''Stuttgarter Nachrichten online'']&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Conard|first=N.J. |title=A female figurine from the basal Aurignacian of Hohle Fels Cave in southwestern Germany|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-05-14_459_7244/page/248|journal=Nature|year=2009|volume=459|pages=248–252|doi=10.1038/nature07995|issue=7244|pmid=19444215|bibcode = 2009Natur.459..248C |s2cid=205216692 }}&lt;/ref&gt; Najbolj znani so: [[mamut]], konjska glava, vodna ptica in dva kipa [[Levji človek iz Hohlenstein Stadel|človeka leva]], vsi presenetljive kakovosti in vsi stari več kot 30.000 let. Tu so našli tudi najstarejša znana glasbila: piščali&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Conard|first=N.J. |author2=M. Malina |author3=S.C. Münzel|title=New flutes document the earliest musical tradition in southwestern Germany|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-08-06_460_7256/page/736|journal=Nature|year=2009|volume=460|pages=737–740|doi=10.1038/nature08169|issue=7256|pmid=19553935|bibcode = 2009Natur.460..737C |s2cid=4336590 }}&lt;/ref&gt; iz kosti labodov in beloglavih jastrebov, stare približno 35.000 let, in leta 2004 piščal, izklesano iz okla mamuta iz ledene dobe, iz okoli pred 37.000 leti in najstarejši prikaz človeškega telesa, [[Venera iz Hohle Felsa]].

=== Rimsko cesarstvo ===
Ta regija, ki je bila južno od [[limes]]a, je bila del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] od približno 1. do 3. stoletja našega štetja.

Ob reki Neckar in čez planoto je potekala [[rimska cesta]]. V Hechingen-Steinu so v 1970-ih odkrili rimsko postojanko ob tej cesti, ki je bila spremenjena v muzej na prostem. Limes dejansko seka čez planoto pri Aalenu, ki je dobila ime po prvotni rimski konjeniški postojanki ali ''alae'' (krilo) na obrobju sodobnega mesta. Tudi tu se izkopavajo rimske ruševine in muzej je odprt za javnost od poznih 1980-ih.

=== Tradicionalno življenje ===
Življenje v Švabski Juri je bilo izjemno težko. Zaradi pomanjkanja vode in slabe kakovosti tal je bila regija zaostala. V mnogih vaseh je bila za prinašanje vode potrebna dolga pot s konjem. Ker je bilo treba vodo pogosto skladiščiti dlje časa, je pogosto zastajala. Tako je bila dezinfekcija z alkoholom zelo priljubljena: ''Most'' (jabolčnik) so mešali z vodo in jo dajali celo dojenčkom. V poznih 80. letih 19. stoletja je bil zgrajen sodoben vodovod (za svoj čas izjemen), kar je olajšalo situacijo.

=== Jezik ===
Domačini na območjih govorijo izrazito nemško narečje, znano kot švabska nemščina, ki se razlikuje celo po Juri in je težko razumljiva govorcem standardne nemščine. Narečje na vrhu planote (nemško ''Albschwäbisch'') je izrazito drugačno in močnejše od celo najširšega švabskega nižinskega območja. Po vsej švabski regiji je veliko besednih zvez in slovnica zelo lokalizirana, celo do ravni vasi; vendar je za švabsko narečje v visokogorju značilna spevna melodija, nekatere glagolske oblike pa se razlikujejo tudi od knjižne nemščine, ampak tudi od ostalih švabskih. V prejšnjih časih so govorili tudi [[jidiš]], pleißne ali Rotwelsch in [[romščina|romsko]].&lt;ref name=&quot;Grab von Josef Reinhard&quot;&gt;(Stopper): ''[http://www.schwarzwaelder-bote.de/inhalt.burladingen-grab-von-josef-reinhard-ist-denkmal.f5a3abad-bec8-462d-8e38-f37d9ef0a150.html Grab Josef Reinhard.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220925060626/https://www.schwarzwaelder-bote.de/inhalt.burladingen-grab-von-josef-reinhard-ist-denkmal.f5a3abad-bec8-462d-8e38-f37d9ef0a150.html |date=2022-09-25 }}'' In: ''Schwarzwälder Bote'' vom 28. Februar 2012.&lt;/ref&gt; Pleißne so govorili kramarji, ki so prodajali predmete, kot so košare, ščetke in biči, in pripada Rotwelschu. Uporabljena je bila kot koda.&lt;ref&gt;{{citation|surname1=Werner Metzger|editor-last1=Schwäbischer Albverein Stuttgart|title=Albvereinsblätter- Festrede 125 Jahre Albverein |at=pp.&amp;nbsp;3|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zu Pleißne Burladingen siehe Werner Metzger: ''[http://albverein.net/2013/05/21/125-jahre-schwabischer-albverein-2/ Festrede 125 Jahre Schwäbischer Albverein]''. In: ''Blätter des Schwäbischen Albvereins 2013'', Stuttgart, 4. Mai 2013.&lt;/ref&gt;

=== Navade ===
''Švabsko-alemanski karneval'' je pomembna tradicija v mnogih vaseh, imenovani različno ''Fastnacht'', ''Fasnacht'', ''Fasnet'' ali ''Fasching''. Posebnega kulturnega pomena je praznovanje ''Fasneta'' v Rottweilu. Za alemansko tradicijo so značilne čarovnice in gozdni ali vodi duhovi, ki običajno označujejo zimo ali naravne sile, ki prihajajo, da preženejo zimo. Pogosto trdijo, da so bile različne vloge opredeljene že v predkrščanskih časih in tukaj se natančne tradicije razlikujejo od vasi do vasi, kar ustvarja fantastično raznolikost junakov, zlikovcev ter dobrih in zlobnih bitij. Pogosto se tudi zgodi, da če se je v enem mestu ohranila močna tradicija praznovanja ''Fasneta'', sosednje mesto skoraj ne bo imelo tradicije. To je v mnogih primerih povezano s posledicami protestantske [[reformacija|reformacije]] in kasnejšim vplivom kalvinističnih pietistov, ki so bolj ali manj strogo nasprotovali takšnemu lahkomiselnemu - celo poganskemu - obnašanju. Katoliške regije imajo še danes močnejšo tradicijo ''Fasneta''. Praznovanje švabskega Fasneta ima tako ali tako malo ali nič skupnega s sočasnimi proslavami ob Srednjem Renu, ki so po Nemčiji dobro znane, saj jih vsako leto predvajajo po televiziji. Za razliko od svojih sosedov na severozahodu naj bi Švabi na Rožni ponedeljek in Debeli torek hodili v službo kot običajno.

== Industrija ==
[[Image:Groz-Beckert Hochhaus.jpg|thumb|''Groz-Beckert'' v Ebingenu, vodilni svetovni proizvajalec igel za tekstilne stroje]]
Ker vzreja poljščin ni bila lahka, je bila reja ovac priljubljena. To je prineslo razvoj močne tekstilne industrije. V 1950-ih je bil [[Reutlingen]] nemško mesto z največjim številom milijonarjev, dokler jih ni zadel tudi upad nemške tekstilne industrije. Kljub temu je mogoče najti veliko visokokakovostnih tekstilnih podjetij, kot so ''Hugo Boss'', ''Merz b. Schwanen'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.merz-schwanen.com/|title=Merz b. Schwanen|website=www.merz-schwanen.com|access-date=2016-12-01}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; ''Trigema'', ''Reusch'', ''Groz-Beckert'' in drugi (mesto Metzingen je splošno znano kot »luksuzno outlet mesto«, saj ljudje iz vse Evrope prihajajo kupovati draga oblačila ceneje).

Iz tega sta se razvila strojegradnja in napredni inženiring. Z izumom avtomobilov in ustanovitvijo Daimler-Benza v bližini se je razvila avtomobilska industrija, kasneje pa tudi elektronska in računalniška industrija. Regija &quot;Neckar-Alb&quot; je tretja največja industrijska cona v Nemčiji in najbolj stabilna. Najbolj znano podjetje je še vedno Daimler-Benz, danes znan preprosto kot [[Daimler AG]], ki mu sledi Robert Bosch.

Regija ima enega najvišjih razmerij med številom patentov in številom prebivalcev na svetu. Številni izdelki sodijo v visokotehnološko kategorijo. Prevladuje sektor malih in srednjih podjetij (100-5000 zaposlenih). Morda je zaradi tega stopnja brezposelnosti nizka. Na splošno so izdelki dragi, vendar tekmujejo z visoko kakovostjo. Več okrožij je prepoznanih kot posebno privlačnih za poslovanje, npr. Reutlingen kot mesto v Nemčiji, kjer je najlažje odpreti novo podjetje. Izobraževalni viri so na visoki ravni. Šole in univerze v regiji so na najvišji lestvici v Nemčiji. Švabska Jura in sosednja regija sta se v zadnjih 150 letih razvila iz ene najrevnejših regij Nemčije v eno najbogatejših.

== Podnebje ==
[[File:New snow, Swabian Alps (2019).jpg|thumb|Snežna pokrajina na Švabskih Alpah (2019)]]
Pozimi pogosto sneži. Smučanje je priljubljeno (čeprav hribi niso strmi ali visoki) in najdete številna manjša letovišča.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alblifte.de/winter.html|title = Skigebiete und Skilifte auf der Schwäbischen Alb}}&lt;/ref&gt; Pogosto je vetrovno in nekoliko hladneje kot v preostali Nemčiji. Zaradi posebne mikroklime je majhna vremenska postaja blizu mesta Stetten am kalten Markt znana kot »najhladnejša točka v Nemčiji«.

== Turistične znamenitosti ==
[[File:Burg Hohenzollern ak.jpg|thumb|Grad Hohenzollern blizu Hechingena]]
Veliko je gradov, samostanov, cerkva, ruševin in starih mest. Tukaj je majhen izbor.
=== Gradovi ===
* [[Grad Hohenzollern]]
* [[Grad Lichtenstein]]
* [[Grad Sigmaringen]]
* [[Grad Hohenneuffen]]
* [[grad Hohenstaufen]] (ruševine)
* [[Grad Hellenstein]]
* [[Grad Teck]] (ruševine)
* Grad Hohenrechberg (ruševine)

=== Cerkve in samostani ===
[[File:Münster Unserer Lieben Frau, Zwiefalten (Baden-Württemberg).jpg|thumb|Cerkev Naše gospe v samostanu Zwiefalten]]
* [[Samostan Zwiefalten]]
* [[Glavna cerkev v Ulmu]] (najvišji cerkveni zvonik na svetu)
* [[Samostan Beuron]]

=== Jame ===
* Nebelhöhle (meglena jama)
* Bärenhöhle (medvedja jama)
* Blauhöhle

=== Mesta ===
* Blaubeuren
* [[Tübingen]]
* Heidenheim
* [[Bad Urach]]

=== Drugo ===
* Blautopf
* Donauversickerung (Donava izginja)
* Nusplingen (lov na fosile)
* gozd Schäfbuch (48,3°S, 9,35°E)
* Wental, rekreacijski rezervat v bližini Bartholomäja

Dober način za turiste, da spoznajo Švabsko Juro, je potovanje po Schwäbische Albstraße, »nacionalni razgledni cesti«, ki vodi od Tuttlingena ali Trossingena do Nördlingena ali Aalena.

== Kuhinja ==
[[File:Musmehl.jpg|thumb|''Musmehl'', glavna sestavina Brenntar]]
* ''Brenntar'' je bil švabsko osnovno živilo, ki je bilo še posebej opazno v Švabski Juri in v [[Allgäu]]. Narejen je iz posebej pražene moke, imenovane ''Musmehl''.
* ''Alb-Leisa'', tradicionalne sorte leče te regije.

== Terminologija  ==
Nemško ime ''Jura'' (povezan z [[jura|juro]]) izvira iz gorovja Jura, katerega geografsko del sta švabska in frankovska planota. V nemščini, vsaj zunaj geoloških krogov, se namesto ''Jura'' skoraj povsod uporablja beseda ''Alb''. Izvor besede je negotov. Ena od teorij je, da izhaja iz latinskega ''albus'' (bel). Druga je, da izvira iz predindoevropske besede ''albhros'' (hrib). Povezana je z nemškimi besedami ''Alpe'', ''Alm'' ali ''Alp'' (iz starovisokonemške ''alpâ''), kar pomeni ''gorski pašnik''.&lt;ref&gt;Jacob Grimm, ''Deutsches Wörterbuch'', s.v. &quot;Albe&quot;&lt;/ref&gt; Beseda ''Alb'' deluje kot lasten samostalnik, ki se bolj ali manj nanaša izključno na Švabsko in [[Frankovska Jura|Frankovsko Juro]] (nemško: ''Fränkische Alb'') in kot taka nima neposrednega prevoda v večino drugih jezikov. Morda zaradi tega ''Schwäbische Alb'' včasih prevajajo kot 'Švabske Alpe' in se tako izognejo manj znanemu imenu Jura. Vendar območje ni del Alp (kljub svoji bližini), niti ni nikoli omenjeno kot tako v nemščini, saj so Alpe v nemščini ''die Alpen'' (množina).

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave ==
{{commons|Schwäbische Alb}}
* [http://www.showcaves.com/english/de/region/SchwaebischeAlb.html List of caves and other sites]
* [http://www.burg-hohenzollern.com/startpage.html Hohenzollern Castle]
* [https://web.archive.org/web/20080106164350/http://www.villa-rustica.de/indexe.html Museum at the Roman ''villa rustica'' near Hechingen-Stein]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Gorovja v Nemčiji]]
[[Kategorija:Gorovja v Švici]]
[[Kategorija:Biosferni rezervati Nemčije]]
[[Kategorija:Geoparki]]</text>
      <sha1>p2nhagh094n7ip2ea5luke8dm0twatu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Božično premirje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520985</id>
    <revision>
      <id>6771470</id>
      <parentid>6669196</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:38:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]]</comment>
      <origin>6771470</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12805" sha1="3cyixurtzenmhx0sij26ipscc2qvjfd" xml:space="preserve">{{Infopolje Dogodek|title=Božično premirje|image=Christmas Truce 1914 IWM Q 50719.jpg|caption=Vojaki z obeh strani (Britanci in Nemci) si izmenjujejo vesele pogovore (portret umetnika The Illustrated London News z dne 9. januarja 1915).|date=24. december 1914 – 26. december 1914|participants=Vojaki iz [[Združeno Kraljestvo|Združenega Kraljestva]], [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Francija|Francije]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]]|result=Neuradna prekinitev vojnega stanja v Evropi|image_size=|Image_Caption=Britanski in nemški vojaki med srečanjem na zahodni fronti ob neuradni sklenitvi premirja.}}

'''Božično premirje''' je bilo vrsta razširjenih neuradnih premirj na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]] v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] za [[božič]] leta 1914. &amp;nbsp;&amp;nbsp; 

Božično premirje je nastopilo pet mesecev potem, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Glavni dejavniki, ki so privedli do tega, da bi za božič dosegli premirje, so bili predvsem boji v katerih je vojskam zmanjkalo vojaškega osebja in streliva ter poveljnikov, zaradi ladijskega zastoja v [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. V tednu, ki je vodil do 25. decembra so nemški, britanski in francoski vojaki prečkali vojne jarke in se srečali ter si nato izmenjavali pozdrave in govore. Na nekaterih področjih so moški z obeh strani upali, da se sovražno stanje konča na božični večer ali božični dan. Ob tem so si možje med seboj podarili spominke in hrano. Izvedenih je bilo tudi veliko skupnih pogrebnih slovesnosti in zaporniške zamenjave, medtem ko se je več srečanj končalo z mirovnim petjem. Številni moški so tudi igrali [[nogomet]] drug z drugim, kar je ustvarilo eno izmed najbolj nepozabnih podob premirja. Sovražnosti so se nadaljevale na nekaterih območjih, medtem, ko so se na drugih bojiščih sovražnosti končale, z namenom zagotoviti počitek utrujenim četam.&lt;ref&gt;John Woodcock (17 November 2013). [https://www.telegraph.co.uk/sport/football/teams/england/10455611/England-v-Germany-when-rivals-staged-beautiful-game-on-the-Somme.html &quot;England v Germany: when rivals staged beautiful game on the Somme&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200612113529/https://www.telegraph.co.uk/sport/football/teams/england/10455611/England-v-Germany-when-rivals-staged-beautiful-game-on-the-Somme.html|date=12 June 2020}}, ''The Daily Telegraph''.&lt;/ref&gt;

V naslednjem letu je bilo nekaj enot razporejenih s prekinitvijo ognja, vendar premirja niso bila nikoli skoraj tako izvedena kot v letu 1914; To je bila deloma posledica močnih naročil od poveljnikov, ki so prepovedovala premirja. Potem, ko so se leta 1915 napadi na evropskih frontah stopnjevali, so vojaki vseh vojsk verjeli, da pravega premirja ne bo mogoče sprejeti še dolgo časa. 

V premirju niso bili edinstveni v božičnem času in odražanju razpoloženja, kjer je pehota tesno skupaj ustavila spopade, sodelovanje v pogovoru ali boju za cigarete. V nekaterih pogojih je bilo občasno sprejeta prekinitev ognja, da bi omogočili vojakom odhod, da bi si opomogli od poškodb in se poklonili mrtvim vojakom. Med drugimi, je bil tihi dogovor, da ne bodo streljali, medtem ko so bili moški spočiti. Božično premirje je bilo še posebej pomembno zaradi števila ljudi, ki so sodelovali in stopnjevali njihova sodelovanja, tudi v mirnem pogoju, je na desetine ljudi odkrito sodelovalo, in so to pogosto videli kot simboličen trenutek miru in humanosti sredi enega izmed najbolj nasilnih in smrtonosnih spopadov v človeški zgodovini.

== Ozadje ==
V prvih osmih tednih svetovne vojne so francoski in britanski vojaki ustavili nemški napad preko [[Belgija|Belgije]] v [[Francija|Francijo]] izven [[Pariz|Pariza]] v [[Prva bitka na Marni|prvi bitki na Marni]] v začetku septembra 1914. Nemci so se zato umaknili nazaj v dolino [[Aisne]], kjer so izkopali vojne jarke. V prvi bitki pri Aisne so se francosko-britanski napad povečali in obe strani sta znova začeli kopati jarke in varčevati z delovno silo. Do novembra 1914, je vojska zgradila neprekinjene linije jarkov, ki so potekali od [[Severno morje|Severnega morja]] ob severno-zahodni belgijski obali vse do [[Švica|švicarske]] meje.&lt;ref&gt;Brown (2005), pp. 13–15&lt;/ref&gt;

V tem času je bilo danih več možnosti, kdaj končati vojno in sprejeti premirje.&lt;ref&gt;[http://www.greatwar.nl/frames/default-christmastruce.html &quot;Demystifying the Christmas Truce&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200612113129/http://www.greatwar.nl/frames/default-christmastruce.html|date=12 June 2020}}, Thomas Löwer, The Heritage of the Great War, retrieved 27 December 2009.&lt;/ref&gt; Večina evropskih politikov je dejala, da bo vojne konec najkasneje do božiča leta 1914.&lt;ref&gt;Oldfield, Sybil. [https://books.google.com/books?id=bidToVS7d5YC ''International Woman Suffrage: November 1914 – September 1916''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200519055802/https://books.google.com/books?id=bidToVS7d5YC|date=19 May 2020}} Taylor &amp; Francis, 2003. {{ISBN|0-415-25738-7}}. Volume 2 of ''International Woman Suffrage: Jus Suffragii, 1913–1920'', Sybil Oldfield, {{ISBN|0-415-25736-0}} p. 46.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Patterson, David S. ''The Search for Negotiated Peace: Women's Activism and Citizen Diplomacy in World War I''. Routledge, 2008. {{ISBN|0-415-96142-4}} p. 52&lt;/ref&gt; [[Papež Benedikt XV.|Papež Benedikt XV]] je 7. decembra 1914 prosil za uradno premirje med sprtimi državami.&lt;ref&gt;[http://www.harrisondailytimes.com/articles/2009/12/25/opinion/editorials/doc4b32bc259368c715520590.txt &quot;Miracles brighten Christmas&quot;], ''Harrison Daily Times'', 24 December 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Victory For Human Kindness&quot;&gt;David Brown (25 December 2004). [https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A25206-2004Dec24.html &quot;Remembering a Victory For Human Kindness – WWI's Puzzling, Poignant Christmas Truce&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200712063546/https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A25206-2004Dec24.html|date=12 July 2020}}. ''[[The Washington Post]]''.&lt;/ref&gt; 

== Božič 1914 ==
[[Slika:Khaki-chums-xmas-truce-1914-1999.redvers.jpg|sličica|267x267_pik|Križ, postavljen v Saint-Yvesu leta 1999 v spomin na mesto božičnega premirja.  ]]
Na [[božični večer]] 24. decembra 1914 je bilo približno 100.000 britanskih in nemških vojakov vključenih v neuradno prekinitev sovražnosti ob zahodni fronti. Nemci so prižgali in položili svečke na svojih jarkih in na [[božično drevo]], nato pa so nadaljevali praznovanje s petjem božične pesmi. Britanci so prav tako peli božično pesem. Obe strani sta nadaljevali s klicanjem božične čestitke za seboj. Kmalu zatem so na bojišče med obema jarkama prišli še francoski, avstro-ogrski in ruski vojaki, kjer so si skupaj z Britanci in Nemci izmenjali majhna darila, kot so [[hrana]], [[tobak]], [[alkohol]] in spominke, kot so gumbi in klobuki. Topovi so bili izključeni.&lt;ref&gt;Ashworth (2000), p. 22.&lt;/ref&gt; 

Na božični dan 25. decembra 1914 je britanski brigadni general [[Walter Congreve]], poveljnik 18. pehotne brigade, nameščene blizu Neuve Chapelle, napisal pismo Nemcem v katerem je ta dan razglasil za dan premirja. Eden od njegovih sodelavcev se je pogumno odpravil iz jarka. Častniki in vojaki so se nato rokovali med seboj ter si izmenjali [[Cigareta|cigarete]] in [[Cigara|cigare]]. Najmlajši vojak, ki je kadil, je bil star 18 let. Zaradi strahu pred nemškimi ostrostrelci so nekateri nehote sprejeli premirje.&lt;ref name=&quot;Catastrophe 2013&quot;&gt;[[Max Hastings]]. ''Catastrophe: Europe Goes To War''. William Collins 2013. [Page not given]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ashworth (2000), p. 36; ''Catastrophe: Europe Goes To War'', [[Max Hastings]]. William Collins 2013. [Page not given]&lt;/ref&gt; 

Na [[Yserjeva fronta|Yserjevi fronti]], kjer so se nemški in belgijski vojaki srečevali med seboj v decembru 1914, je bilo premirje sprejeto na zahtevo belgijskih vojakov, ki so želeli poslati pisma svojim družinam, na nemško zasedenih in okupiranih delih Belgije.&lt;ref&gt;Ashworth (2000), p. 27&lt;/ref&gt;

=== Nogometna tekma ===
Mnogi dogodki božičnega premirja so vključevali eno ali več nogometnih tekem, odigranih na bojišču med jarki. To je bilo omenjeno v nekaterih od prvih poročil, s pismom, ki so ga zdravniki prejeli iz britanske brigade in ga objavljavili v [[The Times|The Timesu]] na [[Novo leto|novoletni]] dan 1. januarja 1915.&lt;ref name=&quot;Dashblog2&quot;&gt;{{navedi splet|title=Peace on the Western Front, Goodwill in No Man's Land – The Story of the World War I Christmas Truce|url=http://www.smithsonianmag.com/history/the-story-of-the-wwi-christmas-truce-11972213/|publisher=Smithsonian.com|author=Mike Dash|author-link=Mike Dash|access-date=24 December 2014|archive-date=27 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200527080222/https://www.smithsonianmag.com/history/the-story-of-the-wwi-christmas-truce-11972213/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Podobne zgodbe so povedali v preteklih letih.&lt;ref&gt;[[Robert Graves]], ''Goodbye to All That'', 1929&lt;/ref&gt; Po poročanju je bil prvi rezultat tekme 3-2 za Nemce.&lt;ref name=&quot;Dashblog&quot;&gt;{{navedi splet|title=Peace on the Western Front, Goodwill in No Man's Land – The Story of the World War I Christmas Truce|url=http://www.smithsonianmag.com/history/the-story-of-the-wwi-christmas-truce-11972213/|publisher=Smithsonian.com|author=Mike Dash|author-link=Mike Dash|access-date=24 December 2014|archive-date=27 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200527080222/https://www.smithsonianmag.com/history/the-story-of-the-wwi-christmas-truce-11972213/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

=== Vzhodna fronta ===
Na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] so prvo potezo izvedli avstro-ogrski poveljniki, na enem iz bojišč. Rusi so se odzvali pozitivno in vojaki so na koncu opravili srečanja sredi bojišča.&lt;ref&gt;[[Max Hastings]]. ''Catastrophe 1914: Europe Goes To War''. William Collins 2013. (&quot;On Christmas Day in Galicia, Austrian troops were ordered not to fire unless provoked, and the Russians displayed the same restraint. Some of the besiegers of Przemyśl deposited three Christmas trees in no man's land with a polite accompanying note addressed to the enemy: 'We wish you, the heroes of Przemyśl, a Merry Christmas and hope that we can come to a peaceful agreement as soon as possible.' In no man's land, soldiers met and exchanged Austrian tobacco and schnapps for Russian bread and meat. When the Tsar's soldiers held their own seasonal festivities a few days later, Habsburg troops reciprocated.&quot;)&lt;/ref&gt; 

== Poznejši dogodki ==
Po novem letu 1915 so se na zahodni in vzhodni fronti znova začeli spopadati, kar je kazalo na to, da božično premirje med sovražniki ni bilo uspešno. S tem se je vojna nadaljevala. Vedno več vojakov in poveljnikov je tako trdilo, da pravega premirja ne bo mogoče sprejeti še zelo dolgo časa. Decembra leta 1915, 1916 in 1917 so čete ponovno poskušale izpeljati premirje v božičnem času, kot so to izvedli leta 1914, a ti postopki niso imeli nobenega uspeha, zaradi česar so se spopadi še naprej nadaljevali.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://simonjoneshistorian.wordpress.com/2015/01/06/understanding-the-1914-christmas-truce/ Understanding the 1914 Christmas Truce and the evidence for football by Simon Jones.]
* {{YouTube|sWkYmgQu2XY|Christmas Miracle 1914 (Song)}}
* [https://web.archive.org/web/20120111000551/http://gabrielgadfly.com/poetry/christmas-eve-1914-it-started-in-ypres It Started In Ypres (Poem)]
* [https://web.archive.org/web/20141224173354/http://www.historicaleye.com/ww1/xmastruce.html Christmas Truce 1914]
* {{YouTube|dSa2PGpwhYY|''Simple Gifts: 25 December 1914''}} – R.O. Blechman presents ''Simple Gifts'' (1977 animation TV special) 25 December 1914 segment inspired by the legendary Christmas Truce. Captain Hulse's letter narrated by David Jones.
* [https://web.archive.org/web/20140101013724/http://www.canadianletters.ca/letters.php?letterid=7015&amp;warid=3&amp;docid=1&amp;collectionid=294 Private Ronald Mackinnon letter from the truce of 1916.]
* [https://www.newspapers.com/topics/world-war1/christmas-truce/ Newspaper articles and clippings about the Christmas Truce at Newspapers.com]
* [https://web.archive.org/web/20181229222135/https://ncase.me/trust/ the evolution of trust] (An interactive visualisation of the Christmas truce as well as the evolution of trust)
* Alexandre Lafon: [https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/christmas_truce Christmas Truce], in: [https://encyclopedia.1914-1918-online.net/home.html/ 1914-1918-online. International Encyclopedia of the First World War].

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1914]]
[[Kategorija:Prva svetovna vojna]]</text>
      <sha1>3cyixurtzenmhx0sij26ipscc2qvjfd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stara čaršija, Skopje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521078</id>
    <revision>
      <id>6771471</id>
      <parentid>6292747</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:38:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]]</comment>
      <origin>6771471</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30977" sha1="n6sb154921g3wmsskoe2ggqbsg1lmu3" xml:space="preserve">[[File:Поглед кон Сули Ан и Старата скопска чаршија.JPG|thumb|300px| Pogled na Staro čaršijo]]
'''Stara čaršija''' (makedonsko ''Стара чаршија'', albansko ''Çarshia e Vjetër''; turško ''Eski Çarşı'' ali ''Üsküp Türk Çarşısı'') je [[bazar]] v [[Skopje|Skopju]] v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Je na vzhodnem bregu reke [[Vardar]] in se razteza od [[Kamniti most, Skopje|Kamnitega mostu]] do Bit-Pazarja in od [[Skopska trdnjava|Skopske trdnjave]] do reke Serave.&lt;ref name=&quot;За чаршијата&quot;&gt;[http://staracarsija.mk/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=127&amp;Itemid=27&amp;lang=mk Стара скопска чаршија: За чаршијата] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413102843/http://staracarsija.mk/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=127&amp;Itemid=27&amp;lang=mk# |date=2016-04-13 }}, ''staracarsija.mk''.&lt;/ref&gt; Stara čaršija spada predvsem v meje občine Čair, vendar je del tudi v občini Centar. Kot eden najstarejših in največjih trgov na Balkanu je bilo trgovsko in trgovsko središče&lt;ref name=&quot;Veron118&quot;&gt;{{harvnb|Véron|2017|p=118.}}&lt;/ref&gt; Skopja vsaj od 12. stoletja.

Najzgodnejši znani viri, ki opisujejo obstoj trgovske četrti na ozemlju čaršije, segajo v 12. stoletje.&lt;ref name=&quot;Macedonia National Tourism Portal&quot;&gt;[http://www.exploringmacedonia.com/default.asp?ItemID=7F8C63EBC722BE42A26410EDD0DE8F9C Old Bazaaar – Skopje] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527105250/http://www.exploringmacedonia.com/default.asp?ItemID=7F8C63EBC722BE42A26410EDD0DE8F9C |date=2011-05-27 }}, Macedonia National Tourism Portal.&lt;/ref&gt; Med osmansko vladavino Skopja se je Stara čaršija hitro razvila in postala glavno trgovsko središče mesta. O osmanski zgodovini čaršije med drugimi stavbami in spomeniki priča približno trideset [[mošeja|mošej]], številni [[karavanseraj]]i in [[han (gostišče)|hani]]. Čaršija je bila močno poškodovana zaradi [[potres]]a leta 1555, požiga mesta leta 1689, potresa leta 1963 pa tudi med prvo in drugo svetovno vojno in se je po teh dogodkih soočala z različnimi obnovami.

Poleg pomena kot tržnice je Stara čaršija znana po svojih kulturnih in zgodovinskih vrednostih. Čeprav prevladuje [[osmanska arhitektura]], so vidni tudi ostanki [[bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]], medtem ko so nedavne rekonstrukcije privedle do uporabe elementov, značilnih za moderno arhitekturo. Stara čaršija je še vedno dom več aktivnih mošej, [[türbe (grobnica)|türbe]], dveh cerkva in stolpa z uro, ki skupaj s stavbama Muzeja Republike Severne Makedonije in Muzeja moderne umetnosti tvorijo jedro sodobne čaršije.

V zadnjih letih se povečuje zanimanje, da čaršija postane turistična atrakcija. 13. oktobra 2008 je makedonski parlament sprejel zakon, s katerim je Staro čaršijo prepoznal kot kulturno dediščino posebnega pomena za državo, ki jo je treba trajno zaščititi.&lt;ref name=&quot;Bazaar law&quot;&gt;[http://www.vecer.com.mk/default.asp?ItemID=388D27026ECEC542ACA031FED5567095 Скопската чаршија доби заслужена заштита] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202103011/http://www.vecer.com.mk/default.asp?ItemID=388D27026ECEC542ACA031FED5567095 |date=2014-02-02 }}, ''Večer'', 15 October 2008.&lt;/ref&gt; V začetku leta 2010 je makedonska vlada začela projekt za revitalizacijo Stare čaršije, ki vključuje obnovo več objektov in si prizadeva za nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj mesta.&lt;ref name=&quot;Rev programme&quot;&gt;[http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?itemID=3A09BA95C0B1804BA63742A4B9927F98&amp;arc=1 Почнува ревитализацијата на скопската чаршија] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100304095742/http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?itemID=3A09BA95C0B1804BA63742A4B9927F98&amp;arc=1 |date=2010-03-04 }}, ''Dnevnik'', 17 February 2010.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Machiel Kiel je izvajal sodobno arhitekturno raziskavo Stare čaršije pred potresom v Skopju leta 1963.

=== Zgodnje obdobje ===
Najzgodnejše znane arheološke najdbe, odkrite na [[Skopska trdnjava|trdnjavi Kale]], pričajo, da je bila okolica naseljena že od leta 4000 pred našim štetjem, medtem ko najzgodnejša zgodovinska dejstva omenjajo Peonijce kot prvo ljudstvo, ki se je naselilo na tem območju.&lt;ref name=&quot;History&quot;&gt;[http://staracarsija.mk/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=126&amp;Itemid=84&amp;lang=mk Стара скопска чаршија: Историјат] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926063633/http://www.staracarsija.mk/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=126&amp;Itemid=84&amp;lang=mk# |date=2012-09-26 }}, ''sataracarsija.mk''.&lt;/ref&gt;

Po padcu mesta [[Scupi]] pod rimsko oblast so bile v mestu zgrajene številne rimske stavbe, kot so templji, terme in gledališča, ki so ga pozneje promovirale kot pomembno versko in kulturno središče v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]].

Leta 518 je Scupi močno prizadel uničujoč potres, zaradi česar je bizantinski cesar [[Justinijan I.]] moral obnoviti novo prestolnico, ki je bila oddaljena od uničenega mesta.&lt;ref&gt;Dragojević Josifovska, „Inscriptions de la Mésie Supérieure (IMS)“, vol. VI, Scupi et la région de Kumanovo, Beograd, 1982.&lt;/ref&gt; Kljub temu se je lokalno prebivalstvo naselilo na hribovitem območju, kjer je kasneje cesar Justinijan ukazal zgraditi trdnjavo Kale.

V času vladavine kralja [[Samuel Bolgarski|Samuela]] je Skopje dobilo poseben strateški, politični, gospodarski in kulturni pomen, tako da so okolico Kale obzidali z obrambnim [[obzidje]]m, da bi ohranili zaklade, ki so bili prisotni v naselju. Takrat so bila vrata z imenom &quot;Vrata Vodni stolp&quot;, ki so bila zgrajena z namenom obrambe mesta pred zaporednimi napadi bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] leta 1001.&lt;ref&gt;[http://www.ii.edu.mk/predmeti/mm/20052006/mmproekti/skopje_stara_charshija/istorijat-do-samuil.html Историски преглед од најстаро време до пропаста на Самоиловото царство] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722215620/http://www.ii.edu.mk/predmeti/mm/20052006/mmproekti/skopje_stara_charshija/istorijat-do-samuil.html# |date=2011-07-22 }}, Проект „Стара скопска чаршија“.&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
==== Bizantinska vladavina ====
Po padcu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] pod bizantinsko oblast leta 1018 je cesar Bazilij II. Skopje spremenil v glavno mesto [[tema (upravna enota)|teme]] in škofovski sedež, katerega škof je bil izvoljen za štiriletni mandat. Po Bazilijevi smrti se je njegov naslednik [[Roman III. Argir]] lotil dejavnosti za obnovo samostana sv Jurija, ki je bil na mestu, kjer je danes mošeja sultana Murata. Pravijo, da je bil samostan takrat eden najuglednejših in okrašenih samostanov na večjem delu Balkana.&lt;ref name=&quot;XI,XII&quot;&gt;[http://www.ii.edu.mk/predmeti/mm/20052006/mmproekti/skopje_stara_charshija/istorijat-sreden-vek-1.html Настанување на чаршијата во XI и XII век]{{Dead link|date=November 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Проект „Стара скопска чаршија“.&lt;/ref&gt;

S prihodom rodbine [[Komneni|Komnenov]] na oblast v začetku 12. stoletja je mesto živelo razmeroma mirno obdobje in doživelo velik razvoj. Razvoju je sledila gradnja obzidij in obrambnih stolpov okoli Dolengrada, samostanov in cerkva. Močan razvoj je pripomogel, da je mesto zavzelo položaj pomembnega trgovskega središča, ki so ga obiskovali trgovci iz mnogih drugih krajev, kot sta [[Dubrovnik]] in [[Beneška republika]].

==== Srbska vladavina ====
Leta 1282 je srbski kralj [[Štefan Milutin|Stefan Uroš II. Milutin]] osvojil Skopje, mesto je postalo del [[Raška|Raške]] in kasneje znotraj srednjeveške srbske države. Za to obdobje je značilna gradnja številnih cerkva, samostanov in palač v mestu in okolici. Med bivanjem v Skopju v letih 1299 in 1300 je bizantinski odposlanec Teodor Metohit zabeležil, da poleg Gorengrada obstaja še Dolengrad, ki je bil zaščiten z obzidjem.

Kralj [[Štefan Dušan]] je leta 1345 Skopje razglasil za prestolnico [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]]. Naslednje leto so ga v Skopju okronali za kralja. V tem času je bilo območje čaršije posebno nakupovalno središče, vendar je mesto na splošno veljalo za glavno trgovsko središče z razvito obrtjo, kjer so imeli posebno vlogo trgovci iz Dubrovnika in Beneške republike. Poleg tega je možno, da je bila današnja mošeja sultana Murata točno na mestu, kjer je bila Dušanova kraljeva palača.

Po smrti Štefana Dušana je bilo mesto pod srbsko oblastjo do leta 1385, ko se je Vuk Branković predal Osmanom in je Skopje postalo del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].

=== Osmansko obdobje ===
[[File:Џамијата на Мустафа паша.jpg|thumb|250px| Mošeja Mustafa Paše]]
Osvojitev s strani osmanskih Turkov je hitro začela spreminjati etnično sestavo Skopja. Bogastvo, s katerim so upravljale tamkajšnje cerkve, samostani in samo prebivalstvo, je prešlo v roke Turkov. Mesto se je spremenilo v vojaško utrdbo in gradnja več objektov verskega značaja je spremenila arhitekturo mesta. Številne tipične osmanske stavbe so bile zgrajene takoj po osvojitvi. Ti objekti so bili zgrajeni predvsem za muslimansko prebivalstvo.

Večje spremembe v arhitekturnem značaju sedanjega Stare čaršije so se zgodile med guvernerstvom Išak Bega in njegovega sina Isa Bega. Išak Beg je začel graditi mošejo sultana Murata II., ki je bila dokončana leta 1436. Leta 1438 se je začela gradnja mošeje Išak Bega in mavzoleja, kjer je bil Išak Beg pokopan. Po njegovi smrti je njegov sin in naslednik Isa Beg zgradil številne stavbe na današnji Stari čaršiji. Te stavbe, zgrajene med letoma 1445 in 1469, so bile nepogrešljive za gospodarski razvoj mesta. Tako je v tem času Skopje dobilo nove stavbe, kot sta Bezistan in Čifte Hamam. Po smrti Isa Bega je bila v skladu z njegovo oporoko zgrajena Isa begova mošeja (1475) in kasneje Hadži-kasamova mošeja (1489–1490) in mošeja Mustafe paše (1492).

V obdobju od 1489 do 1497 je Daut Paša, veliki vezir Vzhodne Rumelije, investiral v gradnjo več stavb na čaršiji, med katerimi je najbolj znan Dauta Paše Hamam. Hkrati so bili zgrajeni imareti, tj. javne hiše, kjer so pripravljali in stregli hrano brezdomcem in popotnikom, ki so ostali v mestu.

V 16. in 17. stoletju je čaršija dosegla svoj urbani in gospodarski vrhunec ter se razvila v eno največjih orientalskih tržnic na Balkanu. Pospešen razvoj trgovine ter gradnja novih trgovin in objektov se je nadaljevala še naprej. Leta 1504 je Yahya Paša v bližini bazarja zgradil Yahya Paša mošejo, ki je še danes ohranjena. Gostišče Kuršumli Han je bilo zgrajeno sredi stoletja, leta 1543 pa se je začela gradnja cerkve Jezusovega vnebohoda, ki je bila prvi krščanski projekt, ki je bil odobren v osmanskem obdobju v Skopju. Močan potres, ki je leta 1555 prizadel Skopje, je povzročil ogromno škodo na čaršiji, vendar si je mesto kmalu opomoglo in nadaljevalo neoviran razvoj trgovine. V tem času je večina trgovanja potekala zahvaljujoč vplivni judovski koloniji, druge kolonije pa so nastale kot kolonije dubrovniških trgovcev.

=== Sodobnost ===
==== Jugoslavija ====
Znotraj Stare čaršije so ohranjene pomembne stavbe iz osmanskega obdobja. Stavbe so bile podvržene spremembam v svoji družbeni, verski in kulturni rabi, kot so mošeje, ki so bile povezane z medresami, karavansariji, knjižnicami, vodnimi fontanami in pogrebnimi sobami. Po potresu leta 1963 so si urbanisti prizadevali za muzeifikacijo območja in ga rezervirali predvsem za tuje obiskovalce, ideološki razlogi za to pa so temeljili na jugoslovanskem socializmu in njegovem razumevanju sekularizma in modernosti.&lt;ref name=&quot;Ragaru553&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|p=553.}}&lt;/ref&gt;

==== Neodvisna Makedonija ====
Nekaj mesecev po medetničnem konfliktu leta 2001 so bili Makedonci previdni in oklevali, da bi se sprehajali po Stari čaršiji, saj je bil kraj povezan s kriminalom, nečistostjo in Albanci.

Od leta 2005 naprej je občina Čair začrtala vizijo za zgodovinsko jedro glavnega mesta in izvajala politike, ki so spodbujale oživitev Stare čaršije v nekdanji osmanski državi s posebnimi mejami za območje. Njegove pobude vključujejo prenovo zgodovinske arhitekture območja, otvoritev festivala jazza, odprtje Hiše esnafa (poklicnih cehov iz osmanskega obdobja) in rezervacijo dvorane za umetnost in glasbo.&lt;ref name=&quot;Ragaru552&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|p=552.}}&lt;/ref&gt; Urbanisti Čaira, večinoma Albanci, vidijo Staro čaršijo kot značilno po osmanski dediščini in identiteti, ki so jo zanemarili ali uničili arhitekti iz jugoslovanskega in postjugoslovanskega obdobja.&lt;ref name=&quot;Ragaru552553&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|pp=552–553.}}&lt;/ref&gt; Lokalna turška skupnost Skopja je pomembno prispevala k zgodovini Stare čaršije in podprla pobude za prenovo zgodovinskega jedra Skopja, povezanega z osmanskim obdobjem. Zaradi petstoletne osmanske vladavine je Stara čaršija še vedno polna ohranjenih stavb v osmanskem slogu, ozkih tlakovanih poti, številnih mošej in majhnih obrtniških trgovin&lt;ref name=&quot;PoposkiTodorova99&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Poposki|first1=Zoran|last2=Todorova|first2=Marija|chapter=Public Memory in Post-Conflict Skopje:Civic Art as Resistance to Narratives of Ethnicity and Disintergration|editor1-last=O'Rawe|editor1-first=Des|editor2-last=Phelan|editor2-first=Mark |title=Post-conflict performance, film and visual arts: Cities of memory|year=2016|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9781137439550|chapter-url=https://books.google.com/books?id=f7TBDAAAQBAJ&amp;q=%C4%8Cair+Municipality&amp;pg=PA99|pages=99}}&lt;/ref&gt; Stara čaršija je potovalna destinacija za turiste iz tujine.&lt;ref name=&quot;Ragaru536&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|p=536.}}&lt;/ref&gt;

==== Javno mnenje ====
Med Albanci in Makedonci obstajajo različni pogledi na zgodovino Stare čaršije, ki temeljijo na skupnostnih izkušnjah prostora. Za lokalne Albance je jugoslovansko obdobje in njegovo socialistično razumevanje arhitekturnega modernizma povzročilo zanemarjanje in neuspeh pri ustrezni obnovi otomanske verske dediščine na tem območju. Turizem je obstajal in območje je imelo gospodarsko korist vse do jugoslovanske finančne krize v 1980-ih. Po osamosvojitvi leta 1991 je politična elita na oblasti ubrala nacionalistično pot in ker se Stara čaršija dojema kot albanski, so mu dovolili propad.&lt;ref name=&quot;Ragaru553554&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|pp=553–554.}}&lt;/ref&gt; Pobuda za obnovo starega kamnitega mostu v 1990-ih je preprečila ljudem prečkanje strukture, kar je povzročilo negativne gospodarske učinke za številne obrtnike Stare čaršije. Po konfliktu leta 2001 in procesu ponovnega risanja občinskih meja leta 2004 je Stara čaršija v ozadju omejenih državnih sredstev ponovno zacvetela zaradi proaktivnega župana, občinskih ukrepov in pobud, ki so privedle do novega urbanega razvoja.

Za lokalne Makedonce je bil Stara čaršija v 1960-ih delaven, živahen, neurejen in večetničen kraj, kjer so Makedonci, Albanci, Turki in Romi živeli, trgovali in delali drug ob drugem. V obdobju dvajsetih do tridesetih let je območje doživelo demografsko spremembo albanizacije, ki se je odrazila v uporabi latinice in albanske pisave v trgovinah Stare čaršije. V začetku 1990-ih so Staro čaršijo povezovali z albanskim kriminalom in črnim trgom. Proti koncu desetletja je bil Stara čaršija še vedno priljubljeno mesto za druženje s prijatelji makedonske mladine. Zgodovinsko jedro Skopja je veljalo za bolj estetsko prijetno za razliko od južne polovice prestolnice s stavbami iz socialističnega obdobja. Obstajalo je veliko kavarn in restavracij, ki so jih obiskovali redki tujci, ki so delali v Makedoniji. Konflikt leta 2001 je bil prelomnica, ko so Makedonci Staro čaršijo zapustili na desnem bregu reke Vardar, zlasti potem, ko so se na tem območju odprle nove restavracije in bari. Po teh preobrazbah je Stara čaršija dobila albanski značaj.&lt;ref name=&quot;Ragaru554&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|p=554.}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
=== Bezistan ===
[[File:Ulaz u nekadašnji bezistan u Skoplju.JPG|thumb|200px|Bezistan]]
Skopski bezistan, pokrita tržnica, je v 15. stoletju zgradil Gazi Išak Beg, sultanov skopski regent. Leta 1689 jo je uničil požar in je bila pozneje obnovljena. Bezistan je od prenove leta 1899 videti enak.&lt;ref name=&quot;culture.org.mk&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.culture.org.mk/eskopje%20frames.htm |title = Culture, Language and Wisdom of Ancient Macedonia|date = 2019-07-09}}&lt;/ref&gt;

=== Stolpna ura ===
Stolp z uro v Skopju, zgrajen v 16. stoletju na temeljih starejše stavbe, stoji severno od mošeje sultana Murada. Prvotno je bil zgrajen iz lesa, leta 1902 pa je bil vrh zamenjan z opeko.&lt;ref&gt;[http://www.gomacedonia.com/clock_tower.shtml GoMacedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100828091819/http://www.gomacedonia.com/clock_tower.shtml |date=2010-08-28 }}&lt;/ref&gt;

Šesterokotni stolp je bil med potresom leta 1963 močno poškodovan. Kmalu je bil v celoti popravljena.

=== Čifte hamam ===
[[File:National Artgallery of Republic of Macedonia (Skopje).JPG|thumb|left|200px|Čifte hamam]]
Čifte hamam (turško ''dvojna kopel''), ki je v središču Stare čaršije, je bil zgrajen v 15. stoletju pod Isa Begom. Stavba je razdeljena na dve krili (od tod tudi ime &quot;dvojno&quot;): eno za moške in eno za ženske. Postavitev obeh odsekov je skoraj enaka.&lt;ref&gt;[http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=28&amp;Itemid=21 skopje.mk] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091218043854/http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=28&amp;Itemid=21 |date=2009-12-18 }}&lt;/ref&gt;

Hamam Čifte je bil do leta 1915 uporabljen kot kopališče. Po poškodbah v potresu leta 1963 so ga popravili in od takrat je v njem Galerija sodobne umetnosti.&lt;ref&gt;[http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/cifte-hamam_29099v In Your Pocket] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100104194015/http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/cifte-hamam_29099v |date=2010-01-04 }}&lt;/ref&gt;

=== Dauta paše hamam ===
Daut paša, veliki [[vezir]] Vzhodne [[Rumelija|Rumelije]], je zgradil ta hamam v 15. stoletju. Stavba je sestavljena iz petnajstih prostorov, ki jih pokriva trinajst kupol. Dve največji kupoli sta prekrivali dve garderobi, ostale kupole pa so pokrivale posamezna kopališča.&lt;ref&gt;[http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Daut-Pasha-Hamam-29114v In Your Pocket]&lt;/ref&gt;

Od leta 1948 je v hamamu Narodna umetniška galerija.

=== Isa begova mošeja ===
Ta mošeja, ki je na obrobju čaršije, je bila zgrajena kot spomenik Isa Begu po njegovi smrti. Mošeja ima dve dominantni kupoli in pet manjših nad verando.

=== Mošeja Išaka Bega  ===
[[File:Aladja Moschee01.JPG|thumb|160px|Mošeja Ishak Bey]]
Mošeja Išaka Bega, znana tudi kot okrašena (''Aladža'') mošeja zaradi cvetličnih okraskov, napisov in barvnih ploščic na njenih stenah, je bila zgrajena leta 1438 v severnem delu Stare čaršije. Minaret mošeje se dviga 30 metrov. Za mošejo je türbe.&lt;ref&gt;[https://archive.today/20121216083127/http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Ishak-Bey-Mosque-29096v In Your Pocket]&lt;/ref&gt; V tej mošeji je bila ena prvih islamskih knjižnic v Evropi.&lt;ref&gt;&quot;[http://search.theeuropeanlibrary.org/portal/en/libraryTreasures.html?libraryid=43 AT-TAFSĪR AL-KABĪR] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120525133837/http://search.theeuropeanlibrary.org/portal/en/libraryTreasures.html?libraryid=43 |date=2012-05-25 }}&quot;. The European Library.&lt;/ref&gt;

=== Skopska trdnjava  ===
{{glavni|Skopska trdnjava}}
Stoji na najvišjem hribu v Skopju, s pogledom na mesto in reko, območje, na katerem je bila zgrajena trdnjava, je bilo po arheoloških najdbah prvič poseljeno v prazgodovini.&lt;ref name=&quot;skopje.mk&quot;&gt;http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=18&amp;Itemid=21{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Večina raziskovalcev meni, da je bila trdnjava prvič zgrajena v 11. stoletju.

=== Kapan Han ===
[[File:Kapan an.jpg|thumb|180px|Kapan Han]]
Eden od treh preostalih karavanserajev na Stari čaršiji, Kapan Han, je bil zgrajen v 15. stoletju. Zgraditi ga je dal bosanski general Isa-beg Isaković, vladar Skopskega Krajišta, da bi zagotovil reden vir dohodka za svojo darovnico (vakuf). Ime hana izhaja iz arabske besede ''kabban'', ki je pomenila napravo za merjenje teže prodanega blaga na vhodu v han.

Kapan Han ima površino 1086 m². Stavba ima dva vhoda, pritličje in drugo nadstropje. Na voljo je bilo 44 sob za goste in trgovce s prikolicami. Na vzhodni strani hana je bil prostor za konje.

=== Kuršumli Han ===
[[File:Kuršumli han.JPG|thumb|left|180px|Kuršumli Han]]
Največji od treh preostalih karavanserajev, Kuršumli Han (turško za ''Svinčeno gostišče''), je zgradil Musein Odza, sin znanstvenika na dvoru sultana [[Selim II.|Selima II.]], v 16. stoletju.&lt;ref&gt;[http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=27&amp;Itemid=21 skopje.mk]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Streha gostilšča je bila nekoč pokrita s svincem (od tod tudi ime), vendar so jo med prvo svetovno vojno odstranili. Kuršumli han ima tudi več majhnih piramidastih kupol. Stavba ima pritličje, v katerem so bili prostori za skladišča in živali (prostora je bilo za 100 konj) in prvo nadstropje, v katerem so bili gosti.

Priložena mošeja, zgrajena v 17. stoletju, in večina hamama, zgrajenega v 15. stoletju, sta bila uničena v potresu leta 1963.

Danes je v nekdanjem hanu zbirka kipov Muzeja Republike Severne Makedonije.&lt;ref&gt;[https://archive.today/20120904114738/http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Kursumli-Han-29103v In Your Pocket]&lt;/ref&gt;

=== Mošeja Mustafa Paše ===
{{glavni|Mošeja Mustafa Paše}}
Mošeja Mustafe Paše, ki jo je leta 1492 zgradil Mustafa Paša na starejšem krščanskem mestu &lt;ref&gt;[http://www.gomacedonia.com/mustafa_pasha.shtml GoMacedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100721054328/http://www.gomacedonia.com/mustafa_pasha.shtml |date=2010-07-21 }}&lt;/ref&gt;, stoji nad Staro čaršijo, blizu trdnjave Kale. Kompleks, ki velja za eno najelegantnejših islamskih stavb v Makedoniji, vključuje mošejo, grobnico Mustafe Paše, sarkofag ene od njegovih hčera, vodnjak in ostanke drugih stavb.

Mošeja je kvadratne oblike in njena največja kupola ima premer 16 metrov. Veranda je postavljena na štirih marmornatih stebrih, okrašenih s kapniki in pokritih s tremi majhnimi kupolami. Notranjost je okrašena in vključuje kaligrafske napise. Minaret mošeje Mustafe Paše, ki se dviga 42 metrov &lt;ref&gt;[http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Mustafa-Pasha-Mosque_29095v In Your Pocket] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100103122035/http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Mustafa-Pasha-Mosque_29095v |date=2010-01-03 }}&lt;/ref&gt;, je iz apnenca.

Mustafa paša je pokopan v šesterokotni marmorni türbi, ki jo pokriva kupola nad kratkim osemstranim [[tambur]]jem. Umi, ena od njegovih štirih hčera, je pokopana v okrašenem sarkofagu, ki vključuje perzijske napise na dveh od štirih sten. Dvorišče mošeje je polno vrtnic in zaradi svoje dvignjene lege ponuja izrazit pogled na Staro čaršijo.

=== Cerkev sv. Odrešenja ===
[[File:Црква светог Спаса у Скопљу.JPG|thumb|left|180px| Vhod v cerkev svetega Odrešenja v Skopju]]
Zgrajena v 19. stoletju na temeljih starejše cerkve &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.soros.org.mk/konkurs/076/angver/crkva_svspas.html |title=Soros |access-date=2009-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090410061215/http://www.soros.org.mk/konkurs/076/angver/crkva_svspas.html |archive-date=2009-04-10 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; je bila polovica cerkve zgrajena pod zemljo, saj je bilo pod osmansko vladavino nezakonito, da so krščanske stavbe višje od islamskih, da bi mošeje lahko prevladovale nad mestom. Današnjo podobo je cerkev dobila v 19. stoletju.

Cerkveni [[ikonostas]] je bil izrezljan v lesu in je dolg 10 metrov, visok od 4,5 do 7 metrov.

Revolucionar [[Goce Delčev]] je pokopan v belem kamnitem sarkofagu na dvorišču cerkve.&lt;ref&gt;[http://www.exploringmacedonia.com/?ItemID=60170837F99D7A4AAF93A56C3D280825 Exploring Macedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527063535/http://www.exploringmacedonia.com/?ItemID=60170837F99D7A4AAF93A56C3D280825 |date=2011-05-27 }}&lt;/ref&gt;

=== Kamniti most ===
{{glavni|Kamniti most, Skopje}}
[[File:Puente de Piedra, Skopie, Macedonia, 2014-04-16, DD 91.JPG|thumb|250px|Kamniti most ponoči]]
Kamniti most čez reko Vardar povezuje Staro čaršijo z Makedonskim trgom v novem delu mesta. Most, zgrajen v 15. stoletju pod sultanom Muradom, je bil zgrajen iz kamnitih blokov, kot pove že njegovo ime, kar mu je pomagalo preživeti požare in potrese, ki jih je doživelo Skopje. Kamniti most ima enako podobo že od prve postavitve.

Most ima 12 polkrožnih lokov in je dolg 214 metrov. Med osmansko vladavino so na Kamnitem mostu izvedli neštete usmrtitve.&lt;ref&gt;[http://www.gomacedonia.com/stone_bridge.shtml GoMacedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100828011213/http://www.gomacedonia.com/stone_bridge.shtml |date=2010-08-28 }}&lt;/ref&gt;

=== Suli Han ===
Suli Han je bil zgrajen pod Išak Begom v 15. stoletju. Ima dve nadstropji, v zgornjem je 54 sob za goste, v spodnjem pa prostor za živino gostov. Po hudi škodi med potresom leta 1963 je bil v celoti popravljen.&lt;ref&gt;[http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=29&amp;Itemid=21 skopje.mk]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Danes sta v hanu skopska Akademija za umetnost in Muzej Stare čaršije.

=== Mošeja sultana Murata II. ===
Sultan [[Murat II.]] je zgradil to mošejo leta 1463, južno od mesta, kjer naj bi zgradili stolp z uro. Mošeja je zaradi požarov in potresov, ki jih je utrpelo Skopje, ostala večinoma nepoškodovana.

Mošeja je pravokotne oblike, z verando, ki vključuje štiri stebre z okrašenimi kapiteli, ki so povezani z arkadami.

=== Bit Pazar ===
[[File:Bit Pazar, Skopje 2.jpg|thumb|right|180px|Bit Pazar]]
Bit Pazar je del širšega območja Stare čaršije.&lt;ref name=&quot;Musa21&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Musa|first=Fatmir|chapter=Relationships Between Macedonians and Albanians in the Republic of Macedonia|editor1-last=Carter|editor1-first=Judy|editor2-last=Irani|editor2-first=George|editor3-last=Volkan|editor3-first=Vamik D.|title=Regional and Ethnic Conflicts: Perspectives from the Front Lines|year=2015|publisher=Routledge|isbn=9781317344667|chapter-url=https://books.google.com/books?id=RZYTCgAAQBAJ&amp;q=bit+pazar+old+bazaar&amp;pg=PA21|pages=21}}&lt;/ref&gt; Največji trg v Skopju, Bit Pazar, je poleg Stare čaršije in je ohranil svoje večetnično in večjezično okolje, kjer podeželski ljudje prihajajo prodajat kmetijske pridelke, domačini pa poslujejo.&lt;ref name=&quot;Veron130133134&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Véron|first=Ophélie|chapter=Challenging Neoliberal Nationalism in Urban Space: Transgressive Practices and Spaces in Skopje|editor1-last=Erdi|editor1-first=Gülçin|editor2-last=Şentürk|editor2-first=Yıldırım|title=Identity, Justice and Resistance in the Neoliberal City|year=2017|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9781137586322|chapter-url=https://books.google.com/books?id=MbszDwAAQBAJ&amp;q=%C4%8Cair+Municipality&amp;pg=PA118|pages=130, 133–134}}&lt;/ref&gt; Med letoma 2007 in 2008 so bila zgrajena vrata, imenovana ''Osmanska vrata'', ki so ločila Čaršijo in povečala njeno individualnost od Bit Pazarja.

=== Skenderbegov trg ===
{{glavni| Skenderbegov trg, Skopje}}
Obstoječi kip [[Skenderbeg]]a, pomembne zgodovinske osebnosti za etnične Albance, je glavni element trga, ki nosi njegovo ime in je na vhodu v Staro čaršijo. Skupni stroški trga so ocenjeni na približno 10 milijonov evrov in je bil dokončan leta 2018. Trg pokriva 28.000 m2 in se razteza od Makedonske filharmonije in Makedonske opere do Stare čaršije. Zaradi gradnje je bil del trga zgrajen na vrhu bulvarja Goce Delčev. Poleg veliko odprtega prostora trg vsebuje amfiteater, vodnjak in podzemno parkirišče.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.kanal5.com.mk/default.aspx?mId=37&amp;eventId=83549&amp;egId=13|title=&quot;Скендер Бег&quot; готов до 2014 – та|date=28 November 2011|publisher=build.mk|language=mk|access-date=27 July 2012|location=Skopje|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120726135632/http://kanal5.com.mk/default.aspx?mId=37|archive-date=26 July 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.mk/read/218a743d6a/484bce79b5/index.html|title=Плоштадот Скендерг-бег ќе чини 10 милиони евра|date=21 October 2011|publisher=Time.mk|language=mk|access-date=27 July 2012|location=Skopje|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20130219034051/http://www.time.mk/read/218a743d6a/484bce79b5/index.html|archive-date=19 February 2013}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:KaleFortress-Skopje1.JPG|[[Skopska trdnjava]]
File:Isak Bey Turbe Aladja Mosque Skopje.JPG|[[Türbe]] v mošeji Išak Bega
File:Old Bazaar2.jpg| Ulica na starem bazarju
File:Skopje-Daut Pashin Hamam.jpg| Pogled na Dauta Paše Hamam
File:Ucitelska-skola-ostatok.jpg| Stara šola
File:Skopje Clock Tower.JPG| Stolp z uro Stare čaršije
File:Street in Skopje 2.jpg| Ulica na starem bazarju
File:Mustafa Paşa Mosque, Skopje.jpg|[[Mošeja Mustafa Paše]]
File:Stone bridge in Skopje.jpg|[[Kamniti most, Skopje|Kamniti most]]
File:Clocktower of St Dimitri.jpg| Urni stolp cerkve sv. Dimitrija
File:The tomb of Goce Delčev in Skopje.jpg| Goce Delčeva grob pri Sv. Spasu
File:Isa bey mosque skopje 10.jpg|Mošeja Isa Bega
File:A view from Old Bazaar.jpg|Pogled iz Stare čaršije
File:Bit Pazar - Ottoman Gate.jpg|Osmanska vrata, ki ločujejo Staro čaršijo (sever) in Bit Pazar (jug)
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Old Town (Skopje)|Old Town, Skopje}}

{{koord|42.0007|21.4369|region:MK|display=title}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Skopju]]
[[Kategorija:Bizantinska arhitektura v Severni Makedoniji]]
[[Kategorija:Osmanska arhitektura v Severni Makedoniji]]</text>
      <sha1>n6sb154921g3wmsskoe2ggqbsg1lmu3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771472</id>
      <parentid>6771471</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:39:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6771472</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30940" sha1="5tdxdrlsvdn3jyuonwlntqr3xmkjmlo" xml:space="preserve">[[File:Поглед кон Сули Ан и Старата скопска чаршија.JPG|thumb|300px| Pogled na Staro čaršijo]]
'''Stara čaršija''' (makedonsko ''Стара чаршија'', albansko ''Çarshia e Vjetër''; turško ''Eski Çarşı'' ali ''Üsküp Türk Çarşısı'') je [[bazar]] v [[Skopje|Skopju]] v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Je na vzhodnem bregu reke [[Vardar]] in se razteza od [[Kamniti most, Skopje|Kamnitega mostu]] do Bit-Pazarja in od [[Skopska trdnjava|Skopske trdnjave]] do reke Serave.&lt;ref name=&quot;За чаршијата&quot;&gt;[http://staracarsija.mk/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=127&amp;Itemid=27&amp;lang=mk Стара скопска чаршија: За чаршијата] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413102843/http://staracarsija.mk/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=127&amp;Itemid=27&amp;lang=mk# |date=2016-04-13 }}, ''staracarsija.mk''.&lt;/ref&gt; Stara čaršija spada predvsem v meje občine Čair, vendar je del tudi v občini Centar. Kot eden najstarejših in največjih trgov na Balkanu je bilo trgovsko in trgovsko središče&lt;ref name=&quot;Veron118&quot;&gt;{{harvnb|Véron|2017|p=118.}}&lt;/ref&gt; Skopja vsaj od 12. stoletja.

Najzgodnejši znani viri, ki opisujejo obstoj trgovske četrti na ozemlju čaršije, segajo v 12. stoletje.&lt;ref name=&quot;Macedonia National Tourism Portal&quot;&gt;[http://www.exploringmacedonia.com/default.asp?ItemID=7F8C63EBC722BE42A26410EDD0DE8F9C Old Bazaaar – Skopje] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527105250/http://www.exploringmacedonia.com/default.asp?ItemID=7F8C63EBC722BE42A26410EDD0DE8F9C |date=2011-05-27 }}, Macedonia National Tourism Portal.&lt;/ref&gt; Med osmansko vladavino Skopja se je Stara čaršija hitro razvila in postala glavno trgovsko središče mesta. O osmanski zgodovini čaršije med drugimi stavbami in spomeniki priča približno trideset [[mošeja|mošej]], številni [[karavanseraj]]i in [[han (gostišče)|hani]]. Čaršija je bila močno poškodovana zaradi [[potres]]a leta 1555, požiga mesta leta 1689, potresa leta 1963 pa tudi med prvo in drugo svetovno vojno in se je po teh dogodkih soočala z različnimi obnovami.

Poleg pomena kot tržnice je Stara čaršija znana po svojih kulturnih in zgodovinskih vrednostih. Čeprav prevladuje [[osmanska arhitektura]], so vidni tudi ostanki [[bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]], medtem ko so nedavne rekonstrukcije privedle do uporabe elementov, značilnih za moderno arhitekturo. Stara čaršija je še vedno dom več aktivnih mošej, [[türbe (grobnica)|türbe]], dveh cerkva in stolpa z uro, ki skupaj s stavbama Muzeja Republike Severne Makedonije in Muzeja moderne umetnosti tvorijo jedro sodobne čaršije.

V zadnjih letih se povečuje zanimanje, da čaršija postane turistična atrakcija. 13. oktobra 2008 je makedonski parlament sprejel zakon, s katerim je Staro čaršijo prepoznal kot kulturno dediščino posebnega pomena za državo, ki jo je treba trajno zaščititi.&lt;ref name=&quot;Bazaar law&quot;&gt;[http://www.vecer.com.mk/default.asp?ItemID=388D27026ECEC542ACA031FED5567095 Скопската чаршија доби заслужена заштита] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202103011/http://www.vecer.com.mk/default.asp?ItemID=388D27026ECEC542ACA031FED5567095 |date=2014-02-02 }}, ''Večer'', 15 October 2008.&lt;/ref&gt; V začetku leta 2010 je makedonska vlada začela projekt za revitalizacijo Stare čaršije, ki vključuje obnovo več objektov in si prizadeva za nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj mesta.&lt;ref name=&quot;Rev programme&quot;&gt;[http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?itemID=3A09BA95C0B1804BA63742A4B9927F98&amp;arc=1 Почнува ревитализацијата на скопската чаршија] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100304095742/http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?itemID=3A09BA95C0B1804BA63742A4B9927F98&amp;arc=1 |date=2010-03-04 }}, ''Dnevnik'', 17 February 2010.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Machiel Kiel je izvajal sodobno arhitekturno raziskavo Stare čaršije pred potresom v Skopju leta 1963.

=== Zgodnje obdobje ===
Najzgodnejše znane arheološke najdbe, odkrite na [[Skopska trdnjava|trdnjavi Kale]], pričajo, da je bila okolica naseljena že od leta 4000 pred našim štetjem, medtem ko najzgodnejša zgodovinska dejstva omenjajo Peonijce kot prvo ljudstvo, ki se je naselilo na tem območju.&lt;ref name=&quot;History&quot;&gt;[http://staracarsija.mk/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=126&amp;Itemid=84&amp;lang=mk Стара скопска чаршија: Историјат] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926063633/http://www.staracarsija.mk/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=126&amp;Itemid=84&amp;lang=mk# |date=2012-09-26 }}, ''sataracarsija.mk''.&lt;/ref&gt;

Po padcu mesta [[Scupi]] pod rimsko oblast so bile v mestu zgrajene številne rimske stavbe, kot so templji, terme in gledališča, ki so ga pozneje promovirale kot pomembno versko in kulturno središče v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]].

Leta 518 je Scupi močno prizadel uničujoč potres, zaradi česar je bizantinski cesar [[Justinijan I.]] moral obnoviti novo prestolnico, ki je bila oddaljena od uničenega mesta.&lt;ref&gt;Dragojević Josifovska, „Inscriptions de la Mésie Supérieure (IMS)“, vol. VI, Scupi et la région de Kumanovo, Beograd, 1982.&lt;/ref&gt; Kljub temu se je lokalno prebivalstvo naselilo na hribovitem območju, kjer je kasneje cesar Justinijan ukazal zgraditi trdnjavo Kale.

V času vladavine kralja [[Samuel Bolgarski|Samuela]] je Skopje dobilo poseben strateški, politični, gospodarski in kulturni pomen, tako da so okolico Kale obzidali z obrambnim [[obzidje]]m, da bi ohranili zaklade, ki so bili prisotni v naselju. Takrat so bila vrata z imenom &quot;Vrata Vodni stolp&quot;, ki so bila zgrajena z namenom obrambe mesta pred zaporednimi napadi bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] leta 1001.&lt;ref&gt;[http://www.ii.edu.mk/predmeti/mm/20052006/mmproekti/skopje_stara_charshija/istorijat-do-samuil.html Историски преглед од најстаро време до пропаста на Самоиловото царство] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722215620/http://www.ii.edu.mk/predmeti/mm/20052006/mmproekti/skopje_stara_charshija/istorijat-do-samuil.html# |date=2011-07-22 }}, Проект „Стара скопска чаршија“.&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
==== Bizantinska vladavina ====
Po padcu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] pod bizantinsko oblast leta 1018 je cesar Bazilij II. Skopje spremenil v glavno mesto [[tema (upravna enota)|teme]] in škofovski sedež, katerega škof je bil izvoljen za štiriletni mandat. Po Bazilijevi smrti se je njegov naslednik [[Roman III. Argir]] lotil dejavnosti za obnovo samostana sv Jurija, ki je bil na mestu, kjer je danes mošeja sultana Murata. Pravijo, da je bil samostan takrat eden najuglednejših in okrašenih samostanov na večjem delu Balkana.&lt;ref name=&quot;XI,XII&quot;&gt;[http://www.ii.edu.mk/predmeti/mm/20052006/mmproekti/skopje_stara_charshija/istorijat-sreden-vek-1.html Настанување на чаршијата во XI и XII век]{{Dead link|date=November 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Проект „Стара скопска чаршија“.&lt;/ref&gt;

S prihodom rodbine [[Komneni|Komnenov]] na oblast v začetku 12. stoletja je mesto živelo razmeroma mirno obdobje in doživelo velik razvoj. Razvoju je sledila gradnja obzidij in obrambnih stolpov okoli Dolengrada, samostanov in cerkva. Močan razvoj je pripomogel, da je mesto zavzelo položaj pomembnega trgovskega središča, ki so ga obiskovali trgovci iz mnogih drugih krajev, kot sta [[Dubrovnik]] in [[Beneška republika]].

==== Srbska vladavina ====
Leta 1282 je srbski kralj [[Štefan Milutin|Stefan Uroš II. Milutin]] osvojil Skopje, mesto je postalo del [[Raška|Raške]] in kasneje znotraj srednjeveške srbske države. Za to obdobje je značilna gradnja številnih cerkva, samostanov in palač v mestu in okolici. Med bivanjem v Skopju v letih 1299 in 1300 je bizantinski odposlanec Teodor Metohit zabeležil, da poleg Gorengrada obstaja še Dolengrad, ki je bil zaščiten z obzidjem.

Kralj [[Štefan Dušan]] je leta 1345 Skopje razglasil za prestolnico [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]]. Naslednje leto so ga v Skopju okronali za kralja. V tem času je bilo območje čaršije posebno nakupovalno središče, vendar je mesto na splošno veljalo za glavno trgovsko središče z razvito obrtjo, kjer so imeli posebno vlogo trgovci iz Dubrovnika in Beneške republike. Poleg tega je možno, da je bila današnja mošeja sultana Murata točno na mestu, kjer je bila Dušanova kraljeva palača.

Po smrti Štefana Dušana je bilo mesto pod srbsko oblastjo do leta 1385, ko se je Vuk Branković predal Osmanom in je Skopje postalo del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].

=== Osmansko obdobje ===
[[File:Џамијата на Мустафа паша.jpg|thumb|250px| Mošeja Mustafa Paše]]
Osvojitev s strani osmanskih Turkov je hitro začela spreminjati etnično sestavo Skopja. Bogastvo, s katerim so upravljale tamkajšnje cerkve, samostani in samo prebivalstvo, je prešlo v roke Turkov. Mesto se je spremenilo v vojaško utrdbo in gradnja več objektov verskega značaja je spremenila arhitekturo mesta. Številne tipične osmanske stavbe so bile zgrajene takoj po osvojitvi. Ti objekti so bili zgrajeni predvsem za muslimansko prebivalstvo.

Večje spremembe v arhitekturnem značaju sedanjega Stare čaršije so se zgodile med guvernerstvom Išak Bega in njegovega sina Isa Bega. Išak Beg je začel graditi mošejo sultana Murata II., ki je bila dokončana leta 1436. Leta 1438 se je začela gradnja mošeje Išak Bega in mavzoleja, kjer je bil Išak Beg pokopan. Po njegovi smrti je njegov sin in naslednik Isa Beg zgradil številne stavbe na današnji Stari čaršiji. Te stavbe, zgrajene med letoma 1445 in 1469, so bile nepogrešljive za gospodarski razvoj mesta. Tako je v tem času Skopje dobilo nove stavbe, kot sta Bezistan in Čifte Hamam. Po smrti Isa Bega je bila v skladu z njegovo oporoko zgrajena Isa begova mošeja (1475) in kasneje Hadži-kasamova mošeja (1489–1490) in mošeja Mustafe paše (1492).

V obdobju od 1489 do 1497 je Daut Paša, veliki vezir Vzhodne Rumelije, investiral v gradnjo več stavb na čaršiji, med katerimi je najbolj znan Dauta Paše Hamam. Hkrati so bili zgrajeni imareti, tj. javne hiše, kjer so pripravljali in stregli hrano brezdomcem in popotnikom, ki so ostali v mestu.

V 16. in 17. stoletju je čaršija dosegla svoj urbani in gospodarski vrhunec ter se razvila v eno največjih orientalskih tržnic na Balkanu. Pospešen razvoj trgovine ter gradnja novih trgovin in objektov se je nadaljevala še naprej. Leta 1504 je Yahya Paša v bližini bazarja zgradil Yahya Paša mošejo, ki je še danes ohranjena. Gostišče Kuršumli Han je bilo zgrajeno sredi stoletja, leta 1543 pa se je začela gradnja cerkve Jezusovega vnebohoda, ki je bila prvi krščanski projekt, ki je bil odobren v osmanskem obdobju v Skopju. Močan potres, ki je leta 1555 prizadel Skopje, je povzročil ogromno škodo na čaršiji, vendar si je mesto kmalu opomoglo in nadaljevalo neoviran razvoj trgovine. V tem času je večina trgovanja potekala zahvaljujoč vplivni judovski koloniji, druge kolonije pa so nastale kot kolonije dubrovniških trgovcev.

=== Sodobnost ===
==== Jugoslavija ====
Znotraj Stare čaršije so ohranjene pomembne stavbe iz osmanskega obdobja. Stavbe so bile podvržene spremembam v svoji družbeni, verski in kulturni rabi, kot so mošeje, ki so bile povezane z medresami, karavansariji, knjižnicami, vodnimi fontanami in pogrebnimi sobami. Po potresu leta 1963 so si urbanisti prizadevali za muzeifikacijo območja in ga rezervirali predvsem za tuje obiskovalce, ideološki razlogi za to pa so temeljili na jugoslovanskem socializmu in njegovem razumevanju sekularizma in modernosti.&lt;ref name=&quot;Ragaru553&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|p=553.}}&lt;/ref&gt;

==== Neodvisna Makedonija ====
Nekaj mesecev po medetničnem konfliktu leta 2001 so bili Makedonci previdni in oklevali, da bi se sprehajali po Stari čaršiji, saj je bil kraj povezan s kriminalom, nečistostjo in Albanci.

Od leta 2005 naprej je občina Čair začrtala vizijo za zgodovinsko jedro glavnega mesta in izvajala politike, ki so spodbujale oživitev Stare čaršije v nekdanji osmanski državi s posebnimi mejami za območje. Njegove pobude vključujejo prenovo zgodovinske arhitekture območja, otvoritev festivala jazza, odprtje Hiše esnafa (poklicnih cehov iz osmanskega obdobja) in rezervacijo dvorane za umetnost in glasbo.&lt;ref name=&quot;Ragaru552&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|p=552.}}&lt;/ref&gt; Urbanisti Čaira, večinoma Albanci, vidijo Staro čaršijo kot značilno po osmanski dediščini in identiteti, ki so jo zanemarili ali uničili arhitekti iz jugoslovanskega in postjugoslovanskega obdobja.&lt;ref name=&quot;Ragaru552553&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|pp=552–553.}}&lt;/ref&gt; Lokalna turška skupnost Skopja je pomembno prispevala k zgodovini Stare čaršije in podprla pobude za prenovo zgodovinskega jedra Skopja, povezanega z osmanskim obdobjem. Zaradi petstoletne osmanske vladavine je Stara čaršija še vedno polna ohranjenih stavb v osmanskem slogu, ozkih tlakovanih poti, številnih mošej in majhnih obrtniških trgovin&lt;ref name=&quot;PoposkiTodorova99&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Poposki|first1=Zoran|last2=Todorova|first2=Marija|chapter=Public Memory in Post-Conflict Skopje:Civic Art as Resistance to Narratives of Ethnicity and Disintergration|editor1-last=O'Rawe|editor1-first=Des|editor2-last=Phelan|editor2-first=Mark |title=Post-conflict performance, film and visual arts: Cities of memory|year=2016|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9781137439550|chapter-url=https://books.google.com/books?id=f7TBDAAAQBAJ&amp;q=%C4%8Cair+Municipality&amp;pg=PA99|pages=99}}&lt;/ref&gt; Stara čaršija je potovalna destinacija za turiste iz tujine.&lt;ref name=&quot;Ragaru536&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|p=536.}}&lt;/ref&gt;

==== Javno mnenje ====
Med Albanci in Makedonci obstajajo različni pogledi na zgodovino Stare čaršije, ki temeljijo na skupnostnih izkušnjah prostora. Za lokalne Albance je jugoslovansko obdobje in njegovo socialistično razumevanje arhitekturnega modernizma povzročilo zanemarjanje in neuspeh pri ustrezni obnovi otomanske verske dediščine na tem območju. Turizem je obstajal in območje je imelo gospodarsko korist vse do jugoslovanske finančne krize v 1980-ih. Po osamosvojitvi leta 1991 je politična elita na oblasti ubrala nacionalistično pot in ker se Stara čaršija dojema kot albanski, so mu dovolili propad.&lt;ref name=&quot;Ragaru553554&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|pp=553–554.}}&lt;/ref&gt; Pobuda za obnovo starega kamnitega mostu v 1990-ih je preprečila ljudem prečkanje strukture, kar je povzročilo negativne gospodarske učinke za številne obrtnike Stare čaršije. Po konfliktu leta 2001 in procesu ponovnega risanja občinskih meja leta 2004 je Stara čaršija v ozadju omejenih državnih sredstev ponovno zacvetela zaradi proaktivnega župana, občinskih ukrepov in pobud, ki so privedle do novega urbanega razvoja.

Za lokalne Makedonce je bil Stara čaršija v 1960-ih delaven, živahen, neurejen in večetničen kraj, kjer so Makedonci, Albanci, Turki in Romi živeli, trgovali in delali drug ob drugem. V obdobju dvajsetih do tridesetih let je območje doživelo demografsko spremembo albanizacije, ki se je odrazila v uporabi latinice in albanske pisave v trgovinah Stare čaršije. V začetku 1990-ih so Staro čaršijo povezovali z albanskim kriminalom in črnim trgom. Proti koncu desetletja je bil Stara čaršija še vedno priljubljeno mesto za druženje s prijatelji makedonske mladine. Zgodovinsko jedro Skopja je veljalo za bolj estetsko prijetno za razliko od južne polovice prestolnice s stavbami iz socialističnega obdobja. Obstajalo je veliko kavarn in restavracij, ki so jih obiskovali redki tujci, ki so delali v Makedoniji. Konflikt leta 2001 je bil prelomnica, ko so Makedonci Staro čaršijo zapustili na desnem bregu reke Vardar, zlasti potem, ko so se na tem območju odprle nove restavracije in bari. Po teh preobrazbah je Stara čaršija dobila albanski značaj.&lt;ref name=&quot;Ragaru554&quot;&gt;{{harvnb|Ragaru|2008|p=554.}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
=== Bezistan ===
[[File:Ulaz u nekadašnji bezistan u Skoplju.JPG|thumb|200px|Bezistan]]
Skopski bezistan, pokrita tržnica, je v 15. stoletju zgradil Gazi Išak Beg, sultanov skopski regent. Leta 1689 jo je uničil požar in je bila pozneje obnovljena. Bezistan je od prenove leta 1899 videti enak.&lt;ref name=&quot;culture.org.mk&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.culture.org.mk/eskopje%20frames.htm |title = Culture, Language and Wisdom of Ancient Macedonia|date = 2019-07-09}}&lt;/ref&gt;

=== Stolpna ura ===
Stolp z uro v Skopju, zgrajen v 16. stoletju na temeljih starejše stavbe, stoji severno od mošeje sultana Murada. Prvotno je bil zgrajen iz lesa, leta 1902 pa je bil vrh zamenjan z opeko.&lt;ref&gt;[http://www.gomacedonia.com/clock_tower.shtml GoMacedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100828091819/http://www.gomacedonia.com/clock_tower.shtml |date=2010-08-28 }}&lt;/ref&gt;

Šesterokotni stolp je bil med potresom leta 1963 močno poškodovan. Kmalu je bil v celoti popravljena.

=== Čifte hamam ===
[[File:National Artgallery of Republic of Macedonia (Skopje).JPG|thumb|left|200px|Čifte hamam]]
Čifte hamam (turško ''dvojna kopel''), ki je v središču Stare čaršije, je bil zgrajen v 15. stoletju pod Isa Begom. Stavba je razdeljena na dve krili (od tod tudi ime &quot;dvojno&quot;): eno za moške in eno za ženske. Postavitev obeh odsekov je skoraj enaka.&lt;ref&gt;[http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=28&amp;Itemid=21 skopje.mk] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091218043854/http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=28&amp;Itemid=21 |date=2009-12-18 }}&lt;/ref&gt;

Hamam Čifte je bil do leta 1915 uporabljen kot kopališče. Po poškodbah v potresu leta 1963 so ga popravili in od takrat je v njem Galerija sodobne umetnosti.&lt;ref&gt;[http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/cifte-hamam_29099v In Your Pocket] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100104194015/http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/cifte-hamam_29099v |date=2010-01-04 }}&lt;/ref&gt;

=== Dauta paše hamam ===
Daut paša, veliki [[vezir]] Vzhodne [[Rumelija|Rumelije]], je zgradil ta hamam v 15. stoletju. Stavba je sestavljena iz petnajstih prostorov, ki jih pokriva trinajst kupol. Dve največji kupoli sta prekrivali dve garderobi, ostale kupole pa so pokrivale posamezna kopališča.&lt;ref&gt;[http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Daut-Pasha-Hamam-29114v In Your Pocket]&lt;/ref&gt;

Od leta 1948 je v hamamu Narodna umetniška galerija.

=== Isa begova mošeja ===
Ta mošeja, ki je na obrobju čaršije, je bila zgrajena kot spomenik Isa Begu po njegovi smrti. Mošeja ima dve dominantni kupoli in pet manjših nad verando.

=== Mošeja Išaka Bega  ===
[[File:Aladja Moschee01.JPG|thumb|160px|Mošeja Ishak Bey]]
Mošeja Išaka Bega, znana tudi kot okrašena (''Aladža'') mošeja zaradi cvetličnih okraskov, napisov in barvnih ploščic na njenih stenah, je bila zgrajena leta 1438 v severnem delu Stare čaršije. Minaret mošeje se dviga 30 metrov. Za mošejo je türbe.&lt;ref&gt;[http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Ishak-Bey-Mosque-29096v In Your Pocket]&lt;/ref&gt; V tej mošeji je bila ena prvih islamskih knjižnic v Evropi.&lt;ref&gt;&quot;[http://search.theeuropeanlibrary.org/portal/en/libraryTreasures.html?libraryid=43 AT-TAFSĪR AL-KABĪR] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120525133837/http://search.theeuropeanlibrary.org/portal/en/libraryTreasures.html?libraryid=43 |date=2012-05-25 }}&quot;. The European Library.&lt;/ref&gt;

=== Skopska trdnjava  ===
{{glavni|Skopska trdnjava}}
Stoji na najvišjem hribu v Skopju, s pogledom na mesto in reko, območje, na katerem je bila zgrajena trdnjava, je bilo po arheoloških najdbah prvič poseljeno v prazgodovini.&lt;ref name=&quot;skopje.mk&quot;&gt;http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=18&amp;Itemid=21{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Večina raziskovalcev meni, da je bila trdnjava prvič zgrajena v 11. stoletju.

=== Kapan Han ===
[[File:Kapan an.jpg|thumb|180px|Kapan Han]]
Eden od treh preostalih karavanserajev na Stari čaršiji, Kapan Han, je bil zgrajen v 15. stoletju. Zgraditi ga je dal bosanski general Isa-beg Isaković, vladar Skopskega Krajišta, da bi zagotovil reden vir dohodka za svojo darovnico (vakuf). Ime hana izhaja iz arabske besede ''kabban'', ki je pomenila napravo za merjenje teže prodanega blaga na vhodu v han.

Kapan Han ima površino 1086 m². Stavba ima dva vhoda, pritličje in drugo nadstropje. Na voljo je bilo 44 sob za goste in trgovce s prikolicami. Na vzhodni strani hana je bil prostor za konje.

=== Kuršumli Han ===
[[File:Kuršumli han.JPG|thumb|left|180px|Kuršumli Han]]
Največji od treh preostalih karavanserajev, Kuršumli Han (turško za ''Svinčeno gostišče''), je zgradil Musein Odza, sin znanstvenika na dvoru sultana [[Selim II.|Selima II.]], v 16. stoletju.&lt;ref&gt;[http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=27&amp;Itemid=21 skopje.mk]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Streha gostilšča je bila nekoč pokrita s svincem (od tod tudi ime), vendar so jo med prvo svetovno vojno odstranili. Kuršumli han ima tudi več majhnih piramidastih kupol. Stavba ima pritličje, v katerem so bili prostori za skladišča in živali (prostora je bilo za 100 konj) in prvo nadstropje, v katerem so bili gosti.

Priložena mošeja, zgrajena v 17. stoletju, in večina hamama, zgrajenega v 15. stoletju, sta bila uničena v potresu leta 1963.

Danes je v nekdanjem hanu zbirka kipov Muzeja Republike Severne Makedonije.&lt;ref&gt;[https://archive.today/20120904114738/http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Kursumli-Han-29103v In Your Pocket]&lt;/ref&gt;

=== Mošeja Mustafa Paše ===
{{glavni|Mošeja Mustafa Paše}}
Mošeja Mustafe Paše, ki jo je leta 1492 zgradil Mustafa Paša na starejšem krščanskem mestu &lt;ref&gt;[http://www.gomacedonia.com/mustafa_pasha.shtml GoMacedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100721054328/http://www.gomacedonia.com/mustafa_pasha.shtml |date=2010-07-21 }}&lt;/ref&gt;, stoji nad Staro čaršijo, blizu trdnjave Kale. Kompleks, ki velja za eno najelegantnejših islamskih stavb v Makedoniji, vključuje mošejo, grobnico Mustafe Paše, sarkofag ene od njegovih hčera, vodnjak in ostanke drugih stavb.

Mošeja je kvadratne oblike in njena največja kupola ima premer 16 metrov. Veranda je postavljena na štirih marmornatih stebrih, okrašenih s kapniki in pokritih s tremi majhnimi kupolami. Notranjost je okrašena in vključuje kaligrafske napise. Minaret mošeje Mustafe Paše, ki se dviga 42 metrov &lt;ref&gt;[http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Mustafa-Pasha-Mosque_29095v In Your Pocket] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100103122035/http://www.inyourpocket.com/macedonia/skopje/sightseeing/ottoman-skopje/Mustafa-Pasha-Mosque_29095v |date=2010-01-03 }}&lt;/ref&gt;, je iz apnenca.

Mustafa paša je pokopan v šesterokotni marmorni türbi, ki jo pokriva kupola nad kratkim osemstranim [[tambur]]jem. Umi, ena od njegovih štirih hčera, je pokopana v okrašenem sarkofagu, ki vključuje perzijske napise na dveh od štirih sten. Dvorišče mošeje je polno vrtnic in zaradi svoje dvignjene lege ponuja izrazit pogled na Staro čaršijo.

=== Cerkev sv. Odrešenja ===
[[File:Црква светог Спаса у Скопљу.JPG|thumb|left|180px| Vhod v cerkev svetega Odrešenja v Skopju]]
Zgrajena v 19. stoletju na temeljih starejše cerkve &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.soros.org.mk/konkurs/076/angver/crkva_svspas.html |title=Soros |access-date=2009-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090410061215/http://www.soros.org.mk/konkurs/076/angver/crkva_svspas.html |archive-date=2009-04-10 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; je bila polovica cerkve zgrajena pod zemljo, saj je bilo pod osmansko vladavino nezakonito, da so krščanske stavbe višje od islamskih, da bi mošeje lahko prevladovale nad mestom. Današnjo podobo je cerkev dobila v 19. stoletju.

Cerkveni [[ikonostas]] je bil izrezljan v lesu in je dolg 10 metrov, visok od 4,5 do 7 metrov.

Revolucionar [[Goce Delčev]] je pokopan v belem kamnitem sarkofagu na dvorišču cerkve.&lt;ref&gt;[http://www.exploringmacedonia.com/?ItemID=60170837F99D7A4AAF93A56C3D280825 Exploring Macedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527063535/http://www.exploringmacedonia.com/?ItemID=60170837F99D7A4AAF93A56C3D280825 |date=2011-05-27 }}&lt;/ref&gt;

=== Kamniti most ===
{{glavni|Kamniti most, Skopje}}
[[File:Puente de Piedra, Skopie, Macedonia, 2014-04-16, DD 91.JPG|thumb|250px|Kamniti most ponoči]]
Kamniti most čez reko Vardar povezuje Staro čaršijo z Makedonskim trgom v novem delu mesta. Most, zgrajen v 15. stoletju pod sultanom Muradom, je bil zgrajen iz kamnitih blokov, kot pove že njegovo ime, kar mu je pomagalo preživeti požare in potrese, ki jih je doživelo Skopje. Kamniti most ima enako podobo že od prve postavitve.

Most ima 12 polkrožnih lokov in je dolg 214 metrov. Med osmansko vladavino so na Kamnitem mostu izvedli neštete usmrtitve.&lt;ref&gt;[http://www.gomacedonia.com/stone_bridge.shtml GoMacedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100828011213/http://www.gomacedonia.com/stone_bridge.shtml |date=2010-08-28 }}&lt;/ref&gt;

=== Suli Han ===
Suli Han je bil zgrajen pod Išak Begom v 15. stoletju. Ima dve nadstropji, v zgornjem je 54 sob za goste, v spodnjem pa prostor za živino gostov. Po hudi škodi med potresom leta 1963 je bil v celoti popravljen.&lt;ref&gt;[http://www.skopje.mk/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=29&amp;Itemid=21 skopje.mk]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Danes sta v hanu skopska Akademija za umetnost in Muzej Stare čaršije.

=== Mošeja sultana Murata II. ===
Sultan [[Murat II.]] je zgradil to mošejo leta 1463, južno od mesta, kjer naj bi zgradili stolp z uro. Mošeja je zaradi požarov in potresov, ki jih je utrpelo Skopje, ostala večinoma nepoškodovana.

Mošeja je pravokotne oblike, z verando, ki vključuje štiri stebre z okrašenimi kapiteli, ki so povezani z arkadami.

=== Bit Pazar ===
[[File:Bit Pazar, Skopje 2.jpg|thumb|right|180px|Bit Pazar]]
Bit Pazar je del širšega območja Stare čaršije.&lt;ref name=&quot;Musa21&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Musa|first=Fatmir|chapter=Relationships Between Macedonians and Albanians in the Republic of Macedonia|editor1-last=Carter|editor1-first=Judy|editor2-last=Irani|editor2-first=George|editor3-last=Volkan|editor3-first=Vamik D.|title=Regional and Ethnic Conflicts: Perspectives from the Front Lines|year=2015|publisher=Routledge|isbn=9781317344667|chapter-url=https://books.google.com/books?id=RZYTCgAAQBAJ&amp;q=bit+pazar+old+bazaar&amp;pg=PA21|pages=21}}&lt;/ref&gt; Največji trg v Skopju, Bit Pazar, je poleg Stare čaršije in je ohranil svoje večetnično in večjezično okolje, kjer podeželski ljudje prihajajo prodajat kmetijske pridelke, domačini pa poslujejo.&lt;ref name=&quot;Veron130133134&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Véron|first=Ophélie|chapter=Challenging Neoliberal Nationalism in Urban Space: Transgressive Practices and Spaces in Skopje|editor1-last=Erdi|editor1-first=Gülçin|editor2-last=Şentürk|editor2-first=Yıldırım|title=Identity, Justice and Resistance in the Neoliberal City|year=2017|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9781137586322|chapter-url=https://books.google.com/books?id=MbszDwAAQBAJ&amp;q=%C4%8Cair+Municipality&amp;pg=PA118|pages=130, 133–134}}&lt;/ref&gt; Med letoma 2007 in 2008 so bila zgrajena vrata, imenovana ''Osmanska vrata'', ki so ločila Čaršijo in povečala njeno individualnost od Bit Pazarja.

=== Skenderbegov trg ===
{{glavni| Skenderbegov trg, Skopje}}
Obstoječi kip [[Skenderbeg]]a, pomembne zgodovinske osebnosti za etnične Albance, je glavni element trga, ki nosi njegovo ime in je na vhodu v Staro čaršijo. Skupni stroški trga so ocenjeni na približno 10 milijonov evrov in je bil dokončan leta 2018. Trg pokriva 28.000 m2 in se razteza od Makedonske filharmonije in Makedonske opere do Stare čaršije. Zaradi gradnje je bil del trga zgrajen na vrhu bulvarja Goce Delčev. Poleg veliko odprtega prostora trg vsebuje amfiteater, vodnjak in podzemno parkirišče.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.kanal5.com.mk/default.aspx?mId=37&amp;eventId=83549&amp;egId=13|title=&quot;Скендер Бег&quot; готов до 2014 – та|date=28 November 2011|publisher=build.mk|language=mk|access-date=27 July 2012|location=Skopje|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120726135632/http://kanal5.com.mk/default.aspx?mId=37|archive-date=26 July 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.mk/read/218a743d6a/484bce79b5/index.html|title=Плоштадот Скендерг-бег ќе чини 10 милиони евра|date=21 October 2011|publisher=Time.mk|language=mk|access-date=27 July 2012|location=Skopje|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20130219034051/http://www.time.mk/read/218a743d6a/484bce79b5/index.html|archive-date=19 February 2013}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:KaleFortress-Skopje1.JPG|[[Skopska trdnjava]]
File:Isak Bey Turbe Aladja Mosque Skopje.JPG|[[Türbe]] v mošeji Išak Bega
File:Old Bazaar2.jpg| Ulica na starem bazarju
File:Skopje-Daut Pashin Hamam.jpg| Pogled na Dauta Paše Hamam
File:Ucitelska-skola-ostatok.jpg| Stara šola
File:Skopje Clock Tower.JPG| Stolp z uro Stare čaršije
File:Street in Skopje 2.jpg| Ulica na starem bazarju
File:Mustafa Paşa Mosque, Skopje.jpg|[[Mošeja Mustafa Paše]]
File:Stone bridge in Skopje.jpg|[[Kamniti most, Skopje|Kamniti most]]
File:Clocktower of St Dimitri.jpg| Urni stolp cerkve sv. Dimitrija
File:The tomb of Goce Delčev in Skopje.jpg| Goce Delčeva grob pri Sv. Spasu
File:Isa bey mosque skopje 10.jpg|Mošeja Isa Bega
File:A view from Old Bazaar.jpg|Pogled iz Stare čaršije
File:Bit Pazar - Ottoman Gate.jpg|Osmanska vrata, ki ločujejo Staro čaršijo (sever) in Bit Pazar (jug)
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Old Town (Skopje)|Old Town, Skopje}}

{{koord|42.0007|21.4369|region:MK|display=title}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Skopju]]
[[Kategorija:Bizantinska arhitektura v Severni Makedoniji]]
[[Kategorija:Osmanska arhitektura v Severni Makedoniji]]</text>
      <sha1>5tdxdrlsvdn3jyuonwlntqr3xmkjmlo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Praetorium Agrippinae</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521166</id>
    <revision>
      <id>6771473</id>
      <parentid>6513303</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:39:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6771473</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8432" sha1="dhl7ycsuiinpmjlcn48c2zb1o2kbq8e" xml:space="preserve">
[[Slika:Peutinger_Renus_Patabus.png|sličica|350x350_pik| ''Pretorij Agripine'' upodobljen levo na [[Tabula Peutingeriana]]]]
[[Slika:Overzichtskaart opgravingen castellum ValkenburgZH 1941-43 46-50 kl coll RMO.jpg|sličica|350x350_pik|Pregledna karta Kasteluma izkopavanja: Valkenburg med 1941-'43 in '46-'50]]
[[Slika:romeinen kaart.png|thumb|[[Rimsko cesarstvo|Rimska]] mesta, trdnjave in naselbine v ''[[Spodnja Germanija|Spodnji Germaniji]]'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Praetorium Agrippinae'' je na karti označen s številko 3. Utrdbe so prikazane kot kvadrat, mesta kot trikotnik, naselja kot pika.]]
'''Praetorium Agrippinae''' (Agripin Pretorij) je bila rimska naselbina v provinci [[Spodnja Germanija]], na območju Kananefatov, ki se nahaja v današnjem Valkenburgu na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Bilo je vojaško taborišče (lat.: ''castellum'') na [[Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)|Starem Renu]] (takrat glavni rokav reke [[Ren]]), na severni meji [[Rimsko cesarstvo|rimskega imperija]], [[Limes|limesu]]. Praetorium Agrippinae je omenjen na [[Tabula Peutingeriana]] med kastelum ''[[Matilo]]'' na vzhodu in ''[[Brittenburg|Lugdunum Batavorum]]'' na zahodu.

== Zgodovina ==
[[Slika:Fossa_Corbulonis_map.png|desno|sličica|350x350_pik| Paleogeografski zemljevid kananefatijskega območja v rimskem obdobju, prekriti z današnjo [[Južna Holandija|Južno Nizozemsko]], ki prikazuje lokacijo Praetorium Agrippinae.]]

=== Kastelum ===
''[[Pretorij]]'' je vojaški štab, Pretorij Agripin pa je dobil ime po materi cesarja [[Kaligula|Kaligule]], Vipsaniji Agripini, ki je umrla leta 33 našega štetja. Skoraj gotovo je, da je Kaligula bil na tem območju leta 39 ali 40 našega štetja, saj so med izkopavanji v Valkenburgu našli vinski sod iz njegovih osebnih vinogradov.&lt;ref&gt;{{Malekapit|S. Wynia}} 1999. &quot;Caius was here. The Emperor Caius' Preparations for the Invasion of Britannia: New Evidence&quot; in: {{Malekapit|H. Sarfatij, W.J.H. Verwers &amp; P.J. Woltering}} (eds.), ''In Discussion with the Past. Archaeological studies presented to [[Willem Albertus van Es|W.A. van Es]]''. Zwolle, SPA Foundation, pp. 145-147&lt;/ref&gt; Najverjetneje je obiskal območje v pripravah na nikoli izvedeno invazijo na [[Rimska Britanija|Britanijo]] in kastel je bil morda postavljen za to operacijo. Vendar pa najdbe kovancev in keramike ''[[terra sigillata]]'' nakazujejo, da so bile rimske vojaške enote tam nameščene že pred gradnjo.&lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Malekapit|A.E. De Hingh, W.K. Vos}} 2005. ''Romeinen in Valkenburg (ZH), de opgravingsgeschiedenis en het archeologische onderzoek van Praetorium Agrippinae''. Leiden, Hazenberg Archeologie&lt;/ref&gt;

Utrdba je bila zgrajena v sedanjem središču Valkenburga in je bila sprva utrjena s palisadnim zemeljskim zidom in tremi jarki. Sprva sta bila v utrdbi nameščena dva [[Manipel|manipula]] (ali štiri ''[[Centurija|stotnije]]'') legionarjev in dve ''[[Turma|turmi]]'' konjenice iz III. kohorta Galcev. Po [[Batavska vstaja|Batavijski vstaji]] (69-70 n. št.), ko so tamkajšnja plemena utrdbo zravnala z zemljo, so sem preselili celotno IV. kohorto Tračanov. Prvo fazo gradnje limesa lahko dendrokronološko datiramo v prva leta vladavine cesarja [[Trajan]]a : drevesa so bila posekana v letih 99/100. Druga gradbena faza je povezana s [[Hadrijan]]ovim obiskom Spodnje Germanije in jo lahko datiramo v leto 124/125. Po letu 175 je bila obnovljena iz naravnega kamna in opeke, kar je mogoče povezati s prisotnostjo guvernerja [[Didij Julijan|Didija Julijana]]. Skupno je bilo razpoznanih 7 gradbenih faz.

Pretorij Agrippinae je bil zapuščen po letu 270. To je bolj ali manj istočasno kot katastrofa, ki je leta 274 doletela Spodnjo Germanijo, ko je rimski cesar [[Avrelijan]] ponovno osvojil severozahodno Evropo, ki je leta 260 postala neodvisna in se je uspešno branila pred germanskimi [[Franki]] in [[Alemani]]. Konec tega galskega cesarstva je pomenil propad renske meje in konec mnogih rimskih mest, kot je Valkenburg. Valkenburg pa je eden redkih rimskih ''gradov'', kjer so našli dokaze o poznorimskih gradbenih dejavnostih. Med vladavino [[Konstancij Klor|Konstancija I. Klora]] je bila tu zgrajena kašča za pošiljanje žita v Britanijo. Do takrat je postal pravi grad. Zapuščen je bil šele okoli leta 400.&lt;ref&gt;{{Malekapit|W. Groenman-van Waateringe}} 1977. ''Grain storage and supply in the Valkenburg castella and Praetorium Agrippinae'', in: {{Malekapit|B.L. van Beek, R.W. Brandt &amp; W. Groenman-van Waateringe}} (eds.) ''Ex Horreo. IPP 1951-1976''. Amsterdam, IPP, str. 226-241&lt;/ref&gt;

=== Vicus ===
Jugovzhodno od trdnjave se je razvila velika civilna naselbina (vicus), ki se je raztezala pribl. 1 km po rimski vojaški cesti  ([[Rimska cesta|''via militaris'']]). Naseljen je bil med leti cca. 70 do 240 našega štetja.&lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Malekapit|A.E. De Hingh, W.K. Vos}} 2005. ''Romeinen in Valkenburg (ZH), de opgravingsgeschiedenis en het archeologische onderzoek van Praetorium Agrippinae''. Leiden, Hazenberg Archeologie&lt;/ref&gt; Arheološke raziskave so odkrile bivalne prostore, shrambe in kašče ter morda kopališče. Najdeno je bilo tudi veliko pokopališče z več kot 700 grobovi. Med letoma 70 in 110 našega štetja je bil tu tudi manjši vojaški tabor (&quot;mini-castellum&quot;).&lt;ref&gt;{{Malekapit|W. Groenman-van Waateringe}} 1986. ''Valkenburg Marktveld: military and civilian occupation in the vicinity of a Roman fort'', in: C. Unz (ed.) ''Studien zu den Militärgrenzen Roms III. 13. Internationaler Limeskongreß Aalen 1983. Vorträge''. Stuttgart, Theiss, pp. 159-168&lt;/ref&gt;
[[Slika:Valkenburg_-_N206_-_Romeinse_weg.jpg|sličica| Rekonstrukcija rimske ceste pri Valkenburgu]]

== Ostanki ==
Nekatere najdbe si lahko ogledate v ''Torenmuseumu'' v Valkenburgu. Na osrednjem mestnem trgu, Castellumplein, so obrisi utrdbe prikazani z bronastimi pikami na pločniku. Rekonstruirani so bili tudi temelji enih od mestnih vrat. Zunaj mesta, na deželni cesti N206, je vidna rekonstrukcija vojaške ceste.

== Izkopavanja ==
Valkenburg je eno najboljših izkopanih rimskih najdišč na Nizozemskem. Raziskave so se začele že leta 1875, vendar so glavna izkopavanja potekala med letoma 1941 in 1953 pod vodstvom Alberta Eggesa van Giffena. &lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Malekapit|A.E. van Giffen}} 1948. &quot;De Romeinsche castella in de dorpsheuvel te Valkenburg aan den Rijn (Z.H.) (Praetorium Agrippinae), I, De opgravingen in 1941&quot;. ''Jaarverslag van de Vereniging voor Terpenonderzoek 25-28'' (1940-1944)&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Malekapit|A.E. van Giffen}} 1955. &quot;De Romeinsche castella in de dorpsheuvel te Valkenburg aan den Rijn (Z.H.) (Praetorium Agrippinae), II, De opgravingen in 1942-1943 en 1946-1950&quot;. ''Jaarverslag van de Vereniging voor Terpenonderzoek'' 33-37 (1948-1953)&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Malekapit|W. Glasbergen}} 1967. ''De Romeinse castella te Valkenburg Z.H. De opgravingen in de dorpsheuvel in 1962''. Groningen, Wolters-Noordhoff&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;'''(German)''' {{Malekapit|S.M.E. van Lith}} 1979. &quot;Römisches Glas aus Valkenburg Z.H.&quot; ''OMROL'' 59/60, pp. 1-150&lt;/ref&gt; Ta izkopavanja so prinesla velike količine najdb in ker so bili ostanki kasteluma najdeni pod nivojem podzemne vode, so bili zelo dobro ohranjeni in so vključevali številne organske ostanke, kot so hrana, kosti, usnje &lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Malekapit|W. Groenman-van Waateringe}} 1967. ''Romeins lederwerk uit Valkenburg Z.H.'' Groningen, Wolters&lt;/ref&gt; in vrvi. To je omogočilo podrobno rekonstrukcijo rimskih gradbenih praks in prehranjevalnih navad.

V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so na območju ''vicusa'' potekala nadaljnja izkopavanja. Nedavna ponovna analiza je pokazala, da so tukajšnje hiše zgrajene v ozkih pravokotnih parcelah, pravokotnih na vojaško cesto. &lt;ref&gt;{{In lang|nl}} {{Malekapit|W.K. Vos, E. van der Linden &amp; B. Voormolen}} 2012. ''Romeinen op de Woerd, Reconstructie van een woonwijk op grond van een vergeten opgraving in Valkenburg (ZH)''. Leiden, Hazenberg Archeologie&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.livius.org/articles/place/praetorium-agrippinae-valkenburg-zh/ Livius.org: Praetorium Agrippinae (Valkenburg ZH)]
* {{In lang|nl}} [https://web.archive.org/web/20160302201615/http://www.oudvalkenburgzh.nl/vov_j3/index.php/torenmuseum Torenmuseum Valkenburg]
[[Kategorija:Rimska vojska]]</text>
      <sha1>dhl7ycsuiinpmjlcn48c2zb1o2kbq8e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Italijanska invazija na Francijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521268</id>
    <revision>
      <id>6771797</id>
      <parentid>6732639</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:30:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6771797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14389" sha1="r4szp93mt0jkgfsb7wbd20ej895ytcg" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Italijanska invazija na Francijo
| place             = Francosko-italijanska meja
| image             = Battaglione alpini Val Dora sul colle della Pelouse giugno 1940.jpg
| caption           = Italijanski vojaki v boju na alpskem prelazu [[Col de Pelouse]]
| date              = 10. junij 1940 — 25. junij 1940
| result            = Francoski obrambni uspeh
| commander1        = {{ikonazastave|Francija}} [[René-Henri Olry]]
| commander2        = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Umberto II. Italijanski]]
{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Alfredo Guzzoni]]
{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Pietro Pintor]]
| combatant1        = {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| combatant2        = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]]
| casualties1       = 40 ubitih&lt;br /&gt;120 poškodovanih&lt;br /&gt;150 pogrešanih
| casualties2       = 640 ubitih&lt;br /&gt;2.631 poškodovanih&lt;br /&gt;616 pogrešanih
| partof            = bitke za Francijo
}}

'''Italijanska invazija na Francijo''', imenovana tudi '''bitka za Alpe''', je bila prva večja italijanska bitka v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in zadnji večji spopad v [[Bitka za Francijo|bitki za Francijo]]. Za razliko od [[Tretji rajh|Nacistične Nemčije]] pa [[Fašistična Italija]] v boju s Francijo ni imela tako velikega uspeha.       

Vstop Italije v vojno je močno povečal njen vpliv v [[Afrika|Afriki]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Cilj italijanskega diktatorja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] je bila odprava anglo-francoske prevlade v Sredozemlju, pridobitev zgodovinskega italijanskega ozemlja ter širitev italijanskega vpliva na [[Balkan]] in v Afriko. [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja poskušali Mussolinija odvesti od zavezništva z Nacistično Nemčijo, vendar so hitri nemški uspehi od leta 1939 do 1940 povzročili, da se je Italija postavila na stran Nemčije, čeprav je bila že pred tem največji zaveznik Nemčije. 

Italija je 10. junija 1940 zvečer napovedala vojno Franciji in Veliki Britaniji, ki je začela veljati šele po polnoči. Obe strani sta se prve dneve v bitki spopadali z zračnimi napadi, vendar se je na alpski fronti zgodilo le malo stvari, saj sta imeli Francija in Italija obrambne strategije. Med patruljami je prišlo do prepirov in francoske utrdbe Ligne Alpine so streljale na veliko italijanskih čet. 17. junija je Francija napovedala, da si bo prizadevala sprejeti premirje z Nemčijo. 21. junija, en dan pred podpisom francosko-nemškega premirja, so Italijani sprožili splošno ofenzivo vzdolž alpske fronte, glavni napad pa se je zgodil v severnem delu, ko se je zgodil še en napad na meji ob obali. Italijanska ofenziva je proti močnemu odporu prodrla nekaj kilometrov na francosko ozemlje, vendar se je ustavila, preden je bilo mogoče doseči njihove glavne cilje, obalno mesto [[Menton]], ki leži neposredno ob italijanski meji, je bilo najpomembnejše francosko mesto, ki so ga okupirali Italijani.

24. junija dopoldne je bilo v [[Rim|Rimu]] podpisano francosko-nemško premirje. Veljati je začelo nekaj po polnoči 25. junija, hkrati s premirjem z Nemčijo (podpisano 22. junija). Italiji je bilo dovoljeno zasesti ozemlje, ki ga je zavzela v kratkih bojih, na francoski strani meje je bilo ustvarjeno demilitarizirano območje, italijanski gospodarski nadzor je bil razširjen na jugovzhodno Francijo do Rone, Italija pa je pridobila določene pravice in koncesije za nekatere francoske kolonije. V [[Torino|Torinu]] je bila ustanovljena komisija za nadzor premirja, Commissione Italiana d'Armistizio con la Francia (CIAF), ki je nadzorovala francosko skladnost.{{sfn|Rochat|2008|loc=para. 29}} 

Med avgustom 1944 in majem 1945 je francoska vojska ob alpski meji premagala italijansko vojsko ter s tem pridobila nazaj svoja ozemlja, ki jih je leta 1940 okupirala Italija.

== Ozadje ==
[[Slika:Mussolini DOW 10 June 1940.jpg|sličica|257x257_pik|Mussolini med vojno napovedjo v Rimu 10. junija 1940.]]
Ko je leta 1939 izbruhnila vojna med [[Tretji rajh|Nacistično Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ter sta se v vojno vključili tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] in [[Francija]], je [[Benito Mussolini]] obvestil [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], da Italija zaradi vojaškega stanja ne bo pripravljena na vstop v vojno vsaj do leta 1942. Toda leta 1940 je Mussolinijeva želja, da gre njegova država v vojno, postajala vedno večja, saj je hotel pridobiti več ozemelj v Severni Afriki in večji vpliv v Sredozemskem morju, hotel pa je tudi ozemlja [[Dalmacija|Dalmacije]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]], ozemlje, ki je bilo obljubljeno, da ga bo Italija dobila po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], vendar tega na koncu ni dobila.

Do sredine leta 1940 je Nemčija spremenila svoje prejšnje naklonjenosti Italiji kot vojni zaveznici. Konec maja 1940 je nemška vojska [[Bitka pri Dunkirku|premagala zavezniško vojsko v Dunkirku]] in v nekaj dneh so nemške čete hitro prodrle v notranjost Francije ter se v začetku junija 1940 počasi bližale [[Pariz|Parizu]]. Mussolini je to videl kot dober razlog za vstop Italije v vojno, saj bi s tem lahko pridobil še kakšna francoska ozemlja. Na čakajoči padec Francije bi lahko vplivala kakršna koli preusmeritev nemških vojaških enot za podporo novi alpski fronti. S političnega in gospodarskega vidika je bila Italija uporabna kot naklonjena nevtralka in njen vstop v vojno bi lahko zapletel vsa mirovna pogajanja z Združenim Kraljestvom in Francijo.{{sfn|Mack Smith|1976|pp=215–16}}

10. junija 1940 je italijanski diplomat Ciano svoje veleposlanike v [[London|Londonu]] in Parizu obvestil, da bo britanskemu in francoskemu veleposlaniku v Rimu ob 16:30 po lokalnem času izročena razglasitev vojnega stanja. Ko je Ciano predstavil izjavo, je bil francoski veleposlanik [[André François-Poncet]] zaskrbljen, medtem ko je njegov britanski kolega [[Percy Loraine]], ki je vojno napoved prejel ob 16:45, ni izrazil velike skrbi. Vojno stanje je začela veljati 10. in 11. junija polnoči (UTC+01:00). Druga italijanska veleposlaništva so bila o izjavi obveščena malo pred polnočjo. François-Poncet je vojno napoved označil za udarec z bodalom človeku, ki je že padel, in to je povzročilo znamenito pripombo predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]], da ga je roka, ki je držala bodalo, zadela v hrbet z strani njegovega soseda. François-Poncet in francoski vojaški ataše v Rimu, general [[Henri Parisot]], sta izjavila, da se Francija ne bo borila v preobremenjenem vojnem stanju, kar je pomenilo, da ni bilo razmišljanja o ofenzivi proti Italiji, saj je bil francoski vojaški položaj že tako zelo slab.{{sfn|Burgwyn|2012|p=26}} 

Zvečer 10. junija je Mussolini nagovoril množico iz palače Venezia v Rimu, v katerem je napovedal vojno Združenemu Kraljestvu in Franciji. Izjavil je, da je državo popeljal v vojno, da bi popravil meje tako na kopnem kot tudi na morju. O Mussolinijevem natančnem razlogu za vstop v vojno se je veliko razpravljalo, čeprav se zgodovinarji strinjajo, da je bila posledica za vstop Italije v vojno oportunistična in imperialistična.{{sfn|Mallett|1998|p=186}}

== Spopad ==
[[Slika:Crew of the casemate of Pont Saint-Louis.jpg|levo|sličica|274x274_pik|Francoski branilci Pont Saint-Louisa.]]
Prve italijanske čete so bile poslane na italijansko-francosko mejo v [[Alpe|Alpah]] 10. junija 1940 zvečer. Francija je kot odziv poslala na fronto tudi več francoskih čet. Istega dne je na fronti prišlo do prvih napadov.

Italija je na francoski meji postavila 32 divizij v 2 armadi; a po dodatnem času za priprave italijanske sile niso bile v vrhunski formi. Italijansko topništvo je bilo zastarelo in manjkale so različne druge vrste opreme. Italijani niso imeli niti dovolj zalog hrane in pijače, da bi zagotovili malice za vojake. V bitki Italijani niso dosegli ciljev, ki so si jih zastavili, kar je pokazalo na zelo slabo vojaško pripravljenost Fašistične Italije. Posledično Italijani v bitki za Francijo niso imeli toliko uspeha, kot so ga imeli Nemci.&lt;ref name=&quot;autogenerated4&quot;&gt;[http://www.comandosupremo.com/1940.html Comando Supremo: Events of 1940&lt;!-- Robotgenereret titel --&gt;]&lt;/ref&gt; 

Francoska vojska se Italijanom ni mogla upreti. Francoska vojska je bila na severu države že poražena, na italijanski meji pa je ostala le razmeroma majhna vojaška sila. Zračne sile so se v času italijanske vojne napovedi in kasnejše ofenzive preselile v francosko severno Afriko.&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot;&gt;Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 82, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]&lt;/ref&gt;

Francoska mornarica se je štela za edino obrambo, ki je lahko delovala proti Italijanom. Ob zori 14. junija je francoska mornarica s sedežem v [[Toulon|Toulonu]] izvedla napad v italijanskem morju. Štiri bojne francoske križarke so sprožile ogenj na tanke z nafto in napadle vojaške objekte na [[Ligurija|ligurski]] obali ter napadle pristanišče v [[Genova|Genovi]]. Pri tem je francozom uspelo poškodovati več italijanskih bojnih ladij v Genovskem pristanišču. Je pa bil v napadu poškodovan tudi francoski rušilec Albatros.&lt;ref name=&quot;autogenerated22&quot;&gt;Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 82, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]&lt;/ref&gt;
[[Slika:Italian occupation of Menton 1940.jpg|sličica|287x287_pik|Italijanske čete v [[Menton|Mentonu]] junija 1940.]]
Francoski polagalec min La Curieuse je 16. junija na morju ob italijanski obali napadel italijansko podmornico Provana in jo med napadom potopil. To je bila prva italijanska U-podmornica, ki jo je potopila francoska mornarica.&lt;ref name=&quot;autogenerated23&quot;&gt;Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 82, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]&lt;/ref&gt;

17. junija popoldne je predsednik francoske vlade [[Philippe Pétain]], ki je dan prej nadomestil predsednika [[Paul Reynaud|Paula Reynauda]], poslal prošnjo nemški vladi za premirje. Ko je Mussolini ugotovil za to, je zahteval, da se morajo Francozi predati tudi Italijanom in po Hitlerjevi zahtevi je Pétain 20. junija potrdil skleniti premirje še z Italijo.&lt;ref name=&quot;autogenerated3&quot;&gt;Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 83, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]&lt;/ref&gt;

20. junija se je začela italijanska kampanja in 21. junija so enote kraljeve italijanske vojske na treh mestih prestopile francosko mejo. Italijani so dvakrat izvedli več napadov. Ena sila je poskušala napredovati skozi Alpe, druga sila pa je poskušala napredovati ob sredozemski obali proti [[Nica|Nici]].&lt;ref name=&quot;autogenerated32&quot;&gt;Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 83, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]&lt;/ref&gt;

Sprva je imela italijanska ofenziva omejen uspeh. Francoske obrambne čete na italijanski meji so bile poražene, ker je francosko vrhovno poveljstvo premestilo čete na fronto proti Nemčiji. Nekaj ​​francoskih sil v gorah je bilo poslanih tudi na [[Norveška|Norveško]]. Vendar se je italijanska ofenziva kmalu ustavila proti utrjeni alpski poti v alpskem območju in na južnem koncu Maginotove poti v Sredozemlju. Izveden je bil napad skozi [[Lille Skt]]. Italijanske čete so se v Alpah morale zaradi močnega [[Sneg|snežnega]] neurja ustaviti. Italijanske čete, ki so napadale francosko obalo, so zavzele ozemlje 8 km pred postankom v bližini mesta [[Menton]]. Na Azurni obali so italijansko invazijo preprečili francoski podčastnik in sedem njegovih čet.&lt;ref&gt;Horne, Alistair; ''To Lose a Battle; France 1940'' p. 565 [[Speciel:ISBN-søgning/9780140134308|ISBN 978-0-14-013430-8]]&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Foch-1.jpg|levo|sličica|237x237_pik|Foch, križarka razreda Suffren (tako kot Colbert in Dupleix).]]
Francoska bojna ladja Loraine je 21. junija napadla italijansko pristanišče [[Bardia]] v [[Cyrenaica|Cyrenaici]]. Francoska pomorska letala so napadla tudi [[Taranto]] in [[Livorno]] na italijanskem polotoku med nekaterimi zadnjimi vojaškimi napadi Francozov proti Italijanom.&lt;ref name=&quot;autogenerated33&quot;&gt;Piekalkiewicz, Janusz. ''Sea War: 1939-1945''. Blanford Press, London – New York, 1987, pg. 83, [[Speciel:ISBN-søgning/0713716657|ISBN 0-7137-1665-7]]&lt;/ref&gt;

24. junija 1940, dva dni po francoskem [[Premirje 22. junija 1940|podpisu premirja z]] Nemčijo, je francoska vlada odšla v Rim in z italijansko vlado [[Premirje 24. junija 1940|podpisala premirje]], s čimer so se končali boji na italijansko-francoski meji. Premirje med obema državam je začelo veljati ob polnoči 25. junija. Italijani so vzpostavili skromno demilitarizirano območje, ki je segalo 50 km od francoske mejne strani in tako odpravili alpsko mejno črto. Italijanska okupacijska cona je vsebovala 832 km2 francoskega ozemlja in 28.500 prebivalcev, vključno z mestom Menton in njegovimi 21.700 prebivalci. Italija je obdržala pravico do vmešavanja na francosko ozemlje do Rone, vendar je to območje zasedla šele po invaziji zaveznikov na francosko severno Afriko novembra 1942. Nadzor nad [[Korzika|Korziko]] je Italija prevzela novembra 1942.{{sfn|Knox|2000|p=131}}

== Glej tudi ==

* [[Italijanska okupacija Francije]]
* [[Druga bitka za Alpe]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://www.youtube.com/watch?v=qt9SfLHd2sU An Italian newsreel about the battle]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Ux_9FjwEuRg An Italian newsreel on the occupation of Menton]
* [https://www.youtube.com/watch?v=a2Go9VfGLEA An Italian newsreel &quot;Quatro Giorni di Battaglia&quot; (Four Days of Battle), Part 1]

[[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Zgodovina Francije]]</text>
      <sha1>r4szp93mt0jkgfsb7wbd20ej895ytcg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Železna diplomacija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521355</id>
    <revision>
      <id>6771474</id>
      <parentid>6700231</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:44:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today; glej [[:en:Archive.today#2026 attack on Gyrovague and Wikipedia's restrictions]]</comment>
      <origin>6771474</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21074" sha1="n34f0h3r49xheebjplzxqzpujeag9lk" xml:space="preserve">[[Slika:Volodymyr_Zelenskyy_met_with_the_heads_of_governments_of_Poland,_the_Czech_Republic_and_Slovenia_in_Kyiv._(51939885707).jpg|sličica|400x400_pik|Prva tuja delegacija v Kijevu po prihodu z železnico med sestankom o poteku invazije z ukrajinskim voditeljem pred situacijsko sobo.{{Efn|Od leve proti desni: poljski namestnik predsednika vlade [[Jarosław Kaczyński]], češki premier [[Petr Fiala]], slovenski predsednik vlade [[Janez Janša]], poljski premier [[Mateusz Morawiecki]], ukrajinski predsednik vlade [[Denis Šmihal]], in ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]].}}]]
[[Slika:Secretary_Blinken_Takes_a_Train_Into_Kyiv_from_Poland_(52028640277).jpg|sličica| Ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] na vlaku za Kijev]]
'''Železna diplomacija''' ({{Jezik-uk|залізна дипломатія}}) se nanaša na prakso prevoza svetovnih voditeljev skozi Ukrajino po železnici od začetka [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]].{{R|24tv|bociurkiw|forbes|gazeta|gordonua|maximum|telegraph|unn|visit.blinken.dw}} Izraz je skoval Oleksandr Kamišin, vodja ukrajinskih železnic, ker so se številni diplomati zaradi zaprtja ukrajinskega zračnega prostora vozili z vlakom v in iz [[Kijev|Kijeva]], glavnega mesta Ukrajine.{{R|pais|tsn|visit.blinken.dw}} Prvi tuji voditelji, ki so obiskali Kijev, so se tudi odločili, da se izognejo potovanju iz Poljske v Ukrajino s poljskim vojaškim letalom, saj bi si Rusija lahko to razlagala kot stopnjevanje konflikta.{{R|bbc}}

== Železniški sistem ==
{{external media|image1=[https://web.archive.org/web/20220704041338im_/https://gdb.rferl.org/c28a0000-0aff-0242-d803-08d9e6472eb6.png Razkazovanje vagona z jedilnico]{{r|rferl}}|image2=[https://web.archive.org/web/20220704041347im_/https://gdb.rferl.org/035c0000-0aff-0242-864f-08da1d41da40.jpg Dobro opremljena konferečna soba]{{r|rferl}}|image3=[https://web.archive.org/web/20220704041358im_/https://gdb.rferl.org/03a70000-0aff-0242-1b98-08da1d27ed0c.jpg Prva tuja delegacija med potovanjem]{{r|rferl}}|video1=[https://web.archive.org/web/20220703225233if_/https://video.twimg.com/ext_tw_video/1537359467234439168/pu/vid/1280x720/4jfvgXadfT-F-tJd.mp4 Scholz in Draghi v Makronovi sobi]{{r|visit.macron.politico}}}}Od začetka [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije leta 2022]] je bil ukrajinski zračni prostor zaprt, njeno cestno omrežje pa je zaradi bojev postalo nezanesljivo.{{R|dw}} Tako se je morala Ukrajina pričela močno zanašati na svoj železniški sistem za prevoz, vključno s humanitarno pomočjo, [[Ukrajinska begunska kriza (2022)|begunci]], orožjem in [[Prehranska kriza (2022)|hrano za izvoz]].{{R|dw|pais}}  Ker je železniški sistem ključnega pomena za odpor Ukrajine proti invaziji, so Ukrajinske železnice še naprej delovale navkljub ponavljajočim se napadom, kot je bil [[Napad na železniško postajo v Kramatorsku|napad na postajo v Kramatorsku]].{{R|pais}} Povečala se je tudi varnost in Oleksandr Kamišin je sedaj oborožen in ga spremljata dva telesna stražarja, svoj urnik in lokacijo ohranja za skrivnost ter se izogiba fizičnemu stiku s svojo družino.{{R|pais}}{{Efn|Kamišin s seboj nosi tudi sinovo puhasto sovo.}}{{r|pais}}}}

Diplomati in drugi svetovni voditelji, ki želijo potovati po Ukrajini, se soočajo s podobnim pomanjkanjem možnosti, zato redno sodelujejo v Kamišinovem programu železne diplomacije.{{R|dw}} Ukrajina zagotavlja tudi varnostne podrobnosti za gostujoče voditelje, Kamišin pa prav tako hrani podrobnosti o njihovem potovanju v tajnosti, vendar včasih pride do objave informacij še preden delegacija zapusti Ukrajino, kar poveča tveganje za napad.{{R|dw|visit.albanese.smh}} 

== Vagoni ==
Eden izmed vagonov, uporabljenih v programu železne diplomacije, je bil prvotno zgrajen za bogate turiste, ki so potovali na [[Krim (polotok)|Krimski polotok]].{{R|dw|rferl}} Dokončan je bil leta 2014 in je bil uporabljen le nekajkrat, preden je [[Ruska priključitev Krimskega polotoka|Rusija priključila polotok]] v začetku istega leta.{{R|rferl}} Za program železne diplomacije so bili uporabljeni tudi nedavno posodobljeni vagoni iz [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|sovjetskega obdobja]].{{R|dw}} Čeprav je večina pohištva visokokakovostnega, ki gostujočim voditeljem omogoča udobno potovanje, vsi vagoni niso enako udobno opremljeni.{{R|dw}} Ko so francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], nemški kancler [[Olaf Scholz]] in italijanski premier [[Mario Draghi]] skupaj potovali v Kijev, so bili vsi nasmejani, ko so razpravljali o velikih razlikah med nastanitvami, ki so jim bile zagotovljene.{{R|visit.macron.politico}}{{Clear}}

== Odmevni obiski ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Datum
!Potujoči
!Predstavniki
!Cilj
! class=&quot;unsortable&quot; |Opombe
! class=&quot;unsortable&quot; |Sklici
|-
|15. marec 2022
|[[Mateusz Morawiecki]], predsednik vlade
----[[Petr Fiala]], predsednik vlade
----[[Janez Janša]], predsednik vlade
----Jarosław Kaczyński, namestnik predsednika vlade
|{{Zastava|Poljska}}
----{{Zastava|Češka}}
----{{Zastava|Slovenija}}
----{{Zastava|Poljska}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Prvi obisk tujih politikov med invazijo}}
|{{R|bbc}}&lt;br /&gt;{{R|cnn}}&lt;br /&gt;{{R|rferl}}
|-
|1. april 2022
|[[Roberta Metsola]], predsednica evropskega parlamenta
|{{Zastava|EU}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Prvi obisk predstavnika EU med invazijo|Podrobnosti potovanja zadržane iz varnostnih razlogov|Kamišin teden kasneje zatrdi, da so &quot;vsi Zahodni voditelji{{nbsp}} prišli z vlakom|Metsola je osebno nagovorila [[vrhovna rada|Vrhovno rado]]}}
|{{R|visit.blinken.dw}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.metsola.dw}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.metsola.europa}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.metsola.twitter}}
|-
|8. april 2022
|{{Brez preloma|[[Ursula von der Leyen]], predsednica komisije}}
----[[Josep Borrell]], predstavnik za zunanje zadeve
----[[Eduard Heger]], predsednik vlade
|{{Zastava|EU}}
----{{Zastava|EU}}
----{{Zastava|Slovaška}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Obisk se je zgodil nekaj ur po [[Napad na železniško postajo Kramatorsk|napadu na železniško postajo Kramatorsk]]|Von der Leyenova predstavi vprašalnik za pomoč Ukrajini pri [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|vstopu Ukrajine v EU]]}}
|{{R|dw}}&lt;br /&gt;{{R|kramatorsk}}&lt;br /&gt;{{R|visit.leyen.dw}}&lt;br /&gt;{{R|visit.leyen.euractiv}}&lt;br /&gt;{{R|visit.leyen.rferl}}
|-
|9. april 2022
|[[Boris Johnson]], predsednik vlade
|{{Zastava|UK}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Obisk se je zgodil med afero [[Partygate]]}}
|{{R|rferl}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.bojo}}
|-
|21. april 2022
|[[Antony Blinken]], državni sekretar
----[[Lloyd James Austin III.|Lloyd Austin]], obrambni sekretar
|{{Zastava|ZDA}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Obisk se je zgodil nekaj ur pred napadom na železniško postajo Krasne|Nejasno, ali sta bila sekretarja v času napada še vedno v tranzitu}}
|{{R|visit.blinken.dw}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.blinken.nytimes}}
|-
|28. april 2022
|[[António Guterres]], generalni sekretar ZN
|{{Zastava|ZN}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Obisk se je zgodil dva dni po Guterresovem obisku Putina v Moskvi|Med časom obiska je bil napaden center Kijeva|Dve raketi sta eksplodirali v okrožju Ševčenski in presenetili ekipo ZN}}
|{{R|visit.guterres.dw}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.guterres.france24}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.guterres.jazeera}}
|-
|16. junij 2022
|[[Emmanuel Macron]], predsednik
----[[Olaf Scholz]], kancler
----[[Mario Draghi]], predsednik vlade
|{{Zastava|Francija}}
----{{Zastava|Nemčija}}
----{{Zastava|Italija}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Macronu je bila dodeljena lepša nastanitev|Voditelji so nazananili podporo Ukrajini za [[Potencialna širitev Evropske Unije|dodelitev statusa članice kandidatke EU]]}}
|{{R|visit.macron.lemonde}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.macron.nytimes}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.macron.politico}}
|-
|16. junij 2022
|[[Klaus Iohannis]], predsednik
|{{Zastava|Romunija}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Iohannis se je pridružil Macronu, Draghiju in Scholzu; a je potoval ločeno|Prav tako je podprl dodelitev statusa članice kandidatke}}
|{{R|visit.iohannis}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.macron.nytimes}}
|-
|29. junij 2022
|[[Joko Widodo]], predsednik
|{{Zastava|Indonezija}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Prvi obisk predstavnika azijske države med invazijo|Obisk se je zgodil po Widodojevemu obisku [[48. politični vrh G7|vrhu G7 na Bavarskem]]|Indonezija bo gostila naslednje [[Politični vrh G20 (2022)|zasedanje G20 na Baliju]]}}
|{{R|visit.jokowi}}
|-
|3. julij 2022
|Anthony Albanese, predsednik vlade
|{{Zastava|Avstralija}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Prvi obisk&lt;!-- statement possibly should be qualified by &quot;official&quot; or &quot;sitting&quot;, but reliable sources are apparently not making such a qualification --&gt; predsednika vlade Avstralije v Ukrajini|Za varovanje so skrbele avstralske in ukrajinske specialne sile|Med potovanjem po Kijevu se je zgodil medijski mrk}}
|{{R|visit.albanese.arabiya}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.albanese.sbs}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.albanese.smh}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|ukrzalinfo}}
|}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{sklici|refs=

&lt;ref name=&quot;24tv&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://24tv.ua/blinken-ostin-tezh-yihali-do-kiyeva-zaliznitseyu-foto-vagona_n1963159url-status=dead|title=Блінкен та Остін теж їхали до Києва залізницею: фото з вагона|website=24tv.ua|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;bbc&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60757157url-status=dead|title=Ukraine war: European leaders risk train ride to meet Zelensky|date=16 March 2022|access-date=4 July 2022|archive-date=3 July 2022|website=Bbc.com}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;bociurkiw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.michaelbociurkiw.com/news/ukraine-war-april16|url-status=dead|title=WAR IN UKRAINE: April 16, 2022|website=Michaelbociurkiw.com|archive-date=4 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;cnn&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2022/03/16/europe/ukraine-railways-eu-kyiv-intl/index.html|url-status=dead|title=Ukraine's rail chief reveals how EU leaders got in and out of Kyiv in 24 hours|author1=Scott McLean|author2=Sarah Sirgany|website=Cnn.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/ukraine-why-do-world-leaders-take-the-night-train-to-kyiv/a-62153162|url-status=dead|title=Ukraine: Why do world leaders take the night train to Kyiv?|website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;forbes&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://forbes.ua/inside/viyna-koshtue-ukrzaliznitsi-do-3-mlrd-grn-shchomisyatsa-yak-ne-zupinitis-pid-rosiyskimi-obstrilami-ta-vtrativshi-bilshe-polovini-dokhodiv-velike-intervyu-z-oleksandrom-kamishinim-10062022-6507|url-status=dead|title=Війна коштує «Укрзалізниці» до 3 млрд грн щомісяця. Як не зупинитись під російськими обстрілами, втративши більше половини доходів. Велике інтервʼю з Олександром Камишіним|date=10 June 2022|website=Forbes.ua|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;gazeta&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://gazeta.ua/articles/economics/_vid-golovi-pentagonu-do-makrona-z-solcom-svitovi-zirki-i-politiki-peresili-na-ukrzaliznicyu/1096383|url-status=dead|title=Від голови Пентагону до Макрона з Шольцом: світові зірки і політики пересіли на Укрзалізницю|date=23 June 2022|website=Gazeta.ua|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;gordonua&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://gordonua.com/ukr/news/war/zalizna-diplomatija-kamishin-rozpoviv-jak-do-ukrajini-privozjat-inozemnih-politikiv-ta-zirok-1610595.html|url-status=dead|title=&quot;Залізна дипломатія&quot;. Камишін розповів, як до України привозять іноземних політиків і зірок|website=Gordonua.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;maximum&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://maximum.fm/zalizna-diplomatiya-dzhastin-tryudo-podyakuvav-ukrzaliznici-u-novomu-video_n203870|archiveurl=|url-status=dead|title=Залізна дипломатія: Джастін Трюдо подякував Укрзалізниці у новому відео|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;pais&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://english.elpais.com/international/2022-06-01/resistance-on-rails-how-ukraines-biggest-employer-is-keeping-the-country-moving.html|url-status=dead|title=Resistance on rails: How Ukraine's biggest employer is keeping the country moving|first=Luis de Vega (Enviado|last=Especial)|date=1 June 2022|website=English.elpais.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;rferl&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-train/31801472.html|url-status=dead|title=On The VIP Train To Kyiv|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;telegraph&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/04/11/iron-will-railway-workers-keeping-ukraine-running/|url-status=dead|title=The iron will of the railway workers keeping Ukraine running|first=Ed|last=Cumming|date=11 April 2022|access-date=4 July 2022|archive-date=3 July 2022|website=Telegraph.co.uk}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;tsn&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tsn.ua/video/video-novini/kerivnik-pasazhirskogo-napryamku-ukzaliznici-pro-zaliznu-diplomatiyu-ta-robotu-pereviznika.html|url-status=dead|title=Керівник пасажирського напрямку &quot;Укрзалізниці&quot; про &quot;залізну дипломатію&quot; та роботу перевізника|date=25 April 2022|archive-date=3 July 2022|website=Тch.ua|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;ukrzalinfo&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://t.me/s/UkrzalInfo?after=2828 | title=Укрзалізниця – Telegram | accessdate=2022-07-16 | archive-date=2022-07-15 | url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;unn&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.unn.com.ua/uk/news/1981577-nich-u-poyizdi-pokazali-foto-dragi-sholts-ta-makron-na-shlyakhu-do-kiyeva|url-status=dead|title=Ніч у поїзді: показали фото Драгі, Шольца та Макрона на шляху до Києва|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.albanese.arabiya&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/07/04/Australia-PM-Albanese-pledges-further-military-aid-on-Kyiv-visit- | title=Australia PM Albanese pledges further military aid on Kyiv visit &amp;#124; Al… | accessdate=2022-07-16 | archive-date=2022-07-05 | url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.albanese.sbs&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://www.sbs.com.au/news/article/anthony-albanese-hears-tales-of-fear-in-ukraine-on-surprise-kyiv-visit/4957pullj | title=Anthony Albanese hears tales of fear in Ukraine on surprise Kyiv visit | accessdate=2022-07-16 | archive-date=2022-07-05| url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.albanese.smh&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.smh.com.au/world/europe/albanese-visits-war-ravaged-towns-in-ukraine-20220703-p5ayr8.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-07-05 |archive-date=2022-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220704212834/https://www.smh.com.au/world/europe/albanese-visits-war-ravaged-towns-in-ukraine-20220703-p5ayr8.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.blinken.dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russia-announces-expulsion-of-40-german-diplomats-in-tit-for-tat-move-as-it-happened/a-61577651|url-status=dead|title=Russia announces expulsion of 40 German diplomats in tit-for-tat move — as it happened|website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.blinken.nytimes&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/25/world/ukraine-russia-war-news|url-status=dead|title=What Happened on Day 61 of the War in Ukraine|first1=Marc|last1=Santora|first2=John|last2=Ismay|first3=Rick|last3=Gladstone|date=25 April 2022|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022|website=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.bojo&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/10/johnsons-kyiv-visit-was-a-triumph-but-it-may-not-save-him-at-the-polls|url-status=dead|title=Johnson's Kyiv visit achieved little but was a symbolic win for PM and Zelenskiy|date=10 April 2022|newspaper=[[The Guardian]]|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.guterres.dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/ukraine-explosions-in-central-kyiv-amid-un-chiefs-visit-as-it-happened/a-61615670|url-status=dead|title=Ukraine: Explosions in central Kyiv amid UN chief's visit — as it happened |website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.guterres.france24&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.france24.com/en/europe/20220428-live-putin-warns-of-lightening-response-if-west-attempts-to-intervene-in-ukraine|url-status=dead|title=UN team 'shocked' but 'safe' after strikes hit Kyiv during Guterres visit|date=28 April 2022|website=France24.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.guterres.jazeera&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/28/un-chief-visits-ukraine-witnesses-explosion-near-kyiv|url-status=dead|title='Shockingly close': Russian air attacks hit near UN chief in Kyiv|website=Aljazeera.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.iohannis&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.romania-insider.com/iohannis-arrives-kyiv-jun-2022|url-status=dead|title=Romanian president arrives in Kyiv for meeting with Ukraine's Zelenskiy, alongside Macron, Scholz and Draghi|date=16 June 2022|website=Romania Insider|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.jokowi&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/indonesia-jokowi-visits-ukraine-and-russia-amid-global-food-crisis/a-62303066|url-status=dead|title=Indonesia: Jokowi visits Ukraine and Russia amid global food crisis |website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.leyen.dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/ukraine-eu-chief-offers-kyiv-fast-track-to-membership/a-61409635|url-status=dead|title=Ukraine: EU chief offers Kyiv fast track to membership|website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.leyen.euractiv&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.euractiv.com/section/global-europe/news/eu-accuses-russia-of-train-attack-as-von-der-leyen-heads-to-kyiv/|url-status=dead|title=EU accuses Russia of train attack as von der Leyen, Borrell head to Kyiv|date=8 April 2022|website=Euractiv.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.leyen.rferl&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/eu-meeting-kyv-zelenskiy/31792395.html|url-status=dead|title='Your Fight Is Our Fight': Von Der Leyen Assures Kyiv Of Support For Its EU Bid After Touring Bucha|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.macron.lemonde&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/06/16/macron-scholz-and-draghi-headed-to-kyiv-by-train_5986943_4.html|url-status=dead|title=Macron, Scholz and Draghi arrive in Kyiv by train|date=16 June 2022|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022|website=Lemonde.fr}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.macron.nytimes&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/live/2022/06/16/world/ukraine-russia-news|url-status=dead|title=Ukraine News: Zelensky Celebrates Support for Kyiv's Path to E.U.|first1=Andrew E.|last1=Kramer|first2=Oleksandr|last2=Chubko|date=16 June 2022|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022|website=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.macron.politico&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/night-train-kyiv-scholz-draghi-macron-cabin-envy/|url-status=dead|title=Envy on the Kyiv Express: Scholz, Draghi needle Macron over posh cabin|date=16 June 2022|website=Politico.eu|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.metsola.dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/ukraine-eu-parliament-president-visits-kyiv/a-61325745|url-status=dead|title=Ukraine: EU parliament president visits Kyiv )|website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.metsola.europa&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20220401IPR26507/metsola-courage-and-hope-to-the-people-of-ukraine|url-status=dead|title=Metsola: Courage and hope to the people of Ukraine &amp;#124; News &amp;#124; European Parliament|date=4 January 2022|website=Europarl.europa.eu|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

}}
{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
[[Kategorija:Uradni obiski]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:2022 v politiki]]</text>
      <sha1>n34f0h3r49xheebjplzxqzpujeag9lk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771475</id>
      <parentid>6771474</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:45:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstr. odvečnih zaklepajev</comment>
      <origin>6771475</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21072" sha1="20xgynkptkix1csrv6ycf79mokhx23g" xml:space="preserve">[[Slika:Volodymyr_Zelenskyy_met_with_the_heads_of_governments_of_Poland,_the_Czech_Republic_and_Slovenia_in_Kyiv._(51939885707).jpg|sličica|400x400_pik|Prva tuja delegacija v Kijevu po prihodu z železnico med sestankom o poteku invazije z ukrajinskim voditeljem pred situacijsko sobo.{{Efn|Od leve proti desni: poljski namestnik predsednika vlade [[Jarosław Kaczyński]], češki premier [[Petr Fiala]], slovenski predsednik vlade [[Janez Janša]], poljski premier [[Mateusz Morawiecki]], ukrajinski predsednik vlade [[Denis Šmihal]], in ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]].}}]]
[[Slika:Secretary_Blinken_Takes_a_Train_Into_Kyiv_from_Poland_(52028640277).jpg|sličica| Ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] na vlaku za Kijev]]
'''Železna diplomacija''' ({{Jezik-uk|залізна дипломатія}}) se nanaša na prakso prevoza svetovnih voditeljev skozi Ukrajino po železnici od začetka [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]].{{R|24tv|bociurkiw|forbes|gazeta|gordonua|maximum|telegraph|unn|visit.blinken.dw}} Izraz je skoval Oleksandr Kamišin, vodja ukrajinskih železnic, ker so se številni diplomati zaradi zaprtja ukrajinskega zračnega prostora vozili z vlakom v in iz [[Kijev|Kijeva]], glavnega mesta Ukrajine.{{R|pais|tsn|visit.blinken.dw}} Prvi tuji voditelji, ki so obiskali Kijev, so se tudi odločili, da se izognejo potovanju iz Poljske v Ukrajino s poljskim vojaškim letalom, saj bi si Rusija lahko to razlagala kot stopnjevanje konflikta.{{R|bbc}}

== Železniški sistem ==
{{external media|image1=[https://web.archive.org/web/20220704041338im_/https://gdb.rferl.org/c28a0000-0aff-0242-d803-08d9e6472eb6.png Razkazovanje vagona z jedilnico]{{r|rferl}}|image2=[https://web.archive.org/web/20220704041347im_/https://gdb.rferl.org/035c0000-0aff-0242-864f-08da1d41da40.jpg Dobro opremljena konferečna soba]{{r|rferl}}|image3=[https://web.archive.org/web/20220704041358im_/https://gdb.rferl.org/03a70000-0aff-0242-1b98-08da1d27ed0c.jpg Prva tuja delegacija med potovanjem]{{r|rferl}}|video1=[https://web.archive.org/web/20220703225233if_/https://video.twimg.com/ext_tw_video/1537359467234439168/pu/vid/1280x720/4jfvgXadfT-F-tJd.mp4 Scholz in Draghi v Makronovi sobi]{{r|visit.macron.politico}}}}Od začetka [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije leta 2022]] je bil ukrajinski zračni prostor zaprt, njeno cestno omrežje pa je zaradi bojev postalo nezanesljivo.{{R|dw}} Tako se je morala Ukrajina pričela močno zanašati na svoj železniški sistem za prevoz, vključno s humanitarno pomočjo, [[Ukrajinska begunska kriza (2022)|begunci]], orožjem in [[Prehranska kriza (2022)|hrano za izvoz]].{{R|dw|pais}}  Ker je železniški sistem ključnega pomena za odpor Ukrajine proti invaziji, so Ukrajinske železnice še naprej delovale navkljub ponavljajočim se napadom, kot je bil [[Napad na železniško postajo v Kramatorsku|napad na postajo v Kramatorsku]].{{R|pais}} Povečala se je tudi varnost in Oleksandr Kamišin je sedaj oborožen in ga spremljata dva telesna stražarja, svoj urnik in lokacijo ohranja za skrivnost ter se izogiba fizičnemu stiku s svojo družino.{{R|pais}}{{Efn|Kamišin s seboj nosi tudi sinovo puhasto sovo.}}{{r|pais}}

Diplomati in drugi svetovni voditelji, ki želijo potovati po Ukrajini, se soočajo s podobnim pomanjkanjem možnosti, zato redno sodelujejo v Kamišinovem programu železne diplomacije.{{R|dw}} Ukrajina zagotavlja tudi varnostne podrobnosti za gostujoče voditelje, Kamišin pa prav tako hrani podrobnosti o njihovem potovanju v tajnosti, vendar včasih pride do objave informacij še preden delegacija zapusti Ukrajino, kar poveča tveganje za napad.{{R|dw|visit.albanese.smh}} 

== Vagoni ==
Eden izmed vagonov, uporabljenih v programu železne diplomacije, je bil prvotno zgrajen za bogate turiste, ki so potovali na [[Krim (polotok)|Krimski polotok]].{{R|dw|rferl}} Dokončan je bil leta 2014 in je bil uporabljen le nekajkrat, preden je [[Ruska priključitev Krimskega polotoka|Rusija priključila polotok]] v začetku istega leta.{{R|rferl}} Za program železne diplomacije so bili uporabljeni tudi nedavno posodobljeni vagoni iz [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|sovjetskega obdobja]].{{R|dw}} Čeprav je večina pohištva visokokakovostnega, ki gostujočim voditeljem omogoča udobno potovanje, vsi vagoni niso enako udobno opremljeni.{{R|dw}} Ko so francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], nemški kancler [[Olaf Scholz]] in italijanski premier [[Mario Draghi]] skupaj potovali v Kijev, so bili vsi nasmejani, ko so razpravljali o velikih razlikah med nastanitvami, ki so jim bile zagotovljene.{{R|visit.macron.politico}}{{Clear}}

== Odmevni obiski ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Datum
!Potujoči
!Predstavniki
!Cilj
! class=&quot;unsortable&quot; |Opombe
! class=&quot;unsortable&quot; |Sklici
|-
|15. marec 2022
|[[Mateusz Morawiecki]], predsednik vlade
----[[Petr Fiala]], predsednik vlade
----[[Janez Janša]], predsednik vlade
----Jarosław Kaczyński, namestnik predsednika vlade
|{{Zastava|Poljska}}
----{{Zastava|Češka}}
----{{Zastava|Slovenija}}
----{{Zastava|Poljska}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Prvi obisk tujih politikov med invazijo}}
|{{R|bbc}}&lt;br /&gt;{{R|cnn}}&lt;br /&gt;{{R|rferl}}
|-
|1. april 2022
|[[Roberta Metsola]], predsednica evropskega parlamenta
|{{Zastava|EU}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Prvi obisk predstavnika EU med invazijo|Podrobnosti potovanja zadržane iz varnostnih razlogov|Kamišin teden kasneje zatrdi, da so &quot;vsi Zahodni voditelji{{nbsp}} prišli z vlakom|Metsola je osebno nagovorila [[vrhovna rada|Vrhovno rado]]}}
|{{R|visit.blinken.dw}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.metsola.dw}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.metsola.europa}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.metsola.twitter}}
|-
|8. april 2022
|{{Brez preloma|[[Ursula von der Leyen]], predsednica komisije}}
----[[Josep Borrell]], predstavnik za zunanje zadeve
----[[Eduard Heger]], predsednik vlade
|{{Zastava|EU}}
----{{Zastava|EU}}
----{{Zastava|Slovaška}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Obisk se je zgodil nekaj ur po [[Napad na železniško postajo Kramatorsk|napadu na železniško postajo Kramatorsk]]|Von der Leyenova predstavi vprašalnik za pomoč Ukrajini pri [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|vstopu Ukrajine v EU]]}}
|{{R|dw}}&lt;br /&gt;{{R|kramatorsk}}&lt;br /&gt;{{R|visit.leyen.dw}}&lt;br /&gt;{{R|visit.leyen.euractiv}}&lt;br /&gt;{{R|visit.leyen.rferl}}
|-
|9. april 2022
|[[Boris Johnson]], predsednik vlade
|{{Zastava|UK}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Obisk se je zgodil med afero [[Partygate]]}}
|{{R|rferl}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.bojo}}
|-
|21. april 2022
|[[Antony Blinken]], državni sekretar
----[[Lloyd James Austin III.|Lloyd Austin]], obrambni sekretar
|{{Zastava|ZDA}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Obisk se je zgodil nekaj ur pred napadom na železniško postajo Krasne|Nejasno, ali sta bila sekretarja v času napada še vedno v tranzitu}}
|{{R|visit.blinken.dw}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.blinken.nytimes}}
|-
|28. april 2022
|[[António Guterres]], generalni sekretar ZN
|{{Zastava|ZN}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Obisk se je zgodil dva dni po Guterresovem obisku Putina v Moskvi|Med časom obiska je bil napaden center Kijeva|Dve raketi sta eksplodirali v okrožju Ševčenski in presenetili ekipo ZN}}
|{{R|visit.guterres.dw}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.guterres.france24}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.guterres.jazeera}}
|-
|16. junij 2022
|[[Emmanuel Macron]], predsednik
----[[Olaf Scholz]], kancler
----[[Mario Draghi]], predsednik vlade
|{{Zastava|Francija}}
----{{Zastava|Nemčija}}
----{{Zastava|Italija}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Macronu je bila dodeljena lepša nastanitev|Voditelji so nazananili podporo Ukrajini za [[Potencialna širitev Evropske Unije|dodelitev statusa članice kandidatke EU]]}}
|{{R|visit.macron.lemonde}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.macron.nytimes}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.macron.politico}}
|-
|16. junij 2022
|[[Klaus Iohannis]], predsednik
|{{Zastava|Romunija}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Iohannis se je pridružil Macronu, Draghiju in Scholzu; a je potoval ločeno|Prav tako je podprl dodelitev statusa članice kandidatke}}
|{{R|visit.iohannis}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.macron.nytimes}}
|-
|29. junij 2022
|[[Joko Widodo]], predsednik
|{{Zastava|Indonezija}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Prvi obisk predstavnika azijske države med invazijo|Obisk se je zgodil po Widodojevemu obisku [[48. politični vrh G7|vrhu G7 na Bavarskem]]|Indonezija bo gostila naslednje [[Politični vrh G20 (2022)|zasedanje G20 na Baliju]]}}
|{{R|visit.jokowi}}
|-
|3. julij 2022
|Anthony Albanese, predsednik vlade
|{{Zastava|Avstralija}}
|Kijev
|{{Bulleted list|Prvi obisk&lt;!-- statement possibly should be qualified by &quot;official&quot; or &quot;sitting&quot;, but reliable sources are apparently not making such a qualification --&gt; predsednika vlade Avstralije v Ukrajini|Za varovanje so skrbele avstralske in ukrajinske specialne sile|Med potovanjem po Kijevu se je zgodil medijski mrk}}
|{{R|visit.albanese.arabiya}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.albanese.sbs}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|visit.albanese.smh}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{R|ukrzalinfo}}
|}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{sklici|refs=

&lt;ref name=&quot;24tv&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://24tv.ua/blinken-ostin-tezh-yihali-do-kiyeva-zaliznitseyu-foto-vagona_n1963159url-status=dead|title=Блінкен та Остін теж їхали до Києва залізницею: фото з вагона|website=24tv.ua|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;bbc&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60757157url-status=dead|title=Ukraine war: European leaders risk train ride to meet Zelensky|date=16 March 2022|access-date=4 July 2022|archive-date=3 July 2022|website=Bbc.com}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;bociurkiw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.michaelbociurkiw.com/news/ukraine-war-april16|url-status=dead|title=WAR IN UKRAINE: April 16, 2022|website=Michaelbociurkiw.com|archive-date=4 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;cnn&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2022/03/16/europe/ukraine-railways-eu-kyiv-intl/index.html|url-status=dead|title=Ukraine's rail chief reveals how EU leaders got in and out of Kyiv in 24 hours|author1=Scott McLean|author2=Sarah Sirgany|website=Cnn.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/ukraine-why-do-world-leaders-take-the-night-train-to-kyiv/a-62153162|url-status=dead|title=Ukraine: Why do world leaders take the night train to Kyiv?|website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;forbes&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://forbes.ua/inside/viyna-koshtue-ukrzaliznitsi-do-3-mlrd-grn-shchomisyatsa-yak-ne-zupinitis-pid-rosiyskimi-obstrilami-ta-vtrativshi-bilshe-polovini-dokhodiv-velike-intervyu-z-oleksandrom-kamishinim-10062022-6507|url-status=dead|title=Війна коштує «Укрзалізниці» до 3 млрд грн щомісяця. Як не зупинитись під російськими обстрілами, втративши більше половини доходів. Велике інтервʼю з Олександром Камишіним|date=10 June 2022|website=Forbes.ua|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;gazeta&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://gazeta.ua/articles/economics/_vid-golovi-pentagonu-do-makrona-z-solcom-svitovi-zirki-i-politiki-peresili-na-ukrzaliznicyu/1096383|url-status=dead|title=Від голови Пентагону до Макрона з Шольцом: світові зірки і політики пересіли на Укрзалізницю|date=23 June 2022|website=Gazeta.ua|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;gordonua&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://gordonua.com/ukr/news/war/zalizna-diplomatija-kamishin-rozpoviv-jak-do-ukrajini-privozjat-inozemnih-politikiv-ta-zirok-1610595.html|url-status=dead|title=&quot;Залізна дипломатія&quot;. Камишін розповів, як до України привозять іноземних політиків і зірок|website=Gordonua.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;maximum&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://maximum.fm/zalizna-diplomatiya-dzhastin-tryudo-podyakuvav-ukrzaliznici-u-novomu-video_n203870|archiveurl=|url-status=dead|title=Залізна дипломатія: Джастін Трюдо подякував Укрзалізниці у новому відео|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;pais&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://english.elpais.com/international/2022-06-01/resistance-on-rails-how-ukraines-biggest-employer-is-keeping-the-country-moving.html|url-status=dead|title=Resistance on rails: How Ukraine's biggest employer is keeping the country moving|first=Luis de Vega (Enviado|last=Especial)|date=1 June 2022|website=English.elpais.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;rferl&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-train/31801472.html|url-status=dead|title=On The VIP Train To Kyiv|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;telegraph&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/04/11/iron-will-railway-workers-keeping-ukraine-running/|url-status=dead|title=The iron will of the railway workers keeping Ukraine running|first=Ed|last=Cumming|date=11 April 2022|access-date=4 July 2022|archive-date=3 July 2022|website=Telegraph.co.uk}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;tsn&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tsn.ua/video/video-novini/kerivnik-pasazhirskogo-napryamku-ukzaliznici-pro-zaliznu-diplomatiyu-ta-robotu-pereviznika.html|url-status=dead|title=Керівник пасажирського напрямку &quot;Укрзалізниці&quot; про &quot;залізну дипломатію&quot; та роботу перевізника|date=25 April 2022|archive-date=3 July 2022|website=Тch.ua|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;ukrzalinfo&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://t.me/s/UkrzalInfo?after=2828 | title=Укрзалізниця – Telegram | accessdate=2022-07-16 | archive-date=2022-07-15 | url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;unn&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.unn.com.ua/uk/news/1981577-nich-u-poyizdi-pokazali-foto-dragi-sholts-ta-makron-na-shlyakhu-do-kiyeva|url-status=dead|title=Ніч у поїзді: показали фото Драгі, Шольца та Макрона на шляху до Києва|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.albanese.arabiya&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/07/04/Australia-PM-Albanese-pledges-further-military-aid-on-Kyiv-visit- | title=Australia PM Albanese pledges further military aid on Kyiv visit &amp;#124; Al… | accessdate=2022-07-16 | archive-date=2022-07-05 | url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.albanese.sbs&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://www.sbs.com.au/news/article/anthony-albanese-hears-tales-of-fear-in-ukraine-on-surprise-kyiv-visit/4957pullj | title=Anthony Albanese hears tales of fear in Ukraine on surprise Kyiv visit | accessdate=2022-07-16 | archive-date=2022-07-05| url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.albanese.smh&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.smh.com.au/world/europe/albanese-visits-war-ravaged-towns-in-ukraine-20220703-p5ayr8.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-07-05 |archive-date=2022-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220704212834/https://www.smh.com.au/world/europe/albanese-visits-war-ravaged-towns-in-ukraine-20220703-p5ayr8.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.blinken.dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russia-announces-expulsion-of-40-german-diplomats-in-tit-for-tat-move-as-it-happened/a-61577651|url-status=dead|title=Russia announces expulsion of 40 German diplomats in tit-for-tat move — as it happened|website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.blinken.nytimes&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/25/world/ukraine-russia-war-news|url-status=dead|title=What Happened on Day 61 of the War in Ukraine|first1=Marc|last1=Santora|first2=John|last2=Ismay|first3=Rick|last3=Gladstone|date=25 April 2022|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022|website=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.bojo&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/10/johnsons-kyiv-visit-was-a-triumph-but-it-may-not-save-him-at-the-polls|url-status=dead|title=Johnson's Kyiv visit achieved little but was a symbolic win for PM and Zelenskiy|date=10 April 2022|newspaper=[[The Guardian]]|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.guterres.dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/ukraine-explosions-in-central-kyiv-amid-un-chiefs-visit-as-it-happened/a-61615670|url-status=dead|title=Ukraine: Explosions in central Kyiv amid UN chief's visit — as it happened |website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.guterres.france24&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.france24.com/en/europe/20220428-live-putin-warns-of-lightening-response-if-west-attempts-to-intervene-in-ukraine|url-status=dead|title=UN team 'shocked' but 'safe' after strikes hit Kyiv during Guterres visit|date=28 April 2022|website=France24.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.guterres.jazeera&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/28/un-chief-visits-ukraine-witnesses-explosion-near-kyiv|url-status=dead|title='Shockingly close': Russian air attacks hit near UN chief in Kyiv|website=Aljazeera.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.iohannis&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.romania-insider.com/iohannis-arrives-kyiv-jun-2022|url-status=dead|title=Romanian president arrives in Kyiv for meeting with Ukraine's Zelenskiy, alongside Macron, Scholz and Draghi|date=16 June 2022|website=Romania Insider|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.jokowi&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/indonesia-jokowi-visits-ukraine-and-russia-amid-global-food-crisis/a-62303066|url-status=dead|title=Indonesia: Jokowi visits Ukraine and Russia amid global food crisis |website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.leyen.dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/ukraine-eu-chief-offers-kyiv-fast-track-to-membership/a-61409635|url-status=dead|title=Ukraine: EU chief offers Kyiv fast track to membership|website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.leyen.euractiv&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.euractiv.com/section/global-europe/news/eu-accuses-russia-of-train-attack-as-von-der-leyen-heads-to-kyiv/|url-status=dead|title=EU accuses Russia of train attack as von der Leyen, Borrell head to Kyiv|date=8 April 2022|website=Euractiv.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.leyen.rferl&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/eu-meeting-kyv-zelenskiy/31792395.html|url-status=dead|title='Your Fight Is Our Fight': Von Der Leyen Assures Kyiv Of Support For Its EU Bid After Touring Bucha|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.macron.lemonde&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/06/16/macron-scholz-and-draghi-headed-to-kyiv-by-train_5986943_4.html|url-status=dead|title=Macron, Scholz and Draghi arrive in Kyiv by train|date=16 June 2022|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022|website=Lemonde.fr}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.macron.nytimes&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/live/2022/06/16/world/ukraine-russia-news|url-status=dead|title=Ukraine News: Zelensky Celebrates Support for Kyiv's Path to E.U.|first1=Andrew E.|last1=Kramer|first2=Oleksandr|last2=Chubko|date=16 June 2022|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022|website=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.macron.politico&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/night-train-kyiv-scholz-draghi-macron-cabin-envy/|url-status=dead|title=Envy on the Kyiv Express: Scholz, Draghi needle Macron over posh cabin|date=16 June 2022|website=Politico.eu|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.metsola.dw&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/ukraine-eu-parliament-president-visits-kyiv/a-61325745|url-status=dead|title=Ukraine: EU parliament president visits Kyiv )|website=Dw.com|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;visit.metsola.europa&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20220401IPR26507/metsola-courage-and-hope-to-the-people-of-ukraine|url-status=dead|title=Metsola: Courage and hope to the people of Ukraine &amp;#124; News &amp;#124; European Parliament|date=4 January 2022|website=Europarl.europa.eu|archive-date=3 July 2022|access-date=4 July 2022}}&lt;/ref&gt;

}}
{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
[[Kategorija:Uradni obiski]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:2022 v politiki]]</text>
      <sha1>20xgynkptkix1csrv6ycf79mokhx23g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Baročno kiparstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521681</id>
    <revision>
      <id>6771476</id>
      <parentid>6715315</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:46:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6771476</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44690" sha1="g568beggjhm1tn0na7u3kcad6hngwn2" xml:space="preserve">[[File:Rom, Santa Maria della Vittoria, Die Verzückung der Heiligen Theresa (Bernini).jpg|thumb|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) [[Gian Lorenzo Bernini]]|345x345px]]
'''Baročno kiparstvo''' je [[kiparstvo]], ki je povezano z [[barok|baročnim]] slogom v obdobju med zgodnjim 17. in sredino 18. stoletja. V baročnem kiparstvu so skupine figur dobile nov pomen, prišlo je do dinamičnega gibanja in energije človeških oblik – spiralno se vrtijo okoli praznega osrednjega vrtinca ali segajo navzven v okoliški prostor. Baročna skulptura je imela pogosto več idealnih kotov gledanja in je odražala splošno nadaljevanje renesančnega odmika od [[relief (umetnost)|reliefa]] k okrogli skulpturi, ki je bila zasnovana za postavitev sredi velikega prostora – dodelane fontane, kot je [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]] ''(Rim, 1651) ali tiste v vrtovih [[Versajska palača|Versajske palače]] so bile baročna posebnost. Baročni slog je bil popolnoma primeren za kiparstvo, pri čemer je bil Bernini prevladujoča osebnost te dobe v delih, kot je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652).&lt;ref&gt;Boucher, 134–142 on the Cornaro chapel; see index for Bernini generally&lt;/ref&gt; Veliko baročnih kipov je dodalo dodatne kiparske elemente, na primer skrito razsvetljavo ali vodne fontane ali zlilo kiparstvo in arhitekturo, da bi ustvarilo transformativno izkušnjo za gledalca. Umetniki so se videli kot v klasični tradiciji, vendar so občudovali helenistično in pozneje rimsko kiparstvo, namesto tistega iz bolj klasičnih obdobij, kot jih vidimo danes.&lt;ref&gt;Boucher, 16–18&lt;/ref&gt;

Baročno kiparstvo je sledilo [[Renesančno kiparstvo|renesančnemu]] in [[Manierizem#Kiparstvo|manierističnemu]] kiparstvu, nasledila sta ga [[rokoko]] in [[neoklasicizem|neoklasicistično]] kiparstvo. Rim je bil najzgodnejše središče oblikovanja sloga. Slog se je razširil v preostalo Evropo, zlasti Francija je dala novo smer v poznem 17. stoletju. Sčasoma se je razširil izven Evrope v kolonialne posesti evropskih sil, zlasti v Latinski Ameriki in na Filipinih.

[[protestantizem|Protestantska]] [[reformacija]] je skoraj popolnoma ustavila religiozno kiparstvo v večjem delu Severne Evrope in čeprav se je posvetno kiparstvo, zlasti za portretne doprsne kipe in nagrobne spomenike, nadaljevalo, [[nizozemska zlata doba]] nima pomembne kiparske komponente razen zlatarstva.&lt;ref&gt;Honour and Fleming, 450&lt;/ref&gt; Deloma v neposredni reakciji je bilo kiparstvo v katolicizmu enako pomembno kot v poznem srednjem veku. Katoliška južna Nizozemska je doživela razcvet baročnega kiparstva od druge polovice 17. stoletja s številnimi lokalnimi delavnicami, ki so izdelovale široko paleto baročnih kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in manjšimi skulpturami, izdelanimi iz [[slonovina|slonovine]] in trpežnega lesa, kot je pušpan. Flamski kiparji bodo igrali vidno vlogo pri širjenju baročnega idioma v tujini, vključno z [[Nizozemska republika|Nizozemsko republiko]], Italijo, Anglijo, Švedsko in Francijo.&lt;ref name=okv&gt;[https://www.okv.be/nl/artikel/de-baroksculptuur-en-het-barok-kerkmeubilair-de-zuidelijke-nederlanden Helena Bussers, ''De baroksculptuur en het barok''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410173252/https://www.okv.be/nl/artikel/de-baroksculptuur-en-het-barok-kerkmeubilair-de-zuidelijke-nederlanden |date=2021-04-10 }} at Openbaar Kunstbezit Vlaanderen {{in lang|nl}}&lt;/ref&gt;

V 18. stoletju se je veliko kiparstva nadaljevalo po baročnih linijah – [[vodnjak Trevi]] je bil dokončan šele leta 1762. Rokokojski slog je bil bolj primeren za manjša dela.&lt;ref&gt;Honour and Fleming, 460–467&lt;/ref&gt;

== Izvor in značilnosti ==
[[File:Giambologna raptodasabina.jpg|thumb|right|200px|''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'', [[Giambologna]] (1581–1583), [[Piazza della Signoria]], Firence]]
Baročni slog je izšel iz renesančnega kiparstva, ki je, opirajoč se na klasično grško in rimsko kiparstvo, idealiziralo človeško obliko. To je spremenil manierizem, ko so si umetniki prizadevali svojim delom dati edinstven in oseben slog. Manierizem je uvedel idejo o skulpturah z močnimi kontrasti; mladost in starost, lepota in grdota, moški in ženske. Manierizem je uvedel tudi način ''figura serpentinata'', ki je postal glavna značilnost baročnega kiparstva. To je bila razporeditev figur ali skupin figur v vzpenjajoči se spirali, ki je delu dala lahkotnost in gibanje.{{Sfn|Geese|2015|p=274}}

[[Michelangelo]] je uvedel ''figuro serpentinato'' v ''[[Umirajoči suženj|Umirajočem sužnju]]'' (1513–1516) in ''[[Genij zmage]]'' (1520–1525), vendar je bilo ta dela namenjena ogledu z enega samega vidika. V delu italijanskega kiparja [[Giambologna|Giambologne]] iz poznega 16. stoletja, ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'' (1581–1583) uvedel nov element; to delo naj ne bi bilo videti z enega, ampak z več zornih kotov in se spreminjalo glede na zorni kot. To je postala zelo pogosta značilnost baročnega kiparstva. Delo Giambologne je imelo močan vpliv na mojstre baročne dobe, zlasti na [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]].

Drug pomemben vpliv, ki je privedel do baročnega sloga, je bila katoliška cerkev, ki je iskala umetniško orožje v boju proti vzponu protestantizma. [[Tridentinski koncil]] (1545–1563) je dal [[papež]]u večja pooblastila za vodenje umetniškega ustvarjanja in izrazil ostro nestrinjanje z doktrinami [[humanizem|humanizma]], ki so bile osrednjega pomena za umetnost v renesansi.{{Sfn|Geese|2015|p=276}} Med pontifikatom Pavla V. (1605–1621) je cerkev začela razvijati umetniške doktrine, da bi se zoperstavila reformaciji, in naročila novim umetnikom, da jih izvedejo.

== Bernini in rimsko baročno kiparstvo ==
Dominantna osebnost baročnega kiparstva je bil [[Gian Lorenzo Bernini]] (1598–1680). Bil je sin florentinskega kiparja Pietra Berninija, ki ga je v Rim poklical [[papež Pavel V.]] Mladi Bernini je svoja prva samostojna dela naredil pri petnajstih letih, v letih 1618–1625 pa je prejel veliko naročilo za kipe za [[Vila Borghese|vilo Borghese]] kardinala [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipiona Borgheseja]]. Njegova dela, zelo dramatična, oblikovana tako, da jih je mogoče videti z več zornih kotov in se spiralno dvigajo, so imela izjemen vpliv na evropsko kiparstvo. Še naprej je prevladoval v italijanskem kiparstvu s svojimi deli na rimskih vodnjakih, [[Baldahin sv. Petra|baldahinu sv. Petra]] in [[grobnica papeža Aleksandra VII.|grobnici papeža Aleksandra VII.]] v [[bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] ter svojem oltarnem ansamblu za [[Santa Maria della Vittoria, Rim|cerkev Santa-Maria della Vittoria]] v [[Rim]]u. Prejel je svoje zadnje kiparsko naročilo za ''fontano Slon'' (1665–1667), ki mu je sledila serija angelov za most [[Ponte Sant'Angelo]] v Rimu (1667–69).{{Sfn|Geese|2015|pages=288–289}}

Bernini je umrl leta 1680, vendar je njegov slog vplival na kiparje po vsej Evropi, zlasti v Franciji, na Bavarskem in v Avstriji.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:Rape of Prosepina September 2015-3a.jpg|''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–1622), Gian Lorenzo Bernini ([[Galerija Borghese]])
File:Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg|''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese)
File:Джованни Лоренцо Бернини. Давид. 01.JPG|''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–1624), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese)
File:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647-1652), Gian Lorenzo Bernini (Santa Maria Della Victoria, Rim)
File:Fontana dei Quattro Fiumi, Piazza Navona 01 - Roma - panoramio.jpg|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]]'', Rim (1648-1651)
File:Domenico Guidi-Angel bearing a lance-Ponte Sant Angelo.jpg|''Angel s sulico'' (1667-1669) [[Ponte Sant'Angelo]], Rim
&lt;/gallery&gt;

== Maderno, Mochi in drugi italijanski baročni kiparji ==
Zaradi velikodušnih papeških naročil je Rim postal magnet za kiparje v Italiji in po Evropi. Okrasili so cerkve, trge in, kar je rimska posebnost, priljubljene nove [[vodna fontana|fontane]], ki so jih po mestu ustvarili papeži. [[Stefano Maderno]] (1576–1636), po rodu iz Bissona v [[Lombardija|Lombardiji]], je bil pred Berninijevim delom. Kariero je začel z izdelavo pomanjšanih kopij klasičnih del v [[bron]]u. Njegovo glavno obsežno delo je bil kip ''Mučeništvo svete Cecile'' (1600, za cerkev [[Santa Cecilia in Trastevere]] v Rimu. Svetničino telo leži iztegnjeno, kot bi bilo v [[sarkofag]]u, kar vzbuja občutek patosa.[9] ]

Drugi pomemben rimski kipar je bil [[Francesco Mochi]] (1580–1654), rojen v Montevarchiju blizu Firenc. Izdelal je slavni bronasti ''konjeniški kip Aleksandra Farneseja'' za glavni trg v [[Piacenza|Piacenzi]] (1620–1625) in živopisan ''kip svete Veronike'' za baziliko svetega Petra, ki je bila tako dejavna, da se zdi, da bo skočila iz niše.{{Sfn|Geese|2015|page=292}}

Med drugimi pomembnimi italijanskimi baročnimi kiparji je bil [[Alessandro Algardi]] (1598–1654), čigar prvo večje naročilo je bila grobnica [[papež Leon XI.|papeža Leona XI.]] v Vatikanu. Veljal je za Berninijevega tekmeca, čeprav je bilo njegovo delo podobno v slogu. Njegova druga večja dela so vključevala velik izklesan relief legendarnega ''Srečanja med papežem Leonom I. in Hunom [[Atila|Atilo]]'' (1646–1653), na katerem je papež prepričeval Atilo, naj ne napade Rima.

Flamski kipar [[François Duquesnoy]] (1597–1643) je bil še ena pomembna osebnost italijanskega baroka. Bil je prijatelj slikarja [[Nicolas Poussin|Poussina]], znan pa je bil predvsem po ''kipu svete Suzane'' v Santa Maria de Loreto v Rimu in kipu svetega Andreja (1629–1633) v Vatikanu. Imenovan je bil za kraljevega kiparja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], vendar je umrl leta 1643 med potovanjem iz Rima v Pariz.{{Sfn|Geese|2015|page=295}}

Med glavnimi kiparji v poznem obdobju je bil [[Niccolo Salvi]] (1697–1751), čigar najbolj znano delo je bila zasnova ''[[Vodnjak Trevi|vodnjaka Trevi]]'' (1732–1751). Vodnjak je vseboval tudi alegorična dela drugih uglednih italijanskih baročnih kiparjev, med njimi [[Filippo della Valle]], [[Pietro Bracci]] in [[Giovanni Grossi]]. Vodnjak je v vsej svoji veličini in bogastvu predstavljal sklepno dejanje italijanskega baroka.{{Sfn|Geese|2015|page=300-301}}
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|''Sveta Cecilija'' (1599), [[Stefano Maderno]], [[Santa Cecelia in Travestere]], Rim
File:F Duquesnoy San Andrés Vaticano.jpg|''Saint Andrej'', [[François Duquesnoy]] (1629–33), [[bazilika sv. Petra, Vatikan]]
File:Francesco Mochi Santa Verónica 1629-32 Vaticano.jpg|''Sveta Veronika'',  [[Francesco Mochi]] (1640), Vatikan
File:Expulsão de átila.jpg|''Srečanje Attila Huna in papeža Leona I.'', [[Alessandro Algardi]]
File:Panorama of Trevi fountain 2015.jpg|[[Vodnjak Trevi]], [[Niccolo Salvi]] (1732–51)
&lt;/gallery&gt;

== Francija ==
Večji del francoskega baročnega kiparstva ni bil namenjen poveličevanju Cerkve, temveč francoskega monarha [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in njegovega naslednika [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] Velik del so izdelali kiparji nove Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo (''Académie Royale de Peinture et de Sculpture''), ustanovljene leta 1648, ki jo je pozneje skrbno nadzoroval [[Jean-Baptiste Colbert]], kraljevi minister za finance. Francoski kiparji so tesno sodelovali s slikarji, arhitekti in krajinskimi oblikovalci, kot je [[André le Notre]], da bi ustvarili kiparske učinke v [[Versajska palača|Versajski palači]] in njenih vrtovih, drugih kraljevih rezidencah ter kipe za nove mestne trge, ustvarjene v Parizu in drugih francoskih mestih. Colbert je ustanovil tudi [[Francoska akademija v Rimu|Francosko akademijo v Rimu]] (''Académie de France à Rome''), da so lahko francoski kiparji in slikarji preučevali klasične modele.&lt;ref&gt;Article by Uwe Geese in ''L'Art Baroque – Architecture, Sculpture, Peinture'', (2015) H.F. Ullmann, pp. 302–315&lt;/ref&gt;

V zgodnjem obdobju baroka so na francoske kiparje močno vplivali slikarji Flandrije in Nizozemske. zlasti manierizem Giambologne, namesto kiparstva Italije. Ti umetniki so bili [[Germain Pilon]] (1525–1590), [[Jean Varin]] (1604–1672) in [[Jacques Sarrazin]] (1592–1660). Sam Bernini je leta 1665 na vrhuncu svoje slave prišel v Pariz, da bi Ludviku XIV. predstavil svoj načrt za Louvre. Kralju ni bil všeč Bernini ali njegovo delo in načrt je bil zavrnjen, čeprav je Bernini izdelal lep ''[[Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)|doprsni kip Ludvika XIV.]]'', ki je zdaj na ogled v Versajski palači.&lt;ref&gt;Paul Fréart de Chantelou, ''Diary of the Cavaliere Bernini’s Visit to France'', 1985, ed. Anthony Blunt&lt;/ref&gt;

Najboljši francoski kiparji so bili angažirani za izdelavo kipov za fontane vrtov v Versajski palači in drugih kraljevih rezidencah. Med njimi so bili Pierre Puget, Jacques Sarazin, François Girardon, Jean-Baptiste Tuby, Antoine Coysevox in Edme Bouchardon. [[Guillaume Coustou]] je ustvaril posebno imenitno skupino konj za vrtove [[Château de Marly]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Geese|2015|pp=305–309}}&lt;/ref&gt;

V poznejšem obdobju baroka je [[Jean Baptiste Lemoyne]] (1704–1778), direktor Francoske akademije v Rimu, veljal za najboljšega rokokojskega kiparja, čeprav je njegovo slavo zasenčil njegov učenec [[Jean-Antoine Houdon]], ki je vodil prehod francoskega kiparstva iz baroka v klasicizem.&lt;ref&gt;{{harvnb|Geese|2015|pp=314}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:Renommées (haut) et Cariatides (bas) - 1638 - Gilles Guérin (partie gauche) et Philippe de Buyster (droite) - Pavillon de l'Horloge - Cour Carrée - Louvre 2.jpg| Kariatide v Pavillon de l'Horloge Jacquesa Sarazina, palača Louvre (1639–40)
File:François Girardon, Bassin de Saturne, Musée national des chateaux de Versailles et de Trianon, Versailles, France (1672–1677) - 01.jpg| Saturnov ribnik, François Girardon, [[Versajska palača]] (1672-1677)
File:Le chateau de versailles le jardin 35.JPG|Jean-Baptiste Tuby, Apolonov voz, vrtovi Versajske palače (1668–70)
File:Fame riding Pegasus Coysevox Louvre MR1824.jpg|''Slava jezdi Pegaza'',  [[Antoine Coysevox]] za Marlyja, sedaj v Louvru (1701-1702)
&lt;/gallery&gt;

== Južna Nizozemska ==
Južna Nizozemska, ki je ostala pod špansko, rimskokatoliško oblastjo, je imela pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v severni Evropi. Rimskokatoliška [[protireformacija]] je zahtevala, da umetniki ustvarjajo slike in kipe v cerkvenem kontekstu, ki bi govorili nepismenim in ne dobro obveščenim. Protireformacija je poudarjala nekatere točke verskega nauka, zaradi česar je določeno cerkveno pohištvo, na primer spovednica, dobilo večji pomen. Ta razvoj je povzročil močno povečanje povpraševanja po religioznih skulpturah v južni Nizozemski.&lt;ref name=biv&gt;{{navedi splet |url=https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/webpublication/baroque-sculpture-southern-low-countries |title=Valérie Herremans, ''Baroque sculpture in the southern low countries'' |access-date=10 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407071353/http://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/research/webpublications/baroque-sculpture-in-the-southern-low-countries |archive-date=7 April 2014|url-status=}}&lt;/ref&gt; Ključno vlogo je odigral bruseljski kipar [[François Duquesnoy]], ki je večino svoje kariere delal v Rimu. Njegov bolj izpopolnjen baročni slog, ki je bil bližje Berninijevemu klasicizmu, se je v južni Nizozemski razširil prek njegovega brata Jerôma Duquesnoyja (II.) in drugih flamskih umetnikov, ki so študirali v njegovi delavnici v Rimu, kot sta Rombaut Pauwels in morda Artus Quellinus starejši.&lt;ref&gt;[https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/artist/jerome-duquesnoy-ii Matthias Depoorter, ''Jerôme Duquesnoy II''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221205005841/https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/artist/jerome-duquesnoy-ii |date=2022-12-05 }} at Baroque in the Southern Netherlands&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://explore.rkd.nl/explore/artists/444625 Rombaut Pauwels]{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} at the Netherlands Institute for Art History {{in lang|nl}}&lt;/ref&gt;

Najvidnejši kipar je bil [[Artus Quellinus starejši]], član družine slavnih kiparjev in slikarjev ter bratranec in mojster drugega vidnega flamskega kiparja, [[Artus Quellinus mlajši|Artusa Quellinusa mlajšega]]. Rojen v [[Antwerpen|Antwerpnu]], je nekaj časa preživel v Rimu, kjer se je seznanil z lokalno baročno skulpturo in kiparstvom svojega rojaka Françoisa Duquesnoya. Ob vrnitvi v Antwerpen leta 1640 je s seboj prinesel novo vizijo vloge kiparja. Kipar naj ne bi bil več ornamentalist, temveč ustvarjalec celovite umetnine, v kateri so arhitekturne sestavine nadomestile skulpture. Cerkveno pohištvo je postalo povod za nastanek velikih kompozicij, vpetih v cerkveno notranjščino. Od leta 1650 naprej je Quellinus skupaj z vodilnim arhitektom [[Jacob van Campen|Jacobom van Campenom]] 15 let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje [[Kraljeva palača (Amsterdam|Kraljeva palača]] na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Skupina kiparjev, ki jo je Artus nadzoroval med delom na amsterdamski mestni hiši, je vključevala številne kiparje, predvsem iz Flandrije, ki bodo sami po sebi postali vodilni kiparji, kot so njegov bratranec Artus Quellinus II., Rombout Verhulst, Bartholomeus Eggers in Gabriël Grupello ter verjetno tudi Grinling Gibbons. Kasneje so njegov baročni idiom razširili na Nizozemskem, v Nemčiji in Angliji.&lt;ref&gt;[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T032101 Geoffrey Beard. &quot;Gibbons, Grinling.&quot;] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 2021&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T035194 Kai Budde. &quot;Grupello, Gabriel.&quot;] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 20214&lt;/ref&gt; Drug pomemben flamski baročni kipar je bil [[Lucas Faydherbe]] (1617-1697), ki je bil iz [[Mechelen]]a, drugega pomembnega središča baročnega kiparstva v južni Nizozemski. Šolal se je v Antwerpnu v Rubensovi delavnici in odigral pomembno vlogo pri širjenju visokega baročnega kiparstva v južni Nizozemski.&lt;ref name=vioe&gt;[https://inventaris.onroerenderfgoed.be/dibe/persoon/2128 De Inventaris van het Onroerend Erfgoed: Lucas Faydherbe] {{in lang|nl}}&lt;/ref&gt;

Medtem ko je bila južna Nizozemska v drugi polovici 17. stoletja priča tako strmemu padcu ravni proizvodnje in ugleda svoje slikarske šole, je kiparstvo po pomembnosti nadomestilo slikarstvo pod impulzom domačega in mednarodnega povpraševanja ter množičnih, visoko kakovostnih izdelkov številnih družinskih delavnic v Antwerpnu. Delavnice Quellinusa, Jana in Robrechta Colyn de Nole, Jana in Cornelisa van Milderta, Hubrechta in Norberta van den Eyndeja, Petra I., Petra II. in Hendrika Fransa Verbrugghena, Willema in Willema Ignatiusa Kerricxa, Pietra Scheemaeckersa in Lodewijka Willemsensa so izdelovale zlasti široko paleto kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in majhnimi kipi, izdelanimi iz slonovine in trpežnega lesa, kot je pušpan. Medtem ko je Artus Quellinus starejši predstavljal visoki barok, se je v 1660-ih začela bolj bujna faza baroka, imenovana pozni barok. V tej fazi so dela postala bolj teatralna, manifestirana v religiozno-ekstatičnih upodobitvah in razkošnih, vpadljivih dekoracijah.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;210&quot;&gt;
File:Luis de Benavides Carillo, markies van Caracena, landvoogd van de Spaanse Nederlanden, Artus Quellinus I, (1664), Koninklijk Museum voor Schone Kunsten Antwerpen, 701.jpg|''Luis de Benavides Carrillo, markiz Caracena'', [[Artus Quellinus starejši]] (1664), Kraljevi muzej lepih umetnosti, Antwerpen
File:0 Hercule - Lucas Faydherbe - Victoria and Albert museum.JPG|''Herkul'', [[Lucas Faydherbe]] (1640-1650), Musée du Louvre-Lens 
File:Pieter Scheemaeckers - Funerary monument for Marcas De Velasco.jpg| Nagrobni spomenik za Marcasa De Velasca, [[Pieter Scheemaeckers]] (1694-1697), cerkev sv. Jakoba, Antwerpen
File:Hendrik Frans Verbrugghen - Pulpit in the Cathedral of Brussels.jpg|Prižnica [[Stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule |Bruseljske stolnice]], [[Hendrik Frans Verbruggen]] (1695-1699)
File:Het Laatste Oordeel (Willem Kerricx).JPG|''Poslednja sodba'', [[Willem Kerricx]] (1695-1699), cerkev sv. Pavla, Antwerpen
&lt;/gallery&gt;

== Nizozemska republika ==
Po prekinitvi vpliva Španije je pretežno [[kalvinizem|kalvinistična]] [[Republika Nizozemska]] dala enega kiparja mednarodnega slovesa, [[Hendrick de Keyser|Hendricka de Keyserja]] (1565–1621). Bil je tudi glavni arhitekt Amsterdama in ustvarjalec večjih cerkva in spomenikov. Njegovo najbolj znano kiparsko delo je grobnica [[Viljem I. Oranski|Viljema Molčečega]] (1614–1622) v Nieuwe Kerk v [[Delft]]u. Grobnica je bila izklesana iz marmorja, prvotno črnega, zdaj pa belega, z bronastimi kipi, ki predstavljajo Viljema Oranskega, ''Slavo'' ob njegovih nogah in štiri glavne kreposti na vogalih. Ker je bila cerkev kalvinistična, so bile ženske figure kardinalnih kreposti popolnoma oblečene od glave do pet.&lt;ref&gt;{{harvnb|Geese|2015|p=316}}&lt;/ref&gt;

Učenci in pomočniki flamskega kiparja Artusa Quellinusa starejšega, ki je od leta 1650 naprej petnajst let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu, so imeli pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v Republiki Nizozemski. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje Kraljeva palača na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Številni flamski kiparji, ki so se pridružili Quellinusu pri delu na tem projektu, so pomembno vplivali na nizozemsko baročno kiparstvo. Med njimi je [[Rombout Verhulst]], ki je postal vodilni kipar marmornih spomenikov, vključno z nagrobnimi spomeniki, vrtnimi figurami in portreti.&lt;ref name=rijk&gt;[http://hdl.handle.net/10934/RM0001.COLLECT.368500 Rombout Verhulst, ''Virgin and Child''] at the Rijksmuseum&lt;/ref&gt;

Drugi flamski kiparji, ki so prispevali k baročnemu kiparstvu v Republiki Nizozemski, so bili Jan Claudius de Cock, Jan Baptist Xavery, Pieter Xavery, Bartholomeus Eggers in Francis van Bossuit. Nekateri izmed njih so izšolali lokalne kiparje. Nizozemski kipar Johannes Ebbelaer (okoli 1666-1706) se je na primer verjetno izobraževal pri Romboutu Verhulstu, Pieterju Xaveryju in Francisu van Bossuitu.&lt;ref&gt;[https://rkd.nl/explore/artists/280070 Jan Ebbelaer] at the Netherlands Institute for Art History&lt;/ref&gt; Van Bossuit naj bi bil tudi mojster Ignacija van Logterna.&lt;ref name=rkd&gt;[https://rkd.nl/explore/artists/92064 Ignatius van Logteren] at the Netherlands Institute for Art History&lt;/ref&gt; Van Logteren in njegov sin Jan van Logteren sta pustila pomemben pečat na celotni amsterdamski fasadni arhitekturi in dekoraciji 18. stoletja. Njihovo delo predstavlja zadnji vrh poznega baroka in prvi rokokojski slog v kiparstvu v nizozemski republiki.&lt;ref&gt;Pieter M. Fischer, ''Ignatius en Jan van Logteren: beeldhouwers en stuckunstenaars in het Amsterdam van de 18de eeuw'', Canaletto/Repro-Holland, 2005 {{in lang|nl}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;210&quot;&gt;
File:Delft Nieuwe Kerk Innen Grabmal für Willem van Oranje 1 (cropped).jpg|''Grobnica Viljema Molčečega'', [[Hendrick de Keyser]] (1614-1622)
File:INTERIEUR, GRAFMONUMENT (NA RESTAURATIE) - Midwolde - 20264414 - RCE.jpg|'' Grobnica Van Inen Kniphuisena'', [[Rombout Verhulst]] in [[Bartholomeus Eggers]] (1665–69), cerkev v Midwolde
File:Groep van drie kinderen de zomer, BK-1965-21.jpg|'' Alegorija poletja'', [[Jan Baptist Xavery]] (1726), Rijksmuseum, Amsterdam
File:Twee lachende narren, BK-NM-5667.jpg|''Dva smejoča se norca'', [[Pieter Xavery]] (1773), Rijksmuseum, Amsterdam
File:Jan van logteren, busto di bacco, amsterdam xviii secolo.jpg|''Bakh'', [[Jan van Logteren]], Calouste Gulbenkian Museum
&lt;/gallery&gt;

== Anglija ==
Na zgodnjebaročno kiparstvo v Angliji je vplival pritok beguncev zaradi verskih vojn na celini. Eden prvih angleških kiparjev, ki je sprejel ta slog, je bil Nicholas Stone (znan tudi kot Nicholas Stone starejši) (1586–1652). Učil se je pri drugem angleškem kiparju, Isaaku Jamesu, nato pa leta 1601 pri znanem nizozemskem kiparju [[Hendrick de Keyser|Hendricku de Keyserju]], ki se je zatekel v Anglijo. Stone se je z de Keyserjem vrnil na Nizozemsko, se poročil z njegovo hčerko in delal v njegovem studiu na Nizozemskem, dokler se leta 1613 ni vrnil v Anglijo. Stone je prilagodil baročni slog nagrobnih spomenikov, po katerih je bil de Keyser znan, zlasti v grobnici Lady Elizabeth Carey (1617–18) in grobu sira Williama Curla (1617). Tako kot nizozemski kiparji je tudi on prilagodil uporabo kontrastnega črno-belega marmorja v pogrebnih spomenikih, skrbno podrobne draperije ter izdelal obraze in roke z izjemnim naturalizmom in realizmom. Ob istem času, ko je delal kot kipar, je sodeloval tudi kot arhitekt z [[Inigo Jones|Inigom Jonesom]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Geese|2015|p=320}}&lt;/ref&gt;

V drugi polovici 18. stoletja je angleško-nizozemski kipar in rezbar [[Grinling Gibbons]] (1648–1721), ki se je verjetno šolal v Republiki Nizozemski, ustvaril pomembne baročne skulpture v Angliji, vključno na [[grad Windsor|gradu Windsor]] in v [[Palača Hampton Court| palači Hampton Court]], [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]] in drugih londonskih cerkvah. Večina njegovih del je v lipovem lesu (''Tilia''), zlasti okrasne baročne girlande.&lt;ref&gt;[http://www.vam.ac.uk/content/articles/h/carved-with-love-the-genius-of-british-woodwork-the-glorious-grinling-gibbons/ V&amp;A exhibition information, accessed 18 January 2013]&lt;/ref&gt; Anglija ni imela domače kiparske šole, ki bi lahko zadostila povpraševanju po monumentalnih grobnicah, portretni plastiki in spomenikih genialnim ljudem (tako imenovani angleški vrednoti). Posledično so kiparji s celine igrali pomembno vlogo pri razvoju baročnega kiparstva v Angliji. Različni flamski kiparji so bili dejavni v Angliji od druge polovice 17. stoletja, med njimi Artus Quellinus III., Antoon Verhuke, John Nost, Peter van Dievoet in Laurens van der Meulen.&lt;ref&gt;&quot;Gibbons, Grinling&quot;, in: Oxfordski slovar nacionalne biografije'', let. 22, str. 29–30: ''Atribucija teh del je zapletena zaradi prisotnosti visoko usposobljenih flamskih kiparjev, ki jih je Gibbons zbral v svoji delavnici do konca 1670. let. Med njimi je bil Arnold Quellin (Artusov nečak). Quellinus I), John Nost in Anthony Verhuke, ki sta se jim v naslednjem desetletju med drugim pridružila Laurent Vander Meulen in Pierre Van Dievoet. Njihove izkušnje in spretnost kot izdelovalci kipov so morda presegle njegove.&quot;.&lt;/ref&gt; Ti flamski umetniki so pogosto sodelovali z lokalnimi umetniki, kot je Gibbons. Primer je konjeniški kip Karla II., za katerega je Quellinus verjetno izrezljal reliefne plošče za marmorni podstavek po načrtih Gibbonsa.

V 18. stoletju bo baročni slog nadaljeval nov dotok celinskih umetnikov, vključno s flamskimi kiparji [[Peter Scheemakers|Petrom Scheemakersom]], [[Laurent Delvaux |Laurentom Delvauxom]] in [[John Michael Rysbrack|Johnom Michaelom Rysbrackom]] ter Francozom [[Louis-François Roubiliac|Louisom Françoisom Roubiliacom]] (1707–1767). Rysbrack je bil eden najpomembnejših kiparjev spomenikov, arhitekturnih okraskov in portretov v prvi polovici 18. stoletja. Njegov slog je združeval flamski barok s klasičnimi vplivi. Vodil je pomembno delavnico, katere rezultati so pustili pomemben pečat na prakso kiparstva v Angliji.&lt;ref name=ox&gt;[https://doi.org/10.1093/gao/9781884446054.article.T074782 Robert Williams and Katharine Eustace, ''Rysbrack family &amp;lsqb;Rysbraeck&amp;rsqb;''] at Grove Art Online, accessed 25 March 2021&lt;/ref&gt; Roubiliac je prispel v London okoli leta 1730, po usposabljanju pri Balthasarju Permoserju v Dresdnu in Nicolasu Coustouju v Parizu. Sloves si je pridobil kot portretist, kasneje pa je delal tudi nagrobne spomenike.&lt;ref name=rin&gt;[https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803100430354 Louis-François Roubiliac  (c. 1705—1762) sculptor ] at Oxford Reference&lt;/ref&gt; Njegova najbolj znana dela so vključevala [[Georg Friedrich Händel (Roubiliac)|doprsni kip skladatelja Händla]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor=Jackson, Anna|title= V&amp;A: A Hundred Highlights|publisher=V&amp;A Publications|year=2001}}&lt;/ref&gt; izdelan v času Händlovega življenja za pokrovitelja vrtov Vauxhall in grobnico Josepha in Lady Elizabeth Nightengale (1760). Lady Elizabeth je tragično umrla zaradi lažnega poroda, ki ga je izzval udar strele leta 1731 in nagrobni spomenik je z velikim realizmom zajel patos njene smrti. Njegove skulpture in doprsni kipi so upodabljali njegove subjekte takšne, kot so bili. Oblečeni so bili v običajna oblačila in jim dali naravne drže in izraze, brez herojskih pretvar. Njegovi portretni doprsni kipi izkazujejo veliko živahnost in so se zato razlikovali od Rysbrackove širše obravnave.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:Lady Elizabeth Carey tomb.jpg|'' Grobnica Lady Elizabeth Carey'', [[Nicholas Stone]] (1617-1618), Stowe Nine Churches, Northamptonshire
File:Grinling gibbons, pannello in onore dell'alleanza tra toscana e inghilterra, 1680-82, 04 (cropped).jpg|''Plošča v čast zavezništva med Toskano in Anglijo'', [[Grinling Gibbons]] (1680–82)
File:Sir John Cutler in Guildhall 7427471362.jpg|''Sir John Cutler'', [[Artus Quellinus III]], (c. 1683) Guildhall
File:Hans Sloane bust (cropped).jpg|''Doprsni kip Hansa Sloaneja'', [[John Michael Rysbrack]], (1753) Britanski muzej
File:Louis-François Roubiliac-George Frederick Handel-Victoria and Albert Museum.jpg|''[[Georg Friedrich Händel]]'', [[Louis-François Roubiliac]], (1738) Victoria and Albert Museum
&lt;/gallery&gt;

== Nemčija in Habsburško cesarstvo ==
Baročno gibanje se je zlasti razmahnilo konec 17. stoletja in v začetku 18. stoletja v Nemčiji in deželah Habsburškega cesarstva, ki so bile vodene z [[Dunaj]]a. Veliko število cerkva in kipov so uničili protestantski [[ikonokrazem|ikonoklasti]] med reformacijo in verskimi vojnami, zato so bila narejena številna nova dela, ki so jih nadomestila. Številna nova dela so izražala zmagoslavne teme; ''Herkul, ki ubija leva'', ''sveti Mihael, ki ubija zmaja'' in druge teme, ki so predstavljale zmagoslavje katoliške cerkve nad protestanti.&lt;ref name=&quot;Geese 2015 322&quot;&gt;{{harvnb|Geese|2015|p=322}}&lt;/ref&gt;

Iz Nizozemske so prišli številni kiparji, ki so sodelovali pri obnovi. Med njimi je bil tudi Hubert Gerhard (1550–1622) iz Amsterdama, Giambolognov učenec, ki mu je nemški bankir Hans Fugger naročil monumentalno fontano za svoj grad v Kirchheimu na Švabskem. To je bil prvi italijanski baročni vodnjak, narejen severno od Alp. Gerhardu so kmalu naročili izdelavo fontane v italijansko-baročnem slogu za mestni trg v [[Augsburg]]u in ''kip sv. Mihaela, ki ubija zmaja'', za knežjo rezidenco v Münchnu. Kiparji Hans Krumper (1570–1634), Hans Reichle (1570–1624) in na Nizozemskem rojeni Adrien de Vries (1545–1626) so izdelali podobne monumentalne bronaste fontane in kipe, polne akcije in drame, za cerkvena pročelja in mestne trge na Bavarskem.

Eden najbolj nenavadnih nemških kiparjev v poznem baroku je bil [[Franz Xaver Messerschmidt]], ki je bil znan tako po religioznih skulpturah kot po nizu kiparskih portretov, ki prikazujejo ekstremne ekspresije.&lt;ref name=&quot;Geese, pg. 346-47&quot;&gt;{{harvnb|Geese|2015|pp=346–47}}&lt;/ref&gt;

[[Balthasar Permoser]] (1651–1732) je preživel štirinajst let v Italiji, od 1675 do 1689, preden je postal dvorni kipar v [[Dresden|Dresdnu]]. Delal je v Benetkah, Rimu in Firencah ter prinesel italijanski barok v Dresden, zlasti v vrtovih in notranji opremi palače [[Zwinger]]. Njegovo najbolj znano delo je bila skulptura ''Apoteoza princa Evgena Savojskega'', generala, ki je premagal invazijo Osmanskih Turkov. Princ je upodobljen z nogo na poraženem Turku in z atributi Herkula. Njegova izklesana prižnica za Hofkirche v Dresdnu je še ena mojstrovina baročnega kiparstva.&lt;ref&gt;{{harvnb|Geese|2015|p=338}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:Augsburg Augustusbrunnen 6.JPG|[[Hubert Gerhard]], ''Avgustov vodnjak'' v [[Augsburg]]u, 1589-1594)
File:Adriaen de Vries Herkules.jpg|[[Adriaen de Vries]], '' Herkul ubije zmaja '' (zdaj v palači Waldstein, Praga)
File:Erzengel-Michael-Augsburg-1.jpg| Vodnjak nadangela Mihaela, Hans Reichle in [[Augsburg]] (1603-1606)
File:Augsburg Herkulesbrunnen.jpg|''Herkulov vodnjak'' v Augsburgu, [[Adriaen de Vries]] (1596-1602)
File:Messerschmidt, Yawning.jpg|'' Zehanje '', [[Franz Xaver Messerschmidt]] (ok. 1770)
File:Dresden Katholische Hofkirche 113.JPG|Prižnica Hofkirche v Dresdenu,  [[Balthasar Permoser]]
&lt;/gallery&gt;
Najbolj dramatično gledališče za baročno kiparstvo v Nemčiji je bila cerkvena arhitektura. Posebej zapletene [[retabel|retable]] in velike oltarje, ki so natrpani s kipi in se dvigajo skoraj do stropa, so ustvarili Hans Riechle, Jorg Zurn, Hans Degler in drugi umetniki. Družina Michaela Zürna je ustvarila več generacij zelo produktivnih kiparjev, ki so izdelovali figure iz polikromiranega ali pozlačenega lesa in štukature. Še en umetnik, ki je izdelal izjemne retable, je Thomas Schwanthaler.

Na Dunaju so zadnja leta 18. stoletja ustvarila nekaj izjemnih del, ki so zaznamovala prehod iz baroka v rokoko. Med njimi je ''Padec angelov'' v cerkvi svetega Mihaela na Dunaju, delo Karla Georga Mervilla.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:HochaltarUeberlingen.jpg| Veliki oltar v Ueberlingenu], Jorg Zurn (okoli 1613)
File:Martin und Michael Zürn Heiliger Sebastian Liebieghaus 1027.jpg|Sveti Boštjan,  [[Michael Zürn]]
File:Muenchen Asamkirche 2005b.jpg|Notranjost Asamkirche v Münchnu, [[Egid Quirin Asam]], s kiparstvom, ki se meša z arhitekturo
File:Dom Johann-Nepomuk-Kapelle Freising-2.jpg|Friesinška kapela, Egid Quirin Asam
File:Michaelerkirche - Engelsturz Carl Merville (1).jpg|'' Padec angelov'' v cerkvi sv.  Mihaela, Dunaj, Karl Georg Merville (1781)
&lt;/gallery&gt;

== Španija ==
Nastanek baročnega sloga v Španiji, tako kot v Italiji, je v veliki meri spodbudila katoliška cerkev, ki ga je med protireformacijo uporabljala kot močno orožje proti protestantom. Velika večina del je bila izdelana za grobnice, oltarje in kapele. Hkrati je bilo 17. stoletje obdobje gospodarskega zatona ter politične in kulturne izolacije; nekaj španskih umetnikov je potovalo v tujino in le peščica severnoevropskih kiparjev, zlasti flamski umetnik José de Arce, je prišla v Španijo. Zaradi tega se je španski barok razvijal neodvisno od preostale Evrope in je imel svoje posebne značilnosti.&lt;ref&gt;Redondo, ''Baroque Sculpture in Spain'', pg. 354&lt;/ref&gt;

Kronanje [[Filip V. Španski|Filipa V.]], vnuka Ludvika XIV., za španskega kralja in prvenec [[Bourboni|Burbonske]] dinastije na začetku 18. stoletja sta prinesla dramatične spremembe v kulturni politiki in slogu. Naročila za velika umetniška dela je nadziral kralj, ne cerkev in kraljeva akademija umetnosti kot v Franciji, je določala teme, slog in materiale. To obdobje se je nadaljevalo približno do leta 1770.&lt;ref name=&quot;Redondo, pg. 354&quot;&gt;Redondo, pg. 354&lt;/ref&gt;

Veliko število kipov je bilo naročenih za [[retabel|retable]], [[relikviarij]]e in nagrobne spomenike v cerkvah, pa tudi kipe za verske procesije. Pojavile so se nove teme, zlasti dela, posvečena kultu Device Marije. Slog, zasnovan tako, da je priljubljen, nagnjen k realizmu. Najpogosteje uporabljen material je bil les, ki je bil pogosto pobarvan v različne barve. Približno leta 1610 se je pojavil en specifično španski element realizma; kiparji so svojim kipom dali lasulje iz pravih las, uporabili koščke kristala za solze, zobe iz prave slonovine in barvo kože naslikali s skrbnim realizmom.

V začetku 16. stoletja sta bili dve pomembni šoli španskega kiparstva, [[Kastilija (zgodovinska regija)|kastiljska]] in [[Andaluzija|andaluzijska]]. Poudarek v kastiljski šoli je bil bolj na žrtvovanju in mučeništvu, z obilico živega trpljenja. Andaluzijska šola je na splošno uporabljala več okraskov in manj nasilja; dojenček Kristus in Devica Marija sta bila pogostejša tema kot v Kastiliji.&lt;ref&gt;Redondo, pg. 356&lt;/ref&gt; Prvo središče kastiljskega sloga je bil [[Valladolid]], kjer je od leta 1601 do 1606 bival španski kralj Filip III. Najpomembnejši umetnik zgodnje kastiljske šole je bil [[Gregorio Fernández]] (1576–1636). Njegova zgodnja dela so kazala izreden realizem in naturalizem, ki je pokazal vse rane. Njegov ''Snemanje s križa'' v Valladolidu, zelo podrobno in realistično, je bilo narejeno za prenašanje v procesijah. Njegov uspeh mu je omogočil, da je ustvaril veliko delavnico s številnimi pomočniki in izdelal zelo velika dela, predvsem retabel stolnice v [[Plasencia|Plasencii]], narejen med letoma 1625 in 1632, ki velja za enega vrhuncev španske umetnosti v prvi polovici 17. stoletja.&lt;ref name=&quot;Redondo, pg. 361&quot;&gt;Redondo, pg. 361&lt;/ref&gt; 
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:Cristo atado a la columna 20131225.jpg| ''Kristus mučenik'', Gregorio Fernandez (okoli 1619), večbarvni les, Valladolid, Vera Cruz
File:Valladolid iglesia Vera Cruz Descendimiento Gregorio Fernandez ni.jpg| ''Spust s križa'', Gregorio Fernandez (1623-1625), večbarvni les, Valladolid
File:San Francisco de Borja-Mtnez Montañés1.JPG|'' Sveti Frančišek Borgia'', Juan Martínez Montañés (1624)
File:Retablo plasencia.JPG| Retable stolnice v Plasencii, Gregorio Fernandez (1625–1632)
File:Altar mayor 002.jpg| Oltar Hospital de Caidad v Sevilli (1670–1672) avtorja Pedra Roldána (1624–1699)
&lt;/gallery&gt;
Drugo zgodnje središče španskega baročnega kiparstva je bilo mesto [[Sevilja]], ki je bilo močno obogateno z bogastvom španskih kolonij v [[Novi svet|Novem svetu]]. Najpomembnejši kipar zgodnje seviljske šole je bil [fJuan Martínez Montañés]] (1568–1649), čigar dela so prikazovala ravnovesje in harmonijo z minimalno količino nasilja in krvi. Drug pomemben seviljski kipar je bil [[Pedro Roldán]] (1624–1699), čigar glavno delo je bil razkošen retabel, ki prikazuje ''Snemanje s križa'', narejen za bolnišnico de Caidad v Sevilji (1670–72). Roldánova hči, [[Luisa Roldán]] (1654–1704), je prav tako zaslovela s svojim delom in postala prva ženska, imenovana za kraljevo kiparko v Španiji.&lt;ref&gt;Redondo, pg. 364&lt;/ref&gt;

Še en pomembni španski baročni kipar je [[Alonso Cano]] iz Granade (1601–1634), ki je bil dejaven tudi kot slikar in kipar, njegova dela pa so predstavljala idealiziran naturalizem. Njegov učenec Pedro de Mena (1628–1688) je postal eden najpomembnejših kiparjev seviljske šole s svojimi občutljivimi in realističnimi kipi svetnikov v naravni velikosti.&lt;ref&gt;Redondo, pg. 365-68&lt;/ref&gt;

V zgodnjem 18. stoletju je nastalo več razkošnih baročnih del, vključno z oltarjem ''El Transparente'' Narcisa Toméja v [[Toledo|Toledu]], ogromen oltar, ustvarjen tako, da se ob spreminjanju svetlobe zdi, da se premika. To je bilo eno redkih del v Španiji, ki je bilo izdelano iz [[bron]]a in [[marmor]]ja namesto iz lesa. Bil je osrednji del ogromnega umetniškega kompleksa, ki ga sestavljajo kiparstvo, slikarstvo in arhitektura, ki zavzema središče [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice]].&lt;ref&gt;Redondo, pg. 368-69&lt;/ref&gt;

S prihodom Bourbonov na oblast se je središče sveta umetnosti preselilo v [[Madrid]], vir kraljevih naročil. Izolacija španske umetnosti od umetnosti preostale Evrope se je končala s prihodom francoskih in italijanskih umetnikov, ki so bili povabljeni, da okrasijo kraljevo palačo. Prinesel je tudi nova umetniška dela, ki se nagibajo k skrajnosti, vključno z mučeno ''Glavo svetega Pavla'' Juana Alonsa Villabrille y Rona, skupaj z bolj občutljivimi deli, vključno s skulpturo svetega Florentinca Francisca Salzilla.

Vladavina [[Karel III. Španski|Karla III. Španskega]] (1760–1788) je prinesla nenaden konec španskega baroka in prehod v neoklasicizem. Kralj je leta 1777 odredil, da mora vse oltarne skulpture in retable vnaprej odobriti Kraljeva akademija San Fernando in da je treba v kiparstvu, kadar je to mogoče, uporabljati marmor in kamen, ne lesa.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:The Entombment of Christ LC-2016 482-001.jpg| ‘’Polaganje Kristusa v grob'', Luisa Roldán (1654-1704)
File:Inmaculada del fascistol.jpg|''Brezmadežno spočetje'', Alonso Cana, večbarvni les, stolnica v Granadi (1655)
File:Pedro de Mena Magdalena penitente ni.JPG|''Marija Magdalena spokornica'',  Pedro de Mene (1664)
File:Transparente of Toledo Cathedral 09.jpg| ‘’Transparente'', Narcis Tomé, marmor in bron, stolnica v Toledu (1704)
File:San Francisco Javier (La Granja).jpg|''Sveti Frančišek Ksaverij'', Luis Salvador Carmona (1750)
File:Santa Florentina (20240712 092823).jpg|''Sv. Florentin'', Francisco Salzillo (1755)
&lt;/gallery&gt;

== Latinska Amerika ==
Najzgodnejši baročni kipar in arhitekt, ki je deloval v Latinski Ameriki, je bil [[Pedro de Noguera]] (1580-), ki je bil rojen v [[Barcelona|Barceloni]] in je bil vajenec v Sevilji. Leta 1619 se je preselil v podkraljestvo Peru, kjer je z Martínom Alonsom de Meso izklesal baročne korne klopi bazilike stolnice v Limi (1619-).

Baročni slog kiparstva so španski in portugalski misijonarji v 18. stoletju prenesli v druge dele Latinske Amerike, ki so jih izdelovali lokalni umetniki. Uporabljali so ga predvsem v cerkvah. [[Šola Quito]] v Ekvadorju je bila pomembna skupina baročnih kiparjev. Med vidnimi umetniki šole sta bila Bernardo de Legarda in Caspicara.

[[Caspicara]] (1723–1796) je bil ekvadorski umetnik, ki je izdeloval elegantne in okrašene figure za razstavljanje v cerkvah. Bil je osrednja osebnost tako imenovane šole v Quitu.

[[Aleijadinho]] (1730 ali 1738 do 1814) je bil sin portugalskega kolonista in afriškega sužnja. Znan je po skupini monumentalnih kipov svetnikov iz [[steatit]]a ali salovca (1800–1805) za ''[[Santuário do Bom Jesus de Matosinhos]]'' v [[Congonhas]]u, ki je zdaj na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Izdelal je tudi vrsto pasijonskih figur v naravni velikosti, ki prikazujejo dogodke, ki so vodili do Kristusovega križanja (1780–90).
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:Sillería del coro, Catedral de Lima, Peru-02.jpg|Korne klopi, stolnica v Limi, Peru, [[Pedro de Noguera]] (1619-)
File:Inmaculada concepción de Popayán.jpg|'' Brezmadežno spočetje Popajan'',  [[Bernardo de Legarda]], Quito šola v [[Ekvador]]ju (ok. 18. st.)
File:Mary (from a nativity) MET ES2109.jpg|''Rojstvo'', [[Caspicara]], (Metropolitan Museum of Art) (18. st.)
File:12 Profetas - Congonhas - Minas Gerais - Brazil 03.jpg|''Prerok Daniel'',  [[Aleijadinho]] v Congonhasu (1800-1805)
File:Congonhas, MG (7768215598).jpg|''Kristusiva glava'', Aleijadinho v Congonhas, Brazilija
File:Aleijadinho 01.jpg|''Pot na Golgoto'', Aleijadinho v Congonhasu (1780–1790)
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Literatura ==
* Boucher, Bruce, ''Italian Baroque Sculpture'', 1998, Thames &amp; Hudson (World of Art), {{ISBN|0500203075}}
* {{navedi knjigo |last=Geese |first=Uwe |chapter=Section on Baroque sculpture |editor-first=Rolf |editor-last=Toman |title=L'art baroque architecture, sculpture, peinture |date=2015 |publisher=H.F. Ullmann |location=Cologne |isbn=978-3-8480-0856-8}}
* {{navedi knjigo|last=Jeancolas|first=Claude|title=Sculpture Française|year=1992|publisher=CELIF|location=Paris|language=fr|isbn=2-86535-162-9}}
* Redondo, José Ignacio Hernánez, ''Baroque Sculpture in Spain'', from ''Baroque Art - Architecture - Sculpture Painting'',  H.F. Ullmann, Cologne, 2015. ({{ISBN|978-3-8480-0856-8}})
* Hugh Honour and John Fleming, ''A World History of Art'', 1st edn. 1982 (many later editions), Macmillan, London, page refs to 1984 Macmillan 1st edn. paperback. {{ISBN|0333371852}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Baroque sculptures}}
*[https://web.archive.org/web/20140714202157/http://www.artehistoria.jcyl.es/v2/videos/902.htm La escultura barroca]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]</text>
      <sha1>g568beggjhm1tn0na7u3kcad6hngwn2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stefano Maderno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521683</id>
    <revision>
      <id>6771477</id>
      <parentid>6202522</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:46:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6771477</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6211" sha1="cn5j7tuvgt0hnbwd8hjywiopxh1q6a9" xml:space="preserve">{{Infopolje Umetnik
| name        = Stefano Maderno
| location    = Palestrina
| nationality = Italijan
| field       = kipar 
| spouse      = 
}}

'''Stefano Maderno''' (ok. 1576 – 17. september 1636) je bil italijanski [[kipar]].[[File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|thumb|350px|''Mučeništvo svete Cecilije'', Stefana Maderna mojstrovina v cerkvi Svete Cecilije, Rim.]]
== Življenjepis ==
Podatki o Madernovem življenju so skopi in pogosto protislovni. Dolgo časa naj bi bil brat sodobnega arhitekta [[Carlo Maderno|Carla Maderna]] in torej rojen v Capolagu, v današnjem [[Kanton Ticino|Ticinu]]: v njegovem mrliškem listu pa je bil kraj rojstva naveden kot Palestrina (Donati 1945) in on je podpisal [[relief (umetnost)|relief]] v Cappella Paolina v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]] kot Rimljan: STEPHANVS MADERNVS ROMANVS F (Stefano Maderno iz Rima je naredil [to]).

Najbolj znan je po navidez nepostavljenem, naturalističnem ležečem marmorju ''Mučeništvo svete Cecilije'' v cerkvi [[Santa Cecilia in Trastevere]] (1599–1600), ki je takoj ustvaril njegov sloves. Maderno, ki je bil leta 1607 izvoljen v Accademia di San Luca, je postal najpomembnejši kipar svoje generacije, na prepadu med [[manierizem|manierizmom]] in [[barok]]om, ki mu je v najboljših časih tekmoval le Camillo Mariani, čeprav ga je v poznejših letih zasenčil hitro vzpenjajoča se zvezda [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Njegovemu pokrovitelju, grofu Gaspare Rivaldiju, ki ga je skušal nagraditi s pridobitvijo sinekure pri trošarinskih uradih Gabelle di Ripetta, je kipar vestno posvetil čas svojim novim nalogam in zanemaril svojo umetnost.

== Dela ==
'''''Santa Cecilia''''' je bila nasprotni prikaz do sedanjim suhim in grozljivim zapletom manierizma, ki mu je nasprotoval preprost zajeten obris in ostra poza. To ni razčiščena [[hagiografija|hagiografska]] upodobitev svetnice, temveč grafična upodobitev nepokvarjenega trupla, za katerega se trdi, da je postavljeno tako, kot je bilo najdeno. Svetničina grobnica je bila odprta leta 1599 in kardinal [[Paolo Emilio Sfondrato]] je Madernu, takrat zelo mlademu, naročil, naj poustvari mučeničino telo v marmorju. Primerjajte ta kip s strastnimi gledališkimi upodobitvami [[Terezija Avilska|svete Terezije]] in ''Ludovica Albertonija'', delo Berninija in ''Santa Rosa de Lima'', delo [[Melchiorre Cafà|Melchiorra Caffà]].

Priskrbel je tudi marmorni kip ''Preudarnost'' za grobnico Michela Bonellija, znanega kot kardinal Alessandrino, v [[Santa Maria sopra Minerva]] in zagotovil dva nizka reliefa za [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]] ''Cappella Paolina'' v [[Santa Maria Maggiore]] (1608–1615); verjetno kip ''sv. Petra'' za pročelje [[Kvirinalska palača|Kvirinalske palače]]; kip ''sv. Karla Boromejskega'' v cerkvi San Lorenzo in Damaso; okrasne figure [[putto]]v v Sikstinski kapeli Santa Maria Maggiore, angeli Madonna di Loreto in Santa Maria sopra Minerva ter ležeči figuri ''Miru in Pravičnosti'' za veliki oltar v Santa Maria della Pace.

Od redkih skulptur zunaj Italije ima Cincinnati Art Museum v [[Cincinnati]]ju majhno bronasto skulpturo (okoli 1622–1625), ki prikazuje ''Herkula in Anteja'', kjer mora Herkul Anteja dvigniti s tal, da ga ubije &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cincinnati Art Museum: Virtual Tours. European Painting and Sculpture|url=http://www.cincinnatiartmuseum.org/greatart/tour_europaint.shtml|website=cincinnatiartmuseum.org|date=2005-12-01|accessdate=2024-04-11|archive-date=2005-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20051201054723/http://www.cincinnatiartmuseum.org/greatart/tour_europaint.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Končno obstaja več ''bozzettijev'' – [[maketa|maket]] iz [[terakota|terakote]], v Madernovem primeru zelo dovršenih – v [[Ermitaž]]u, ki prihajajo iz zbirke Abateja Filippa Farsettija iz Benetk, ki je imel več Madernovih terakot, oblika, za katero se je Maderno specializiral. Ruski car [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je Farsettijevo zbirko začel pridobivati ​​leta 1800, prenos v [[Sankt Peterburg]] pa je leta 1805 dokončal car [[Aleksander I. Ruski]]&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20050205041335/http://www.philamuseum.org/information/pr/980319.shtml]&lt;/ref&gt;. Ena od terakot iz Ermitaža je predlagana restavracija Laokoona, katere pravilna restavracija je bila klasična uganka za virtuoze 16. in 17. stoletja – druga variacija Herkula iz Farneseja in še ena izjemna Pietà (okoli 1605) , kjer Nikodem drži mrtvega Kristusa v naročju, zavesten odgovor na Michelangelovo Pietà.

Dodatne terakote so v zbirki v [[Ca' d'Oro]] v [[Benetke|Benetkah]].

&lt;gallery&gt;
File:San Lorenzo in Damaso - interno.jpg|''Sv. Carlo Borromeo'' (desno), cerkev San Lorenzo in Damaso, Rim, Italija.
File:Stefano maderno, nicodemo tiene cristo in pietà, roma, 1605.JPG|''Pietà'' (ok. 1605), Bode-Museum, Berlin, Nemčija.
File:Stefano maderno, ercole e anteo, 1622 ca..JPG|''Herkul in Antej'' (ok. 1622), terakota, Victoria and Albert Museum, London, Združeno kraljestvo.
File:Stefano Maderno - Hercules and Antaeus - Walters 54665.jpg|''Herkul in Antej'' (ok. 1622-25), bron, Walters Art Museum, Baltimore, Maryland, ZDA.
File:Stefano maderno, ercole.JPG|''Herkul'', terakota, [[Ermitaž]], Saint Petersburg, Rusija.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Reference ==
*A. Donati, Stefano Maderno, scultore (1576-1636), Bellinzona, 1945.

== Literatura ==
*S.F. Ostrow in The dictionary of art, Macmillan 1996, vol. 20, pp. 46–48
*Rudolf Wittkower, Art and Architecture in Italy 1600-1750

==Zunanje povezave==
{{commons category|Stefano Maderno}}
*[http://www.newadvent.org/cathen/09513a.htm Catholic Encyclopedia article on Stefano Maderno]
*[https://web.archive.org/web/20030522140030/http://www.patwengraf.com/madernomarsyas3.htm  Patricia Wengraf Ltd., ''Apollo flaying Marsyas'']. A newly rediscovered terracotta reworking the theme of the Hermitage ''Marsyas''.
*[http://www.artnet.com/library/05/0529/T052984.asp ''Grove Dictionary of Art'']

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 16. stoletju]]</text>
      <sha1>cn5j7tuvgt0hnbwd8hjywiopxh1q6a9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne volitve v Sloveniji 2022</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521750</id>
    <revision>
      <id>6771632</id>
      <parentid>6769422</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:26:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104815" sha1="23rvh028sgcu66strqjxhmixbdx2tdu" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 618
| svetniški_kandidati = 18.671
| datum_1k            = 20. november 2022          
| upravičencev_1k     = 1.683.662
| udeležba_1k         = 802.050 (47,64%)
| št_županov_1k       = 165
| datum_2k            = 4. december 2022         
| upravičencev_2k     = 490.639
| udeležba_2k         = 206.547 (42,10%)
| št_županov_2k       = 47
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
| naslednje           = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|2026]]
}}

'''Lokalne volitve 2022''' so redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Prvi krog lokalnih volitev je po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa poteka 4. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}&lt;/ref&gt;

V 51 občinah je bil samo en županski kandidat, v 57 dva kandidata, za rekordni 8. mandat pa se poteguje 6 županov. Največ kandidatov je bilo v Mestni občini Maribor, skupaj kar 15.

V 2. krogu lokalnih volitev so župane ponovno izbirali v 47 občinah, od tega v 6 mestnih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Drugi krog županskih volitev: odločitve čakajo še v 47 občinah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drugi-krog-zupanskih-volitev-odlocitve-cakajo-se-v-47-obcinah/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Predvolilno dogajanje ==
Eden tistih, ki je med prvimi najavil kandidaturo, je župan [[Ljubljana|Ljubljane]] [[Zoran Janković]], ki Mestno občino Ljubljana vodi že 16 let, kandidaturo je napovedal že 9. maja 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Janković se bo še petič potegoval za mandat na čelu MOL-a|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/zoran-jankovic-se-bo-se-petic-potegoval-za-mandat-na-celu-mol-a/626734|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sprva se je ugibalo, da bo SDS predlagala nekdanjega notranjega ministra [[Aleš Hojs|Aleša Hojsa]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za položaj ljubljanskega župana tudi Hojs? Šoltes ne bo kandidat SD-ja.|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/v-boj-za-polozaj-ljubljanskega-zupana-tudi-hojs-soltes-ne-bo-kandidat-sd-ja/643534|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; vendar je mestni odbor na koncu izbral ekonomista Igorja Horvata. Poleg Jankovića in Horvata je kandidiralo še 7 kandidatk oz. kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so kandidati za župane mestnih občin?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/kdo-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/644894|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V večini mestnih občin kandidirajo vsaj trije kandidati. Izjema je občina Novo mesto, kjer kandidirata dva kandidata, ter Slovenj Gradec, kjer kandidira le aktualni župan.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novo mesto: Macedoni želi nadaljevati &quot;uspešno razvojno zgodbo&quot;, Vovko meni, da &quot;zmorejo več&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/novo-mesto-macedoni-zeli-nadaljevati-uspesno-razvojno-zgodbo-vovko-meni-da-zmorejo-vec/644466|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klugler s podpisi volivcev za drugi županski mandat v Slovenj Gradcu |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/klugler-s-podpisi-volivcev-za-drugi-zupanski-mandat-v-slovenj-gradcu/644449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur je bil četrtek, 20. oktober 2022. Tistega večera je vnovično kandidaturo med drugim vložil župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], ki je letos sicer kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah predsednika republike]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title= Prebilič vložil še kandidaturo za županski stolček|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/prebilic-vlozil-se-kandidaturo-za-zupanski-stolcek.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Občinska volilna komisija v Kopru je dne 28. oktobra zavrnila kandidaturo [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] za župana Kopra. Kandidati naj namreč ne bi bili določeni s tajnim glasovanjem, kot to zahteva zakon.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Komisija zavrnila kandidaturo Patrika Grebla za župana Kopra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/komisija-zavrnila-kandidaturo-patrika-grebla-za-zupana-kopra/645392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; V občini Videm pa so zavrnili celotno kandidatno listo Gibanja Svoboda za občinski svet, saj naj bi bila kršena pravila pri pripravi liste.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V občini Videm zavrnili listo kandidatov Gibanja Svoboda za občinski svet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/v-obcini-videm-zavrnili-listo-kandidatov-gibanja-svoboda-za-obcinski-svet/645480|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V občini Gorje je aktualni župan Peter Torkar za zgolj 21 glasov premagal protikandidata, nekdanjega zdravstvenega ministra [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]], zaradi česar je slednji vložil ugovor na občinsko volilno komisijo. Komisija je ugovor zavrnila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poklukar v Gorjah ni uspel, drugi krog bo v 47 občinah |url=https://siol.net/novice/svet/poklukar-v-gorjah-zahteva-razveljavitev-zupanskih-volitev-592984|website=siol.net|accessdate=2022-12-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V 2. krogu volitev v Mariboru sta kandidata Sašo Arsenovića podprli koalicijski stranki [[Socialni demokrati|SD]] in [[Gibanje Svoboda|Svoboda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda in SD podpirata Arsenoviča |url=https://siol.net/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-sd-podpirata-arsenovica-593517|website=siol.net|accessdate=2022-12-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje je podporo izrazil tudi občinski odbor [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]]. Stranka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je na drugi strani podprla Franca Kanglerja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi v Mariboru podprla Arsenoviča |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-v-mariboru-podprla-arsenovica/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V MO Celje sta podporo dolgoletnemu županu Bojanu Šrotu izrazili SDS in SLS, protikandidata Matiji Kovaču pa stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]] in Svoboda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celje: Šrot stavi na izkušnje, Kovač na sveže ideje|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/celje-srot-stavi-na-izkusnje-kovac-na-sveze-ideje.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilne aktivnosti ==
[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica DZ]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 5. september 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve bodo 23. oktobra, lokalne 20. novembra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-17|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začenja se zbiranje podpisov za kandidate na lokalnih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacenja-se-zbiranje-podpisov-za-kandidate-na-lokalnih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-17|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

== Volilna udeležba ==
=== 1. krog ===
{{tortni diagram
| caption=
| label1 = Udeležba
| value1 = 47,64
| color1 = red
| label2 = 
| value2 = 52,36
| color2 = white
| width = 200
| height = 150
}}
V prvem krogu je na volišča odšlo 802.050 ljudi, manj kot polovica od skupno 1.683.662 volilnih upravičencev. 

Najvišja udeležba je bila v občini Hodoš, in sicer 73,75 odstotna. Najnižja pa v občini Horjul, 22,64 odstotna.

Od mestnih občin je bila najvišja udeležba v Kopru (53,86 odstotna), najnižja pa v Ljubljani (39,98 odstotna).
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih
upravičencev
!Sklic
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|201.961
|11,98 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretje volitve letos zaznamuje nizka udeležba|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/imajo-volivci-dovolj-tretje-volitve-letos-zaznamuje-nizka-udelezba.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|550.815
|32,72 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve: Do 16. ure 32,72-odstotna volilna udeležba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-do-16-ure-32-72-odstotna-volilna-udelezba/648003|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Končna uradna volilna udeležba'''
|802.050 
|47,64 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-29|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

=== 2. krog ===
{{tortni diagram
| caption=
| label1 = Udeležba
| value1 = 42,10
| color1 = red
| label2 = 
| value2 = 57,90
| color2 = white
| width = 200
| height = 150
}}
V drugem krogu je na volišča odšlo 206.547 ljudi, manj kot polovica od skupno 490.646 volilnih upravičencev. 

Najvišja udeležba je bila v občini Veržej, in sicer 73,56 odstotna. Najnižja pa v občini Jesenice, zgolj 25,01 odstotna.

V mestnih občinah je bila najvišja udeležba v Celju (43,59 odstotna), najnižja pa v Kranju (28,84 odstotna).
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih
upravičencev
!Sklic
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|50.262
|10,24 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Do 11. ure 10,24-odstotna volilna udeležba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-11-ure-10-24-odstotna-volilna-udelezba/649762|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|134.480
|27,41 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Do 16. ure glasovalo 27,41 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/do-11-ure-glasovalo-50262-volilnih-upravicencev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Končna uradna volilna udeležba'''
|206.547
|42,10 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-12-05|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Novoizvoljeni župani ==
Župani so že napisani v tistih občinah, kjer je kandidat zmagal v prvem krogu.

[[Slika:Izid lokalnih volitev v Sloveniji leta 2022.svg|thumb|center|800px|Zemljevid izidov lokalnih volitev 2022.]]

=== Mestne občine ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
![[Mestna občina Maribor|Maribor]]
![[Mestna občina Kranj|Kranj]]
![[Mestna občina Koper|Koper]]
![[Mestna občina Celje|Celje]]
![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
|-
|293.822
|112.682
|57.065
|52.630
|49.540
|37.587
|-
| [[Zoran Janković]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jože Mermal in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
| [[Saša Arsenovič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Brvar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
| [[Matjaž Rakovec]] &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| [[Aleš Bržan]] &lt;small&gt;({{Abbr|LA|Lista Aleša Bržana}}+[[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt;
| Matija Kovač &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gregor Deleja in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
| [[Gregor Macedoni|Gregor Macedoni]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
|-
|33.656
|31.884
|26.224
|23.530
|18.758
|16.591
|-
| Peter Dermol &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| Samo Turel &lt;small&gt;([[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt;
| Janez Kerin &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marta Levičar Magiera in skupina volivcev Liste Modra smer}})&lt;/small&gt;
| Nuška Gajšek &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| Damjan Anželj &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| Tilen Klugler &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Metka Černjak Golež in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|}

=== Navadne s čez 20.000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:64%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Občina Domžale|Domžale]]
![[Občina Kamnik|Kamnik]]
![[Občina Slovenska Bistrica|Slov. Bistrica]]
![[Občina Brežice|Brežice]]
|-
|36.675
|29.925
|24.462
|24.051
|-
| Renata Kosec &lt;small&gt;({{Abbr|LRK|Lista Renate Kosec}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Slapar]] &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
| [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
| [[Ivan Molan]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dražen Levojević in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Občina Žalec|Žalec]]
|-
|22.667
|21.340
|21.314
|21.210
|-
| Tine Radinja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Ješe in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
| Peter Bohinec &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| [[Peter Verlič]] &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
| Janko Kos &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|}

=== Preostale navadne manjše občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Ankaran|Ankaran]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Apače|Apače]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Beltinci|Beltinci]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Benedikt|Benedikt]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Tadej Beočanin]] &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Gregor Strmčnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Darij Dujmovič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Steyer &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Virag &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Ines Forjan in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Repič &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|-
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bled|Bled]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bloke|Bloke]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bohinj|Bohinj]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Borovnica|Borovnica]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franjo Debelak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dušan Berkovič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Mežan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Iztok Pesrl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Doles &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Sodja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Peter Klanjšček in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Črnilogar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Žerjav in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bovec|Bovec]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Braslovče|Braslovče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Brda|Brda]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Brezovica|Brezovica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cankova|Cankova]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Valter Mlekuž &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Adem Omerović in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Žohar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tomaž Žohar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Mužič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Metod Ropret &lt;small&gt;({{Abbr|SV|skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Danilo Kacijan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Darko Kekec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenj.]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cerknica|Cerknica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cirkulane|Cirkulane]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Čebulj &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Iztok Čebulj in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Rupar &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Gašper Uršič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Danilo Obid in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Marjan Žmavc]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Damjan ̈Žmavc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Antonija Žumbar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Mirko Lisjak in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Črenšovci|Črenšovci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Divača|Divača]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Vera Markoja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dušan Utroša in skupina volivcev &quot;Glas ljudstva - neodvisna lista&quot;}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Romana Lesjak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Adrijana Kamnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Vladimir Radovič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Kavšek in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|A. T.|Alenka Tetičkovič}} Toplak &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|A.|Alenka}} Štrucl Dovgan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jože Femc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobje|Dobje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobrna|Dobrna]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova–P. Gradec]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Leskovšek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Janez Pavlin &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Pavlin in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Martin Brecl &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jure Dolinar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matej Avbelj in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marjan Kardinar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Kardinar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dornava|Dornava]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Duplek|Duplek]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Željko Savič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Grad in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Vovk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Damjan Vovk in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matej Zorko &lt;small&gt;(SDS)&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Preksavec &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Robert Plimon in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mitja Horvat &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Majda Zajc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; 
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas–Poljane]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gorje|Gorje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Čadež &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Borut Kolar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernardka Kolar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Torkar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Urška Mauko Tuš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Dokl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Špeh &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aljaž Špeh in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Grad|Grad]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hajdina|Hajdina]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hodoš|Hodoš]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Šlighthuber &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Cvetka Ficko &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Ficko in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Stanislav Glažar &lt;small&gt;({{Abbr|KOA|koalicija strank SDS+SD+SLS}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Soršak &lt;small&gt;({{Abbr|ZZ|Znamo. Zmoremoǃ Marko Soršak.}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Denis Tamaško &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Predlagatelj Ernest Tamaško}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Horjul|Horjul]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hrastnik|Hrastnik]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Idrija|Idrija]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ig|Ig]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Janko Prebil &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; 
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Funkl &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marko Funkl in skupina volivcev - Lista Naš Hrastnik}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Saša L. Svetelšek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Likavec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Vencelj &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Erik Logar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Zlatko Usenik &lt;small&gt;({{Abbr|LZU|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Izola|Izola]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Jezersko|Jezersko]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Juršinci|Juršinci]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Gregor Kovačič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Dušan Strnad &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Bogatič &lt;small&gt;(GS)&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Karničar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Irma Karničar Šenk in skupina volivcev - Jezersko za vse}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Robert Horvat &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Pavlin Darko in skupina volivcev - Povezani za Juršince}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kobarid|Kobarid]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kobilje|Kobilje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kočevje|Kočevje]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Miha Stegel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Leskovar &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Matajurc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tina Sivec Matalič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Darko Horvat &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Vladimir Prebilič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Lilijana Štefanič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Komen|Komen]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Komenda|Komenda]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kostel|Kostel]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kozje|Kozje]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Erik Modic &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Valter Makovec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jurij Kern &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tea Tašker Kern in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Robert Zagorc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Nataša Turk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miran Briški in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milena Kranjc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jožef Kajba in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Križevci|Križevci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kungota|Kungota]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kuzma|Kuzma]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Laško|Laško]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Henrika Zupan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Bedič in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Branko Slavinec &lt;small&gt;({{Abbr|SV|mag. Branko Slavinec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tamara Šnofl &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Plohl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jožef Škalič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleksandra Škalič Forjan in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Šantej &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Enej Kirn in skupina volivcev - Mlada moč Občine Laško}})
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Lenart|Lenart]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Lendava|Lendava]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Litija|Litija]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ljubno|Ljubno]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ljutomer|Ljutomer]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|J.|Janez}} Kramberger &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Stanka Ferš in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|J.|Janez}} Magyar &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Rokavec &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franjo Naraločnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Greta Naraločnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Olga Karba &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miran Puconja in skupina volivcev z Olgo in ekipo Sr(e)čno naprejǃ}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Logatec|Logatec]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Log - Dragomer|Log–Dragomer]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Loška dolina|Loška dolina]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Loški Potok|Loški Potok]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Berto Menard &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Miran Stanovnik]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matija Nik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matjaž Antončič &lt;small&gt;({{Abbr|NaNo|Naša Notranjska}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Simon Debeljak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Predlagatelj Barbara Levstik Šega}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Rakovnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Blaž Kraner in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Luče|Luče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Lukovica|Lukovica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Majšperk|Majšperk]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Makole|Makole]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Markovci|Markovci]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Klavdij Strmčnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Ciril Rosc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Olga Vrankar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Kveder in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Sašo Kodrič &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Majcen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Predlagatelj Peter Majcen}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Gabrovec &lt;small&gt;([[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Medvode|Medvode]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mengeš|Mengeš]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Metlika|Metlika]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mežica|Mežica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na D. polju]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Nejc Smole &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Ladislav Vidmar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Bogo Ropotar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jurij Jerič in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;M. L. Janžekovič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Nemanič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mark Maze &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Obreza in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Egon Repnik &lt;small&gt;({{Abbr|LSO|Lista za skupno občino Miklavž na D.P.}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Miren - Kostanjevica|Miren–Kostanjevica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mirna|Mirna]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mislinja|Mislinja]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog–Trebelno]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mauricij Humar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Dušan Skerbiš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Zoran Remic in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Kastelic &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Damjan Zupančič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Bojan Borovnik &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Glušič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Bregant in skupina volivcev}})
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Moravče|Moravče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mozirje|Mozirje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Muta|Muta]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Naklo|Naklo]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Balažic &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Aloj Glavač &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Vlasta Glavač in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Ivan Suhoveršnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jožef Skornšek in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Angela Mrak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tomaž Ferk in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Ivan Meglič &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Nazarje|Nazarje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Odranci|Odranci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Oplotnica|Oplotnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ormož|Ormož]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Osilnica|Osilnica]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matej Pečovnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Pečovnik Perme Nataša in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Barbara Ferenčak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andreja Poredoš in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matjaž Orter &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Martin Lesjak in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Danijel Vrbnjak &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Alenka Kovač &lt;small&gt;([[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Pesnica|Pesnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Piran|Piran]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Pivka|Pivka]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Podlehnik|Podlehnik]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Gregor Žmak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Rodež in skupina volilcev; Gregor Žmak in lista 4X4}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Korenika &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Robert Smrdelj &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Misja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jana Stonjšek in skupina volilcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Sebastian Toplak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Koren in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Podvelka|Podvelka]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Poljčane|Poljčane]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Polzela|Polzela]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Postojna|Postojna]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Prebold|Prebold]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Miran Pušnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Petra Vrhovnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Vodušek in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Kužnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dušan Pungartnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Igor Marentič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Berginc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Repnik &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Preddvor|Preddvor]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Prevalje|Prevalje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Puconci|Puconci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rače - Fram|Rače–Fram]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Radeče|Radeče]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Rok Roblek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Eva Grah Roblek in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matija Tasič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marijana Petrič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Uroš Kamenšek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Branko Ledinek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Režun &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Radenci|Radenci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Radovljica|Radovljica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Razkrižje|Razkrižje]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Roman Leljak]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Maja Rožman in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Alan Bukovnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Alan Bukovnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Ciril Globočnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matej Globočnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Rožen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Peter Stočko in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Stanko Ivanušič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dejan Rob in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Renče - Vogrsko|Renče–Vogrsko]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ribnica|Ribnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Majda Potočnik &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; 
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tarik Žigon &lt;small&gt;({{Abbr|LZV|Lista za vas}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Samo Pogorelc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matija Bartol in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Srečko Geč &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Branko Kidrič &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; 
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rogatec|Rogatec]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ruše|Ruše]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Semič|Semič]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Rihard Perauča &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Martin Mikolič &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; 
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Urška Repolusk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Srečko Lah in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Vlasta Krmelj &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Polona Kambič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Polona Kambič in skupina volivcev Gibanja Zdrava družba}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sevnica|Sevnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sežana|Sežana]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sodražica|Sodražica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Solčava|Solčava]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Srečko Ocvirk &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Sila &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tanja Sila in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Darko Ratajc &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Blaž Milavec &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Katarina Prelesnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernardka Ipavec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Starše|Starše]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Straža|Straža]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. gor.]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Toni Jelovica &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Stanko Greifoner &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Majda Mohorič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Dušan Krštinc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Martin Krštinc in skupina volivcev RIOS}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Martin Breznik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Lista za Sveto Ano - Suzana Rejak Breznik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;David Klobasa &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. gor.]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slo. gor.]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šalovci|Šalovci]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Darja V. Berlak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Vrzel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Simon Černel in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Škrlec &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mirko Cvetko &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Iztok Fartek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Mihaela Kalamar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter–Vrtojba]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šenčur|Šenčur]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šentilj|Šentilj]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šentjernej|Šentjernej]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šentjur|Šentjur]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Turk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Pavel Černe in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Ciril Kozjek &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]]+[[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;David Kos &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Štefan Žvab in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Simončič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Peter Cvelbar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Diaci &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matjaž Žmahar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šentrupert|Šentrupert]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Škocjan|Škocjan]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Škofljica|Škofljica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Ramovš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Kapler &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Primož Cimerman &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernarda Cimerman in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matija Čakš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Guzej in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marjan Hribar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šoštanj|Šoštanj]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Štore|Štore]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Tabor|Tabor]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Janko Kopušar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Zdravko Ramšak in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Blaž Izlakar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Boris Goličnik &lt;small&gt;({{Abbr|LBG|Lista Borisa Goličnika}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Miran Jurkošek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miran Jurkošek in skupina volivcev &quot;Županova neodvisna lista za razvoj&quot;}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|M.|Marko}} Semprimožnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Urša Semprimožnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Tišina|Tišina]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Trbovlje|Trbovlje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Trebnje|Trebnje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Horvat &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Alen Červ &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Zoran Poznič &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mateja Povhe &lt;small&gt;({{Abbr|DROT|DROT - za razvoj}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Alojz Benko &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Trzin|Trzin]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Tržič|Tržič]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Turnišče|Turnišče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Velika Polana|Velika Polana]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Ložar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Nuša Repše in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Miklič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Drago Zalar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Borut Horvat &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Damijan Jaklin &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Alojz Jerebic in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matjaž Hočevar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}})
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Veržej|Veržej]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Videm|Videm]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vipava|Vipava]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vitanje|Vitanje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vodice|Vodice]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Drago Legen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Slavko Petovar}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Brane Kolednik &lt;small&gt;([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Lavrenčič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tomaž Verčon in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andraž Pogorevc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anita Pogorevc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Aco Franc Šuštar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Predlagatelj Marjan Podgoršek}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vojnik|Vojnik]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vransko|Vransko]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vuzenica|Vuzenica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Branko Petre &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]]+[[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Nataša Juhart &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Daniel Cukjati &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Daniel Cukjati in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franjo Golob &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Danica Golob in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Matjaž Švagan]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Zavrč|Zavrč]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Zreče|Zreče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Železniki|Železniki]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Žetale|Žetale]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Žiri|Žiri]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Slavko Pravdič &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Boris Podvršnik &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Gasser &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Habjan in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Butolen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Franc Pulko ml. in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Kranjc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}})
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Žirovnica|Žirovnica]]'''
|colspan=3 rowspan=2 bgcolor=#EFDECD style=&quot;border-top-width:4px&quot;|
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Žužemberk|Žužemberk]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Leopold Pogačar ({{Abbr|SV|Miran Dolar in skupina volivcev &quot;Neodvisna lista za Žirovnico&quot;}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Papež &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|}

== 2. krog županskih volitev ==
V drugem krogu sta se po dva kandidata pomerila za županski stol v 47 občinah (od tega v 6 mestnih). 
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left; width:89%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Občina
! scope=&quot;col&quot; width=188px|1. kandidat
! scope=&quot;col&quot; width=20px | Procent
! scope=&quot;col&quot; width=165px | 2. kandidat
! scope=&quot;col&quot;  width=20px| Procent
|-
|align=center colspan=5 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|'''↓ Mestne ↓'''
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC style=&quot;border-top-width:3px&quot;| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Saša Arsenovič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Brvar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|61,05 % || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Franc Kangler]] &lt;small&gt;([[Nova ljudska stranka|LFK-NLS]])&lt;/small&gt; || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|38,95 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| [[Matjaž Rakovec]] &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 70,94 % || Ivo Bajec &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]+[[Nova Slovenija|NSi]]+[[Zeleni Slovenije|Zeleni]])&lt;/small&gt; || 29,06 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Celje|Celje]]
| [[Bojan Šrot]] &lt;small&gt;({{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}})&lt;/small&gt; || 42,31 % || Matija Kovač &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gregor Deleja s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,69 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| Samo Turel &lt;small&gt;([[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,78 % || [[Klemen Miklavič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Majda Smrekar s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; || 44,22 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Krško|Krško]]
| Dušan Šiško &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dejan Stanič in skupina volivcev - Lista Dušana Šiška-energično za Krško}})&lt;/small&gt; || 44,84 % || Janez Kerin &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marta L. Magiera in skupina volivcev - Liste Modra Smer}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,16 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| Damjan Anželj &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 64,57 % || Andrej Mešič &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt; || 35,43 %
|-
|align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot; colspan=5|'''↓ Navadne z +20.000 prebivalci ↓'''
|-
|align=left bgcolor=#E6E6FA style=&quot;border-top-width:3px&quot;| '''[[Občina Brežice|Brežice]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Ivan Molan]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dražen Levojević s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|52,61 % || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Igor Zorčič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Rade Ilijaž s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|47,39 %
|-
|align=left bgcolor=#E6E6FA| '''[[Občina Jesenice|Jesenice]]
| Blaž Račič &lt;small&gt;({{Abbr|ŽLJ|Županova lista za naše Jesenice in Zoran Račič s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; || 46,20 % || Peter Bohinec &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,80 %
|-
|align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot; colspan=5|'''↓ Ostale ↓'''
|-
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:3px&quot;| '''[[Občina Bled|Bled]]'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Anton Mežan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Iztok Pesrl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|51,20 % || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Janez Fajfar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Klemenčič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|40,80 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Brda|Brda]]'''
| Franc Mužič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,25 % || Karol Peter Peršolja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tanja Kodermac in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 41,75 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]'''
| Gašper Uršič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Danilo Obid in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,54 % || Urška Lahajnar Ubajiogu &lt;small&gt;([[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt; || 41,46 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]'''
| Vlasta Tetičkovič Toplak &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 52,31 % || Branko Horvat &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Lista za urban - Adriana Horvat in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 47,69 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Divača|Divača]]'''
| Robert de Lucia &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dragan Vujović in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 49,38 % || Alenka Štrucl Dovgan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jože Femc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,62 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]'''
| Franc Vovk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Damjan Vovk in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,54 % || Mojca Šenica &lt;small&gt;(SD)&lt;/small&gt; || 39,46 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dornava|Dornava]]'''
| Matej Zorko &lt;small&gt;(SDS)&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 75,21 % || Rajko Janžekovič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dominik Janžekovič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 24,79 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]'''
| Anton Preksavec &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Robert Plimon in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,24 % || Marjeta Podgoršek Rek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Maksimiljan Kotnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 39,76 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]'''
| Borut Kolar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernardka Kolar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,85 % || Jožef Petek &lt;small&gt;(SLS)&lt;/small&gt; || 41,15 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]'''
| David Roškar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Stanislav Rojko in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 48,05 % || Urška Mauko Tuš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Dokl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,95 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Ig|Ig]]'''
| Zlatko Usenik &lt;small&gt;({{Abbr|LZU|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,30 % || Anton Modic &lt;small&gt;(SLS)&lt;/small&gt; || 48,70 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]'''
| Gregor Kovačič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,81 % || Emil Rojc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Rojc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 36,19 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Izola|Izola]]'''
| Milan Bogatič &lt;small&gt;(GS)&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,40 % || Danilo Markočič &lt;small&gt;({{Abbr|IŽL|Izolska županova lista}})&lt;/small&gt; || 42,60 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]'''
| Tina Gerbec &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; || 49,21 % || Miha Stegel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,79 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Komenda|Komenda]]'''
| Majda Ravnikar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Igor Štebe in skupina volivcev}}) || 42,45 % || Jurij Kern &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tea Tašker Kern in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,55 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]'''
| Robert Zagorc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,36 % || Melita Skušek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Jelenič in skupina volivcev}}) || 42,64 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kostel|Kostel]]'''
| Nataša Turk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miran Briški in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,99 % || Valentin Južnič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Nežika Zdravič in skupina volivcev}}) || 42,01 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]'''
| Henrika Zupan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Bedič in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,34 % || Blaž Veber &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Alenka Nečemer in skupina volivcev}}) || 39,66 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Laško|Laško]]'''
| Marko Šantej &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Enej Kirn in skupina volivcev - Mlada moč občine Laško}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 65,20 % || Franc Zdolšek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || 34,80%
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Lendava|Lendava]]'''
| Janez Magyar &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,21 % || Ivan Kocut &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; || 49,79 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Logatec|Logatec]]'''
| Berto Menard &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,92 % || Bogdan Lipovšček &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Katja Stražiščar in skupina volivcev}}) || 49,08 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mengeš|Mengeš]]'''
| Bogo Ropotar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jurij Jerič in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,21 % || Franc Hribar &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || 36,79 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mežica|Mežica]]'''
| Dušan Krebel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Darja Maurič in skupina volivcev}}) || 41,06 % || Mark Maze &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Obreza in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,94 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog–Trebelno]]'''
| Anton Maver &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Stanislav Korošec in skupina volivcev}}) || 46,01 % || Franc Glušič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Bregant in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,99 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Moravče|Moravče]]'''
| Milan Balažic &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,57 % || Martin Rebolj &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]]) || 41,43 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Piran|Piran]]'''
| [[Gašpar Gašpar Mišič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Egon Štibilj in skupina volivcev}}) || 41,52 % || Andrej Korenika &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,48 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Puconci|Puconci]]'''
| Branko Ritlop &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]]) || 49,05 % || Uroš Kamenšek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,95 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]'''
| Rihard Perauča &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 65,60 % || Martin Ficko &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Buček in skupina volivcev}}) || 34,40 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Sežana|Sežana]]'''
| Andrej Sila &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tanja Sila in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,06 % || Jernej Bortolato &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tanja Svetina in skupina volivcev}}) || 36,94 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]'''
| Toni Jelovica &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,04 % || Jurij Borko &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Roman Medik in skupina volivcev}}) || 49,96 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]'''
| Andrej Vrzel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Simon Černel in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,71 % || Anton Slana &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Rok Korošak in skupina volivcev}}) || 49,29 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Škofljica|Škofljica]]'''
| Rok Treven &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Petra Šilc Miklič in skupina volivcev}}) || 47,89 % || Primož Cimerman &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernarda Cimerman in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 52,11 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]'''
| Janko Kopušar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Zdravko Ramšak in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 70,62 % || Peter Rosenstein &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt; || 29,38 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]'''
| Blaž Izlakar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,81 % || Rajko Meserko &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt; || 46,19 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]'''
| Oton Bratuž &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt; || 48,49 % || Alen Červ &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,51 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Trebnje|Trebnje]]'''
| Mateja Povhe &lt;small&gt;(DROT - za razvoj)&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 81,53 % || Alojzij Kastelic &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Branko Meglič in skupina volivcev}}) || 18,47 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]'''
| Tadej Malovrh &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Lidija Vilar in skupina volivcev}}) || 46,35 % || Matjaž Hočevar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,65 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Veržej|Veržej]]'''
| Rastko Škrjanec &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janko Skuhala}}) || 46,25 % || Drago Legen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Slavko Petovar}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,75 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Žiri|Žiri]]'''
| Štefan Bogataj &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; || 48,48 % || Franc Kranjc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,52 %
|}

== Volilni izidi v mestnih občinah ==

=== Ljubljana ===
{{color box|#F8DE7E|89.405 glasovnic (39,98%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Zoran Janković''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Jože Mermal s skupino volivcev
| align=right|61,83 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Nataša Sukič
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Levica (politična stranka)|Levica]]    
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|9,61 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 3.
| Aleš Primc
| [[Glas za otroke in družine]] 
| align=right|6,95 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Igor Horvat
| [[Slovenska demokratska stranka]] 
| align=right|6,28 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| [[Tina Bregant]]
| [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Naša dežela]] 
| align=right|5,69 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Mojca Sojar
| [[Nova Slovenija]] 
| align=right|3,19 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 7.
| Jasminka Dedić
| [[VESNA - zelena stranka|VESNA – zelena stranka]] 
| align=right|3,16 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 8.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]] in [[Konkretno]]
| align=right|1,67 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 9.
| [[Jasmin Feratović]]
| [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] 
| align=right|1,62 % &amp;nbsp;
|}

=== Maribor ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 36.011 glasovnic (41,21%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 32.235 glasovnic (36,90%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| [[Saša Arsenovič]]
| Andrej Brvar s skupino volivcev
| align=right|36,69 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| [[Franc Kangler]]
| [[Nova ljudska stranka]] 
| align=right|25,46 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Vojko Flis]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Gibanje Svoboda]] 
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|20,29 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| [[Dejan Kaloh]]
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|4,27 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Lidija Divjak Mirnik
| Lista za pravičen razvoj
| align=right|3,87 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| [[Boštjan Klun]]
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|2,13 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 7.
| Josip Rotar
| Lista kolesarjev in pešcev
| align=right|1,31 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 8.
| Vladimir Šega
| [[Levica (politična stranka)|Levica]] 
| align=right|1,14 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 9.
| Igor Jurišič 
| [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]]
| align=right|0,97 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 10.
| Bernard Memon
| [[Nova Slovenija]]
| align=right|0,96 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 11.
| [[Aleksander Kamenik]]
| Stranka Aleksandra Kamenika
| align=right|0,74 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 12.
| Matic Matjašič
| Lista mladih. Povezujemo
| align=right| 0,65 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 13.
| Nina Beyokol
| [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]
| align=right|0,57 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 14.
| Miha Recek
| [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Naša dežela]] 
| align=right|0,54 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 15.
| Franc Jesenek
| [[Stranka slovenskega naroda]]
| align=right|0,44 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''[[Saša Arsenovič]]''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Andrej Brvar s skupino volivcev
| align=right|61,00 % &amp;nbsp;
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Franc Kangler]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Nova ljudska stranka]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|39,00 % &amp;nbsp;
|}

=== Kranj ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 18.867 glasovnic (42,24%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 12.888 glasovnic (28,84%).}}
[[Slika:Glasovnica na lokalnih volitvah 2022 - 2. krog - Kranj.jpg|sličica|185px|Glasovnica iz MO Kranj]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center|1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|48,23 % &amp;nbsp;
|-
| align=center|2.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zeleni Slovenije|Zeleni]]
| align=right|19,50 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Zoran Stevanović]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Resni.ca]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|17,42 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Aleksander Svetelj
| Več za Kranj
| align=right|7,67 % &amp;nbsp; 
|-
| align=center| 5.
| Srečko Barbič
| [[Gibanje Svoboda]] 
| align=right|4,00 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Igor Velov
| Lista za razvoj Kranja
| align=right|3,19 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Matjaž Rakovec''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Socialni demokrati
| align=right|70,92 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Ivo Bajec
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|SDS, SLS, NSi, Zeleni
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|29,08 % &amp;nbsp;
|}

=== Koper ===
{{color box|#F8DE7E|22.989 glasovnic (53,86%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Aleš Bržan [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Lista Aleša Bržana in GS
| align=right|53,60 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Boris Popovič]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Koper je naš]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|37,69 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 3.
| Igor Colja
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|2,55 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Peter Bolčič
| Zaupanje
| align=right|2,51 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Jadranka Šturm Kocjan
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|2,03 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Alan Medveš
| [[Levica (politična stranka)|Levica]] 
| align=right|1,61 % &amp;nbsp;
|}

=== Celje ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 16.310 glasovnic (41,50%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 17.000 glasovnic (43,27%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| [[Bojan Šrot]]
| Celjska županova lista
| align=right|46,86 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| Matija Kovač
| Gregor Deleja s skupino volivcev
| align=right|33,14 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Uroš Lesjak
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Gibanje Svoboda]]
| align=right style=&quot;border-top-width:3px&quot;|9,41 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Sandi Sendelbah
| Lista za Celje
| align=right|6,25 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Primož Brvar
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|4,34 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Matija Kovač''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Gregor Deleja s skupino volivcev
| align=right|57,81 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Bojan Šrot
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Celjska županova lista
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|42,19 % &amp;nbsp;
|}

=== Novo mesto ===
{{color box|#F8DE7E|12.909 glasovnic (43,81%)}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''[[Gregor Macedoni]] [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Boštjan Grobler s skupino volivcev
| align=right|74,51 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Srečko Vovko
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Socialni demokrati]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|25,49 % &amp;nbsp;
|}

=== Velenje ===
{{color box|#F8DE7E|12.533 glasovnic (47,35%)}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Peter Dermol [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| [[Socialni demokrati]] 
| align=right|68,84 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Milan Medved
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Herman Arlič s skupino volivcev
| align=right style=&quot;border-top-width:3px&quot;|16,97 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 3.
| Lidija Črnko
| [[Gibanje Svoboda]]
| align=right|6,06 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Benjamin Strozak
| [[Dobra država]] 
| align=right|4,22 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Jože Hribar
| Naše Velenje
| align=right|2,40 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Lidija Šolinc
| [[Resni.ca]]
| align=right|1,51 % &amp;nbsp;
|}

=== Nova Gorica ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 11.918 glasovnic (46,08%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog –   &amp;nbsp;&amp;nbsp;8.640 glasovnic (33,39%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| Samo Turel
| [[Gibanje Svoboda]] 
| align=right|40,78 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Majda Smrekar s skupino volivcev
| align=right|25,85 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Damjana Pavlica 
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Slovenska demokratska stranka]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|14,86 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Tomaž Horvat
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|9,14 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija]] 
| align=right|7,17 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Andreja Pelicon
| [[Levica (politična stranka)|Levica]] 
| align=right|2,21 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Samo Turel''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| [[Gibanje Svoboda]] 
| align=right|55,86 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Klemen Miklavič]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Majda Smrekar s skupino volivcev
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|44,14 % &amp;nbsp;
|}

=== Krško ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 9.855 glasovnic (47,00%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 8.120 glasovnic (38,74%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| Dušan Šiško
| Dejan Stanič in skupina volivcev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Lista Dušana Šiška-energično za Krško)&lt;/small&gt; 
| align=right|24,61 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| Janez Kerin
| Marta L. Magiera in skupina volivcev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Liste Modra Smer)&lt;/small&gt; 
| align=right|19,75 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Aleš Zorko
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Gibanje Svoboda]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|18,75 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Iztok Starc
| [[Slovenska ljudska stranka]]
| align=right|17,22 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Jože Olovec
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|9,86 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Janja Starc
| Dušan Arh in skupina volivcev
| align=right|9,81 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Janez Kerin''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Marta L. Magiera in skupina volivcev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Liste Modra Smer)&lt;/small&gt; 
| align=right|55,16 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Dušan Šiško
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Dejan Stanič in skupina volivcev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Lista Dušana Šiška-energično za Krško)&lt;/small&gt; 
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|44,84 % &amp;nbsp;
|}

=== Ptuj ===
{{color box|#F8DE7E|9.138 glasovnic (47,64%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Nuška Gajšek [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|64,28 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Andrej Čuš]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Milan Klemenc in skupina volivcev
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|16,14 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 3.
| Franjo Rozman
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|8,69 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Štefan Petek
| [[Gibanje Svoboda]]
| align=right|5,02 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Boštjan Koražija
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| align=right|1,98 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Robert Križanič
| [[Resni.ca]] in [[Za zdravo družbo| Zdrava Družba]]
| align=right|1,83 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 7.
| Suzana Lara Krause
| [[Slovenska ljudska stranka]]
| align=right|1,74 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 8.
| Andrej Lacko
| [[Slovenska nacionalna stranka]]
| align=right|0,32 % &amp;nbsp;
|}

=== Murska Sobota ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 8.098 glasovnic (51,15%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 6.547 glasovnic (41,56%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| Damjan Anželj
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|41,86 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| Andrej Mešič
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|32,72 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Mitja Horvat
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Gibanje Svoboda]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|23,09 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Blanka Denko Čeh
| Akacije
| align=right|2,34 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Damjan Anželj''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|64,76 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Andrej Mešič
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Slovenska demokratska stranka]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|35,24 % &amp;nbsp;
|}

=== Slovenj Gradec ===
{{color box|#F8DE7E|6.398 glasovnic (46,00%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Tilen Klugler [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Metka Č. Golež in skupina volivcev
| align=right|100,00 % &amp;nbsp;
|}

== Javnomnenjske raziskave ==
{{Main|Javnomnenjske raziskave za lokalne volitve v Sloveniji 2022}}
Pred lokalnimi volitvami v Sloveniji 2022 je agencija Ninamedia izvajala [[Anketa|javnomnenjske raziskave]], z namenom ocenitve volilnega namena prebivalcev [[Slovenija|Slovenije]].

Raziskave javnega mnenja so med drugim nakazale morebitno zmago Zorana Jankovića v prvem krogu. V Kranju bi se Matjaž Rakovec v primeru neuspeha v prvem v drugem krogu pomeril z Zoranom Stevanovićem ali Ivom Bajcem. V Mariboru se bo v drugi krog zagotovo uvrstil Saša Arsenović, njegov tekmec v njem pa bo po vsej verjetnosti Franc Kangler ali Vojko Flis. V Kopru pa se po anketah zmaga obeta Alešu Bržanu, ki ima tudi veliko možnost zmage že v prvem krogu.

== Statistika ==

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left; width:80%&quot;
|-
! width=505 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! width=505 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20|618 ||  width=250|Skupaj || align=center width=20|18.671
|-
| Ženske || align=center|107 || Ženske || align=center|8.478
|-
| Moški || align=center|511 || Moški || align=center|10.193
|-
| Mestne občine || align=center|74 || Mestne občine || align=center|3,446
|-
| Preostale občine || align=center|544 || Preostale občine || align=center|15,225
|-
| Najstarejši || align=center|82 let || Najstarejši || align=center|94 let
|-
| Najmlajši || align=center|22 let || Najmlajši || align=center|18 let
|-
! width=500 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! width=500 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center|212 || Skupaj || align=center|3,382
|-
| Ženske || align=center|29 || Ženske || align=center|1,168
|-
| Moški || align=center|183 || Moški || align=center|2,171
|-
| Najstarejši || align=center|76 let || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center|29 let || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja županska podpora v %&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina Trebnje|Trebnje]])&lt;/small&gt; || align=center|81,53% || Največ svetnikov &lt;small&gt;(OBČINA)&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja županska podpora v %&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]])&lt;/small&gt; || align=center|50,04% || Najmanj svetnikov &lt;small&gt;(OBČINA)&lt;/small&gt; || align=center|
|-
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left; width:40%&quot;
! width=260 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število županskih mandatov
|-
| width=207|8. mandat županovanja || align=center width=47|5
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|1
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}

=== Izvoljeni županski kandidati po strankah / listah ===
618 kandidatov kandidira s podporo 64 različnih grupacij (stranke, liste, koalicije in skupine volivcev).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=362 rowspan=2|Predlagatelji 
! width=70 rowspan=2|Kandidati 
! width=180 colspan=3|Izvoljeni
|-
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski kandidati s podporo volivcev (SV)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|270
| align=center|103
| align=center|34
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''137
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|34
| align=center|13
| align=center|2
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''15
|-
| align=center|3.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|53
| align=center|10
| align=center|4
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''14
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|61
| align=center|11
| align=center|1
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''12
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|34
| align=center|11
| align=center style=color:#696969|0
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''11
|-
| align=center|6.
| align=center|
| Kandidati s koalicijsko podporo več strank&lt;small&gt;{{efn|name=|'''15 županskih kandidatov kandidira s podporo koalicije dveh ali več strank (list) oz. skupine volivcevː'''&lt;br&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; Svoboda + Levica + SD + DeSUS (BREŽICE)&lt;br&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + SLS drugačni in povezani (DESTRNIK)&lt;br&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + Nsi (GROSUPLJE)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + SD + SLS (HAJDINA)&lt;br&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; Lista Mateja Slaparja + NSi + skupina volivcev (KAMNIK)&lt;br&gt; 
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; Lista Aleša Bržana + Svoboda (KOPER)&lt;br&gt;
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + NSi + SLS + Zeleni Slovenije (KRANJ)&lt;br&gt;   
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + NSi (LENDAVA)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; Zeleni Slovenije + Konkretno (LJUBLJANA)&lt;br&gt; 
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SLS + Naša dežela (MARIBOR)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SLS + SDS + NSi + DeSUS (SL. BISTRICA)&lt;br&gt;    
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SLS + SDS (ŠENČUR)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SD + skupina volivcev (VELENJE)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; NSi + SDS (VOJNIK)&lt;br&gt; 
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + NSi (ŽIRI) 
}}&lt;/small&gt;
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|15
| align=center|7
| align=center|2
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''9
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|51
| align=center|1
| align=center|2
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|
| align=center|
| Naša Notranjska (NaNo)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|4
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| —
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.png|60px]]
| [[Liberalna demokracija Slovenije]] (LDS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| —
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|40px]]
| [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS) 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| —
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Zagorje gre naprej
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Znamo. Zmoremo! Marko Soršak.
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Borisa Goličnika
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista za vas
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista za skupno občino Miklavž D.P.
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Drot – za razvoj
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center|1
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Zlatka Usenika za napredek občine IG 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center|1
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Renate Kosec&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Lista povezovanja in sodelovanja)&lt;/small&gt;
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|19.
| align=center|
| [[Nova ljudska stranka]] (NLS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center| —
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Županova lista za naše Jesenice
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969|0
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Izolska županova lista (IŽL)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969|0
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Celjska županova lista Slovenije
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969|0
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|23.
| align=center|[[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|60px]]
| [[Levica (politična stranka)|Levica]] (L)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|13
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Resni.ca]]
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|9
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center| 
| [[VESNA – zelena stranka]] 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|6
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.png|58px]]
| [[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|6
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Zeleni Slovenije.png|22px]]
| [[Zeleni Slovenije]] (ZS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|4
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Piratska_stranka_slovenije_1.png|60px]]
| [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] (Pirati)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:NaprejSlovenija.jpg|45px]]
| [[Naprej Slovenija]] (NPS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Dobra država]] (DD)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:DeSUS_Logo.svg.png|40px]]
| [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista volivcev LESK
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:ZLS_logo.jpg|50px]]
| [[Za ljudstvo Slovenije]] (ZLS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Zveza za Primorsko (ZZP)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Oljka
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Konkretno_logo.svg|50px]]
| [[Konkretno]]
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Glas za otroke in družine.png|35px]]
| [[Glas za otroke in družine]] 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Logotip Socialistične Partije Slovenije mala različica.png|25px]]
| [[Socialistična partija Slovenije]] (SPS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Koper je naš]] (KJN)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista DNK Trbovelj
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Sandija Jakliča
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Stranka Aleksandra Kamenika
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista kolesarjev in pešcev
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista mladih. Povezujemo.
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|.
| align=center|
| Neodvisna lista za boljše Jesenice
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Kobal Mitja (LKM)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Vasilija Žbogarja
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| LTD Toni Dragar – Lista za vse generacije
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Igorja Zupančiča
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Komunalno ekološka lista
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Združeni – neodvisna lista za Prevalje
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Združena Moravška dolina
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista aktivni
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Gibanje za občino Piran (GZOP)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Več za Kranj
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Naše Velenje
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista za Celje
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Stranka Akacije]] 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Dialog za napredek
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Sloga
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Zaupanje
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 
|-
| align=center|
| align=center|
| Skupaj za mengeško občino (SMO)&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Skupaj zmoremo več)&lt;/small&gt;
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista za pravičen razvoj&lt;br&gt;&lt;small&gt;(mestnih četrti in krajevnih skupnosti)&lt;/small&gt;
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|618
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|165
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|47
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|212
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>23rvh028sgcu66strqjxhmixbdx2tdu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771638</id>
      <parentid>6771632</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:32:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104823" sha1="jpysnw917sutwvzo9ur98avi0tk4dc4" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 618
| svetniški_kandidati = 18.671
| datum_1k            = 20. november 2022  
| št_županov_1k       = 165        
| upravičencev_1k     = 1.683.662
| udeležba_1k         = &amp;nbsp;&amp;nbsp; 802.050 (47,64%)
| datum_2k            = 4. december 2022 
| št_županov_2k       = 47   
| upravičencev_2k     = 490.639
| udeležba_2k         = 206.547 (42,10%)
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
| naslednje           = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|2026]]
}}

'''Lokalne volitve 2022''' so redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Prvi krog lokalnih volitev je po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa poteka 4. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}&lt;/ref&gt;

V 51 občinah je bil samo en županski kandidat, v 57 dva kandidata, za rekordni 8. mandat pa se poteguje 6 županov. Največ kandidatov je bilo v Mestni občini Maribor, skupaj kar 15.

V 2. krogu lokalnih volitev so župane ponovno izbirali v 47 občinah, od tega v 6 mestnih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Drugi krog županskih volitev: odločitve čakajo še v 47 občinah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drugi-krog-zupanskih-volitev-odlocitve-cakajo-se-v-47-obcinah/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Predvolilno dogajanje ==
Eden tistih, ki je med prvimi najavil kandidaturo, je župan [[Ljubljana|Ljubljane]] [[Zoran Janković]], ki Mestno občino Ljubljana vodi že 16 let, kandidaturo je napovedal že 9. maja 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Janković se bo še petič potegoval za mandat na čelu MOL-a|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/zoran-jankovic-se-bo-se-petic-potegoval-za-mandat-na-celu-mol-a/626734|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sprva se je ugibalo, da bo SDS predlagala nekdanjega notranjega ministra [[Aleš Hojs|Aleša Hojsa]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za položaj ljubljanskega župana tudi Hojs? Šoltes ne bo kandidat SD-ja.|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/v-boj-za-polozaj-ljubljanskega-zupana-tudi-hojs-soltes-ne-bo-kandidat-sd-ja/643534|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; vendar je mestni odbor na koncu izbral ekonomista Igorja Horvata. Poleg Jankovića in Horvata je kandidiralo še 7 kandidatk oz. kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so kandidati za župane mestnih občin?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/kdo-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/644894|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V večini mestnih občin kandidirajo vsaj trije kandidati. Izjema je občina Novo mesto, kjer kandidirata dva kandidata, ter Slovenj Gradec, kjer kandidira le aktualni župan.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novo mesto: Macedoni želi nadaljevati &quot;uspešno razvojno zgodbo&quot;, Vovko meni, da &quot;zmorejo več&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/novo-mesto-macedoni-zeli-nadaljevati-uspesno-razvojno-zgodbo-vovko-meni-da-zmorejo-vec/644466|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klugler s podpisi volivcev za drugi županski mandat v Slovenj Gradcu |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/klugler-s-podpisi-volivcev-za-drugi-zupanski-mandat-v-slovenj-gradcu/644449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur je bil četrtek, 20. oktober 2022. Tistega večera je vnovično kandidaturo med drugim vložil župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], ki je letos sicer kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah predsednika republike]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title= Prebilič vložil še kandidaturo za županski stolček|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/prebilic-vlozil-se-kandidaturo-za-zupanski-stolcek.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Občinska volilna komisija v Kopru je dne 28. oktobra zavrnila kandidaturo [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] za župana Kopra. Kandidati naj namreč ne bi bili določeni s tajnim glasovanjem, kot to zahteva zakon.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Komisija zavrnila kandidaturo Patrika Grebla za župana Kopra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/komisija-zavrnila-kandidaturo-patrika-grebla-za-zupana-kopra/645392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; V občini Videm pa so zavrnili celotno kandidatno listo Gibanja Svoboda za občinski svet, saj naj bi bila kršena pravila pri pripravi liste.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V občini Videm zavrnili listo kandidatov Gibanja Svoboda za občinski svet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/v-obcini-videm-zavrnili-listo-kandidatov-gibanja-svoboda-za-obcinski-svet/645480|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V občini Gorje je aktualni župan Peter Torkar za zgolj 21 glasov premagal protikandidata, nekdanjega zdravstvenega ministra [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]], zaradi česar je slednji vložil ugovor na občinsko volilno komisijo. Komisija je ugovor zavrnila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poklukar v Gorjah ni uspel, drugi krog bo v 47 občinah |url=https://siol.net/novice/svet/poklukar-v-gorjah-zahteva-razveljavitev-zupanskih-volitev-592984|website=siol.net|accessdate=2022-12-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V 2. krogu volitev v Mariboru sta kandidata Sašo Arsenovića podprli koalicijski stranki [[Socialni demokrati|SD]] in [[Gibanje Svoboda|Svoboda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda in SD podpirata Arsenoviča |url=https://siol.net/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-sd-podpirata-arsenovica-593517|website=siol.net|accessdate=2022-12-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje je podporo izrazil tudi občinski odbor [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]]. Stranka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je na drugi strani podprla Franca Kanglerja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi v Mariboru podprla Arsenoviča |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-v-mariboru-podprla-arsenovica/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V MO Celje sta podporo dolgoletnemu županu Bojanu Šrotu izrazili SDS in SLS, protikandidata Matiji Kovaču pa stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]] in Svoboda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celje: Šrot stavi na izkušnje, Kovač na sveže ideje|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/celje-srot-stavi-na-izkusnje-kovac-na-sveze-ideje.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilne aktivnosti ==
[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica DZ]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 5. september 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve bodo 23. oktobra, lokalne 20. novembra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-17|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začenja se zbiranje podpisov za kandidate na lokalnih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacenja-se-zbiranje-podpisov-za-kandidate-na-lokalnih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-17|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

== Volilna udeležba ==
=== 1. krog ===
{{tortni diagram
| caption=
| label1 = Udeležba
| value1 = 47,64
| color1 = red
| label2 = 
| value2 = 52,36
| color2 = white
| width = 200
| height = 150
}}
V prvem krogu je na volišča odšlo 802.050 ljudi, manj kot polovica od skupno 1.683.662 volilnih upravičencev. 

Najvišja udeležba je bila v občini Hodoš, in sicer 73,75 odstotna. Najnižja pa v občini Horjul, 22,64 odstotna.

Od mestnih občin je bila najvišja udeležba v Kopru (53,86 odstotna), najnižja pa v Ljubljani (39,98 odstotna).
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih
upravičencev
!Sklic
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|201.961
|11,98 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretje volitve letos zaznamuje nizka udeležba|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/imajo-volivci-dovolj-tretje-volitve-letos-zaznamuje-nizka-udelezba.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|550.815
|32,72 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve: Do 16. ure 32,72-odstotna volilna udeležba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-do-16-ure-32-72-odstotna-volilna-udelezba/648003|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Končna uradna volilna udeležba'''
|802.050 
|47,64 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-29|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

=== 2. krog ===
{{tortni diagram
| caption=
| label1 = Udeležba
| value1 = 42,10
| color1 = red
| label2 = 
| value2 = 57,90
| color2 = white
| width = 200
| height = 150
}}
V drugem krogu je na volišča odšlo 206.547 ljudi, manj kot polovica od skupno 490.646 volilnih upravičencev. 

Najvišja udeležba je bila v občini Veržej, in sicer 73,56 odstotna. Najnižja pa v občini Jesenice, zgolj 25,01 odstotna.

V mestnih občinah je bila najvišja udeležba v Celju (43,59 odstotna), najnižja pa v Kranju (28,84 odstotna).
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih
upravičencev
!Sklic
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|50.262
|10,24 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Do 11. ure 10,24-odstotna volilna udeležba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-11-ure-10-24-odstotna-volilna-udelezba/649762|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|134.480
|27,41 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Do 16. ure glasovalo 27,41 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/do-11-ure-glasovalo-50262-volilnih-upravicencev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Končna uradna volilna udeležba'''
|206.547
|42,10 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-12-05|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/udelezba|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Novoizvoljeni župani ==
Župani so že napisani v tistih občinah, kjer je kandidat zmagal v prvem krogu.

[[Slika:Izid lokalnih volitev v Sloveniji leta 2022.svg|thumb|center|800px|Zemljevid izidov lokalnih volitev 2022.]]

=== Mestne občine ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
![[Mestna občina Maribor|Maribor]]
![[Mestna občina Kranj|Kranj]]
![[Mestna občina Koper|Koper]]
![[Mestna občina Celje|Celje]]
![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
|-
|293.822
|112.682
|57.065
|52.630
|49.540
|37.587
|-
| [[Zoran Janković]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jože Mermal in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
| [[Saša Arsenovič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Brvar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
| [[Matjaž Rakovec]] &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| [[Aleš Bržan]] &lt;small&gt;({{Abbr|LA|Lista Aleša Bržana}}+[[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt;
| Matija Kovač &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gregor Deleja in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
| [[Gregor Macedoni|Gregor Macedoni]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
|-
|33.656
|31.884
|26.224
|23.530
|18.758
|16.591
|-
| Peter Dermol &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| Samo Turel &lt;small&gt;([[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt;
| Janez Kerin &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marta Levičar Magiera in skupina volivcev Liste Modra smer}})&lt;/small&gt;
| Nuška Gajšek &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| Damjan Anželj &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| Tilen Klugler &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Metka Černjak Golež in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|}

=== Navadne s čez 20.000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:64%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Občina Domžale|Domžale]]
![[Občina Kamnik|Kamnik]]
![[Občina Slovenska Bistrica|Slov. Bistrica]]
![[Občina Brežice|Brežice]]
|-
|36.675
|29.925
|24.462
|24.051
|-
| Renata Kosec &lt;small&gt;({{Abbr|LRK|Lista Renate Kosec}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Slapar]] &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
| [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
| [[Ivan Molan]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dražen Levojević in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Občina Žalec|Žalec]]
|-
|22.667
|21.340
|21.314
|21.210
|-
| Tine Radinja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Ješe in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
| Peter Bohinec &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
| [[Peter Verlič]] &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
| Janko Kos &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|}

=== Preostale navadne manjše občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Ankaran|Ankaran]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Apače|Apače]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Beltinci|Beltinci]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0|'''[[Občina Benedikt|Benedikt]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Tadej Beočanin]] &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Gregor Strmčnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Darij Dujmovič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Steyer &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Virag &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Ines Forjan in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Repič &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|-
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bled|Bled]]'''
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bloke|Bloke]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bohinj|Bohinj]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Borovnica|Borovnica]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franjo Debelak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dušan Berkovič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Mežan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Iztok Pesrl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Doles &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Sodja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Peter Klanjšček in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Črnilogar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Žerjav in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Bovec|Bovec]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Braslovče|Braslovče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Brda|Brda]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|'''[[Občina Brezovica|Brezovica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cankova|Cankova]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Valter Mlekuž &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Adem Omerović in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Žohar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tomaž Žohar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Mužič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Metod Ropret &lt;small&gt;({{Abbr|SV|skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Danilo Kacijan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Darko Kekec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenj.]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cerknica|Cerknica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Cirkulane|Cirkulane]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Čebulj &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Iztok Čebulj in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Rupar &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Gašper Uršič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Danilo Obid in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Marjan Žmavc]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Damjan ̈Žmavc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Antonija Žumbar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Mirko Lisjak in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Črenšovci|Črenšovci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Divača|Divača]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Vera Markoja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dušan Utroša in skupina volivcev &quot;Glas ljudstva - neodvisna lista&quot;}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Romana Lesjak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Adrijana Kamnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Vladimir Radovič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Kavšek in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|A. T.|Alenka Tetičkovič}} Toplak &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|A.|Alenka}} Štrucl Dovgan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jože Femc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobje|Dobje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobrna|Dobrna]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova–P. Gradec]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Leskovšek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Janez Pavlin &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Pavlin in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Martin Brecl &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jure Dolinar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matej Avbelj in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marjan Kardinar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Kardinar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dornava|Dornava]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Duplek|Duplek]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Željko Savič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Grad in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Vovk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Damjan Vovk in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matej Zorko &lt;small&gt;(SDS)&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Preksavec &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Robert Plimon in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mitja Horvat &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Majda Zajc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; 
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas–Poljane]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gorje|Gorje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Čadež &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Borut Kolar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernardka Kolar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Torkar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Urška Mauko Tuš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Dokl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Špeh &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aljaž Špeh in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Grad|Grad]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hajdina|Hajdina]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hodoš|Hodoš]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Šlighthuber &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Cvetka Ficko &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Ficko in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Stanislav Glažar &lt;small&gt;({{Abbr|KOA|koalicija strank SDS+SD+SLS}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Soršak &lt;small&gt;({{Abbr|ZZ|Znamo. Zmoremoǃ Marko Soršak.}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Denis Tamaško &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Predlagatelj Ernest Tamaško}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Horjul|Horjul]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hrastnik|Hrastnik]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Idrija|Idrija]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ig|Ig]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Janko Prebil &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; 
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Funkl &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marko Funkl in skupina volivcev - Lista Naš Hrastnik}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Saša L. Svetelšek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Likavec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Vencelj &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Erik Logar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Zlatko Usenik &lt;small&gt;({{Abbr|LZU|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Izola|Izola]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Jezersko|Jezersko]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Juršinci|Juršinci]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Gregor Kovačič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Dušan Strnad &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Bogatič &lt;small&gt;(GS)&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Karničar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Irma Karničar Šenk in skupina volivcev - Jezersko za vse}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Robert Horvat &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Pavlin Darko in skupina volivcev - Povezani za Juršince}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kobarid|Kobarid]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kobilje|Kobilje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kočevje|Kočevje]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Miha Stegel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Leskovar &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Matajurc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tina Sivec Matalič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Darko Horvat &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Vladimir Prebilič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Lilijana Štefanič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Komen|Komen]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Komenda|Komenda]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kostel|Kostel]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kozje|Kozje]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Erik Modic &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Valter Makovec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jurij Kern &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tea Tašker Kern in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Robert Zagorc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Nataša Turk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miran Briški in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milena Kranjc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jožef Kajba in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Križevci|Križevci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kungota|Kungota]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Kuzma|Kuzma]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Laško|Laško]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Henrika Zupan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Bedič in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Branko Slavinec &lt;small&gt;({{Abbr|SV|mag. Branko Slavinec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tamara Šnofl &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Plohl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jožef Škalič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleksandra Škalič Forjan in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Šantej &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Enej Kirn in skupina volivcev - Mlada moč Občine Laško}})
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Lenart|Lenart]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Lendava|Lendava]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Litija|Litija]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ljubno|Ljubno]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ljutomer|Ljutomer]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|J.|Janez}} Kramberger &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Stanka Ferš in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|J.|Janez}} Magyar &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Rokavec &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franjo Naraločnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Greta Naraločnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Olga Karba &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miran Puconja in skupina volivcev z Olgo in ekipo Sr(e)čno naprejǃ}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Logatec|Logatec]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Log - Dragomer|Log–Dragomer]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Loška dolina|Loška dolina]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Loški Potok|Loški Potok]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Berto Menard &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Miran Stanovnik]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matija Nik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matjaž Antončič &lt;small&gt;({{Abbr|NaNo|Naša Notranjska}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Simon Debeljak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Predlagatelj Barbara Levstik Šega}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Rakovnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Blaž Kraner in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Luče|Luče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Lukovica|Lukovica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Majšperk|Majšperk]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Makole|Makole]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Markovci|Markovci]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Klavdij Strmčnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Ciril Rosc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Olga Vrankar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Kveder in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Sašo Kodrič &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Majcen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Predlagatelj Peter Majcen}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Gabrovec &lt;small&gt;([[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Medvode|Medvode]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mengeš|Mengeš]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Metlika|Metlika]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mežica|Mežica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na D. polju]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Nejc Smole &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Ladislav Vidmar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Bogo Ropotar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jurij Jerič in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;M. L. Janžekovič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Nemanič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mark Maze &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Obreza in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Egon Repnik &lt;small&gt;({{Abbr|LSO|Lista za skupno občino Miklavž na D.P.}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Miren - Kostanjevica|Miren–Kostanjevica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mirna|Mirna]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mislinja|Mislinja]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog–Trebelno]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mauricij Humar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Dušan Skerbiš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Zoran Remic in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Kastelic &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Damjan Zupančič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Bojan Borovnik &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Glušič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Bregant in skupina volivcev}})
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Moravče|Moravče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Mozirje|Mozirje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Muta|Muta]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Naklo|Naklo]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Balažic &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Aloj Glavač &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Vlasta Glavač in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Ivan Suhoveršnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jožef Skornšek in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Angela Mrak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tomaž Ferk in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Ivan Meglič &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Nazarje|Nazarje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Odranci|Odranci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Oplotnica|Oplotnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ormož|Ormož]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Osilnica|Osilnica]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matej Pečovnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Pečovnik Perme Nataša in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Barbara Ferenčak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andreja Poredoš in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matjaž Orter &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Martin Lesjak in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Danijel Vrbnjak &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Alenka Kovač &lt;small&gt;([[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Pesnica|Pesnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Piran|Piran]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Pivka|Pivka]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Podlehnik|Podlehnik]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Gregor Žmak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Rodež in skupina volilcev; Gregor Žmak in lista 4X4}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Korenika &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Robert Smrdelj &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Misja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jana Stonjšek in skupina volilcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Sebastian Toplak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Koren in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Podvelka|Podvelka]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Poljčane|Poljčane]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Polzela|Polzela]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Postojna|Postojna]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Prebold|Prebold]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Miran Pušnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jani Pavlič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Petra Vrhovnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Vodušek in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Kužnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dušan Pungartnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Igor Marentič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Berginc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Repnik &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Preddvor|Preddvor]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Prevalje|Prevalje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Puconci|Puconci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rače - Fram|Rače–Fram]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Radeče|Radeče]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Rok Roblek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Eva Grah Roblek in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matija Tasič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marijana Petrič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Uroš Kamenšek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Branko Ledinek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Režun &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Radenci|Radenci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Radovljica|Radovljica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Razkrižje|Razkrižje]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Roman Leljak]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Maja Rožman in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Alan Bukovnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Alan Bukovnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Ciril Globočnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matej Globočnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Rožen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Peter Stočko in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Stanko Ivanušič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dejan Rob in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Renče - Vogrsko|Renče–Vogrsko]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ribnica|Ribnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Majda Potočnik &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; 
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tarik Žigon &lt;small&gt;({{Abbr|LZV|Lista za vas}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Samo Pogorelc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matija Bartol in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Srečko Geč &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Branko Kidrič &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; 
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Rogatec|Rogatec]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Ruše|Ruše]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Semič|Semič]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Rihard Perauča &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Martin Mikolič &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; 
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Urška Repolusk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Srečko Lah in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Vlasta Krmelj &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Polona Kambič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Polona Kambič in skupina volivcev Gibanja Zdrava družba}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sevnica|Sevnica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sežana|Sežana]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sodražica|Sodražica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Solčava|Solčava]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Srečko Ocvirk &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Sila &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tanja Sila in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Darko Ratajc &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Blaž Milavec &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Katarina Prelesnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernardka Ipavec in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Starše|Starše]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Straža|Straža]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. gor.]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Toni Jelovica &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Stanko Greifoner &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Majda Mohorič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Dušan Krštinc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Martin Krštinc in skupina volivcev RIOS}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Martin Breznik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Lista za Sveto Ano - Suzana Rejak Breznik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;David Klobasa &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. gor.]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slo. gor.]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šalovci|Šalovci]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Darja V. Berlak &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andrej Vrzel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Simon Černel in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Škrlec &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mirko Cvetko &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Iztok Fartek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Mihaela Kalamar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter–Vrtojba]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šenčur|Šenčur]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šentilj|Šentilj]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šentjernej|Šentjernej]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šentjur|Šentjur]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Milan Turk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Pavel Černe in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Ciril Kozjek &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]]+[[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;David Kos &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Štefan Žvab in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Simončič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Peter Cvelbar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Diaci &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matjaž Žmahar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šentrupert|Šentrupert]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Škocjan|Škocjan]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Škofljica|Škofljica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Tomaž Ramovš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Kapler &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Primož Cimerman &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernarda Cimerman in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matija Čakš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Guzej in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marjan Hribar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Šoštanj|Šoštanj]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Štore|Štore]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Tabor|Tabor]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Janko Kopušar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Zdravko Ramšak in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Blaž Izlakar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Boris Goličnik &lt;small&gt;({{Abbr|LBG|Lista Borisa Goličnika}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Miran Jurkošek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miran Jurkošek in skupina volivcev &quot;Županova neodvisna lista za razvoj&quot;}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;{{Abbr|M.|Marko}} Semprimožnik &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Urša Semprimožnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Tišina|Tišina]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Trbovlje|Trbovlje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Trebnje|Trebnje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Horvat &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Alen Červ &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Zoran Poznič &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Mateja Povhe &lt;small&gt;({{Abbr|DROT|DROT - za razvoj}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Alojz Benko &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Trzin|Trzin]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Tržič|Tržič]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Turnišče|Turnišče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Velika Polana|Velika Polana]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Ložar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Nuša Repše in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Peter Miklič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Drago Zalar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Borut Horvat &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Damijan Jaklin &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Alojz Jerebic in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Matjaž Hočevar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}})
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Veržej|Veržej]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Videm|Videm]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vipava|Vipava]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vitanje|Vitanje]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vodice|Vodice]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Drago Legen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Slavko Petovar}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Brane Kolednik &lt;small&gt;([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Lavrenčič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tomaž Verčon in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Andraž Pogorevc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anita Pogorevc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Aco Franc Šuštar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Predlagatelj Marjan Podgoršek}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vojnik|Vojnik]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vransko|Vransko]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Vuzenica|Vuzenica]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Branko Petre &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]]+[[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Nataša Juhart &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Daniel Cukjati &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Daniel Cukjati in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franjo Golob &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Danica Golob in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;[[Matjaž Švagan]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja}})&lt;/small&gt;
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Zavrč|Zavrč]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Zreče|Zreče]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Železniki|Železniki]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Žetale|Žetale]]'''
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Žiri|Žiri]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Slavko Pravdič &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Boris Podvršnik &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Marko Gasser &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Habjan in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Anton Butolen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Franc Pulko ml. in skupina volivcev}})&lt;/small&gt;
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Franc Kranjc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}})
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Žirovnica|Žirovnica]]'''
|colspan=3 rowspan=2 bgcolor=#EFDECD style=&quot;border-top-width:4px&quot;|
|align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:4px&quot;| '''[[Občina Žužemberk|Žužemberk]]'''
|-
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Leopold Pogačar ({{Abbr|SV|Miran Dolar in skupina volivcev &quot;Neodvisna lista za Žirovnico&quot;}})
|align=left| &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;Jože Papež &lt;small&gt;([[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt;
|}

== 2. krog županskih volitev ==
V drugem krogu sta se po dva kandidata pomerila za županski stol v 47 občinah (od tega v 6 mestnih). 
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left; width:89%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Občina
! scope=&quot;col&quot; width=188px|1. kandidat
! scope=&quot;col&quot; width=20px | Procent
! scope=&quot;col&quot; width=165px | 2. kandidat
! scope=&quot;col&quot;  width=20px| Procent
|-
|align=center colspan=5 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|'''↓ Mestne ↓'''
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC style=&quot;border-top-width:3px&quot;| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Saša Arsenovič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Brvar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|61,05 % || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Franc Kangler]] &lt;small&gt;([[Nova ljudska stranka|LFK-NLS]])&lt;/small&gt; || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|38,95 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| [[Matjaž Rakovec]] &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 70,94 % || Ivo Bajec &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]+[[Nova Slovenija|NSi]]+[[Zeleni Slovenije|Zeleni]])&lt;/small&gt; || 29,06 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Celje|Celje]]
| [[Bojan Šrot]] &lt;small&gt;({{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}})&lt;/small&gt; || 42,31 % || Matija Kovač &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gregor Deleja s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,69 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| Samo Turel &lt;small&gt;([[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,78 % || [[Klemen Miklavič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Majda Smrekar s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; || 44,22 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Krško|Krško]]
| Dušan Šiško &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dejan Stanič in skupina volivcev - Lista Dušana Šiška-energično za Krško}})&lt;/small&gt; || 44,84 % || Janez Kerin &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marta L. Magiera in skupina volivcev - Liste Modra Smer}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,16 %
|-
|align=left bgcolor=#F4F0EC| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| Damjan Anželj &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 64,57 % || Andrej Mešič &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt; || 35,43 %
|-
|align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot; colspan=5|'''↓ Navadne z +20.000 prebivalci ↓'''
|-
|align=left bgcolor=#E6E6FA style=&quot;border-top-width:3px&quot;| '''[[Občina Brežice|Brežice]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Ivan Molan]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dražen Levojević s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|52,61 % || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Igor Zorčič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Rade Ilijaž s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|47,39 %
|-
|align=left bgcolor=#E6E6FA| '''[[Občina Jesenice|Jesenice]]
| Blaž Račič &lt;small&gt;({{Abbr|ŽLJ|Županova lista za naše Jesenice in Zoran Račič s skupino volivcev}})&lt;/small&gt; || 46,20 % || Peter Bohinec &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,80 %
|-
|align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot; colspan=5|'''↓ Ostale ↓'''
|-
|width=140 align=left bgcolor=#EDEAE0 style=&quot;border-top-width:3px&quot;| '''[[Občina Bled|Bled]]'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Anton Mežan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Iztok Pesrl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|51,20 % || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Janez Fajfar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Klemenčič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || style=&quot;border-top-width:3px&quot;|40,80 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Brda|Brda]]'''
| Franc Mužič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,25 % || Karol Peter Peršolja &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tanja Kodermac in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 41,75 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]'''
| Gašper Uršič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Danilo Obid in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,54 % || Urška Lahajnar Ubajiogu &lt;small&gt;([[Gibanje Svoboda|GS]])&lt;/small&gt; || 41,46 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]'''
| Vlasta Tetičkovič Toplak &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 52,31 % || Branko Horvat &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Lista za urban - Adriana Horvat in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 47,69 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Divača|Divača]]'''
| Robert de Lucia &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dragan Vujović in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 49,38 % || Alenka Štrucl Dovgan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jože Femc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,62 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]'''
| Franc Vovk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Damjan Vovk in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,54 % || Mojca Šenica &lt;small&gt;(SD)&lt;/small&gt; || 39,46 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dornava|Dornava]]'''
| Matej Zorko &lt;small&gt;(SDS)&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 75,21 % || Rajko Janžekovič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Dominik Janžekovič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 24,79 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]'''
| Anton Preksavec &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Robert Plimon in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,24 % || Marjeta Podgoršek Rek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Maksimiljan Kotnik in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 39,76 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]'''
| Borut Kolar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernardka Kolar in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,85 % || Jožef Petek &lt;small&gt;(SLS)&lt;/small&gt; || 41,15 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]'''
| David Roškar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Stanislav Rojko in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 48,05 % || Urška Mauko Tuš &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Dokl in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,95 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Ig|Ig]]'''
| Zlatko Usenik &lt;small&gt;({{Abbr|LZU|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,30 % || Anton Modic &lt;small&gt;(SLS)&lt;/small&gt; || 48,70 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]'''
| Gregor Kovačič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,81 % || Emil Rojc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Rojc in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; || 36,19 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Izola|Izola]]'''
| Milan Bogatič &lt;small&gt;(GS)&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,40 % || Danilo Markočič &lt;small&gt;({{Abbr|IŽL|Izolska županova lista}})&lt;/small&gt; || 42,60 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]'''
| Tina Gerbec &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; || 49,21 % || Miha Stegel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}})&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,79 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Komenda|Komenda]]'''
| Majda Ravnikar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Igor Štebe in skupina volivcev}}) || 42,45 % || Jurij Kern &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tea Tašker Kern in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,55 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]'''
| Robert Zagorc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,36 % || Melita Skušek &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Marjan Jelenič in skupina volivcev}}) || 42,64 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kostel|Kostel]]'''
| Nataša Turk &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miran Briški in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 57,99 % || Valentin Južnič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Nežika Zdravič in skupina volivcev}}) || 42,01 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]'''
| Henrika Zupan &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Bedič in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 60,34 % || Blaž Veber &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Alenka Nečemer in skupina volivcev}}) || 39,66 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Laško|Laško]]'''
| Marko Šantej &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Enej Kirn in skupina volivcev - Mlada moč občine Laško}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 65,20 % || Franc Zdolšek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || 34,80%
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Lendava|Lendava]]'''
| Janez Magyar &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 55,21 % || Ivan Kocut &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; || 49,79 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Logatec|Logatec]]'''
| Berto Menard &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,92 % || Bogdan Lipovšček &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Katja Stražiščar in skupina volivcev}}) || 49,08 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mengeš|Mengeš]]'''
| Bogo Ropotar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jurij Jerič in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,21 % || Franc Hribar &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || 36,79 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mežica|Mežica]]'''
| Dušan Krebel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Darja Maurič in skupina volivcev}}) || 41,06 % || Mark Maze &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Miha Obreza in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,94 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog–Trebelno]]'''
| Anton Maver &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Stanislav Korošec in skupina volivcev}}) || 46,01 % || Franc Glušič &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janez Bregant in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,99 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Moravče|Moravče]]'''
| Milan Balažic &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,57 % || Martin Rebolj &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]]) || 41,43 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Piran|Piran]]'''
| [[Gašpar Gašpar Mišič]] &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Egon Štibilj in skupina volivcev}}) || 41,52 % || Andrej Korenika &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 58,48 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Puconci|Puconci]]'''
| Branko Ritlop &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]]) || 49,05 % || Uroš Kamenšek &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,95 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]'''
| Rihard Perauča &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Štefan Rožman in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 65,60 % || Martin Ficko &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Anton Buček in skupina volivcev}}) || 34,40 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Sežana|Sežana]]'''
| Andrej Sila &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tanja Sila in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 63,06 % || Jernej Bortolato &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Tanja Svetina in skupina volivcev}}) || 36,94 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]'''
| Toni Jelovica &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,04 % || Jurij Borko &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Roman Medik in skupina volivcev}}) || 49,96 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]'''
| Andrej Vrzel &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Simon Černel in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 50,71 % || Anton Slana &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Rok Korošak in skupina volivcev}}) || 49,29 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Škofljica|Škofljica]]'''
| Rok Treven &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Petra Šilc Miklič in skupina volivcev}}) || 47,89 % || Primož Cimerman &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Bernarda Cimerman in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 52,11 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]'''
| Janko Kopušar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Zdravko Ramšak in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 70,62 % || Peter Rosenstein &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt; || 29,38 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]'''
| Blaž Izlakar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,81 % || Rajko Meserko &lt;small&gt;([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])&lt;/small&gt; || 46,19 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]'''
| Oton Bratuž &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])&lt;/small&gt; || 48,49 % || Alen Červ &lt;small&gt;([[Socialni demokrati|SD]])&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,51 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Trebnje|Trebnje]]'''
| Mateja Povhe &lt;small&gt;(DROT - za razvoj)&lt;/small&gt; [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 81,53 % || Alojzij Kastelic &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Branko Meglič in skupina volivcev}}) || 18,47 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]'''
| Tadej Malovrh &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Lidija Vilar in skupina volivcev}}) || 46,35 % || Matjaž Hočevar &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,65 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Veržej|Veržej]]'''
| Rastko Škrjanec &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Janko Skuhala}}) || 46,25 % || Drago Legen &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Slavko Petovar}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 53,75 %
|-
|align=left bgcolor=#EDEAE0| '''[[Občina Žiri|Žiri]]'''
| Štefan Bogataj &lt;small&gt;([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]+[[Nova Slovenija|NSi]])&lt;/small&gt; || 48,48 % || Franc Kranjc &lt;small&gt;({{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}}) [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || 51,52 %
|}

== Volilni izidi v mestnih občinah ==

=== Ljubljana ===
{{color box|#F8DE7E|89.405 glasovnic (39,98%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Zoran Janković''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Jože Mermal s skupino volivcev
| align=right|61,83 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Nataša Sukič
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Levica (politična stranka)|Levica]]    
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|9,61 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 3.
| Aleš Primc
| [[Glas za otroke in družine]] 
| align=right|6,95 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Igor Horvat
| [[Slovenska demokratska stranka]] 
| align=right|6,28 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| [[Tina Bregant]]
| [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Naša dežela]] 
| align=right|5,69 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Mojca Sojar
| [[Nova Slovenija]] 
| align=right|3,19 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 7.
| Jasminka Dedić
| [[VESNA - zelena stranka|VESNA – zelena stranka]] 
| align=right|3,16 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 8.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]] in [[Konkretno]]
| align=right|1,67 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 9.
| [[Jasmin Feratović]]
| [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] 
| align=right|1,62 % &amp;nbsp;
|}

=== Maribor ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 36.011 glasovnic (41,21%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 32.235 glasovnic (36,90%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| [[Saša Arsenovič]]
| Andrej Brvar s skupino volivcev
| align=right|36,69 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| [[Franc Kangler]]
| [[Nova ljudska stranka]] 
| align=right|25,46 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Vojko Flis]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Gibanje Svoboda]] 
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|20,29 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| [[Dejan Kaloh]]
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|4,27 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Lidija Divjak Mirnik
| Lista za pravičen razvoj
| align=right|3,87 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| [[Boštjan Klun]]
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|2,13 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 7.
| Josip Rotar
| Lista kolesarjev in pešcev
| align=right|1,31 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 8.
| Vladimir Šega
| [[Levica (politična stranka)|Levica]] 
| align=right|1,14 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 9.
| Igor Jurišič 
| [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]]
| align=right|0,97 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 10.
| Bernard Memon
| [[Nova Slovenija]]
| align=right|0,96 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 11.
| [[Aleksander Kamenik]]
| Stranka Aleksandra Kamenika
| align=right|0,74 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 12.
| Matic Matjašič
| Lista mladih. Povezujemo
| align=right| 0,65 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 13.
| Nina Beyokol
| [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]
| align=right|0,57 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 14.
| Miha Recek
| [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Naša dežela]] 
| align=right|0,54 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 15.
| Franc Jesenek
| [[Stranka slovenskega naroda]]
| align=right|0,44 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''[[Saša Arsenovič]]''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Andrej Brvar s skupino volivcev
| align=right|61,00 % &amp;nbsp;
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Franc Kangler]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Nova ljudska stranka]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|39,00 % &amp;nbsp;
|}

=== Kranj ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 18.867 glasovnic (42,24%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 12.888 glasovnic (28,84%).}}
[[Slika:Glasovnica na lokalnih volitvah 2022 - 2. krog - Kranj.jpg|sličica|185px|Glasovnica iz MO Kranj]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center|1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|48,23 % &amp;nbsp;
|-
| align=center|2.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zeleni Slovenije|Zeleni]]
| align=right|19,50 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Zoran Stevanović]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Resni.ca]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|17,42 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Aleksander Svetelj
| Več za Kranj
| align=right|7,67 % &amp;nbsp; 
|-
| align=center| 5.
| Srečko Barbič
| [[Gibanje Svoboda]] 
| align=right|4,00 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Igor Velov
| Lista za razvoj Kranja
| align=right|3,19 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Matjaž Rakovec''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Socialni demokrati
| align=right|70,92 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Ivo Bajec
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|SDS, SLS, NSi, Zeleni
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|29,08 % &amp;nbsp;
|}

=== Koper ===
{{color box|#F8DE7E|22.989 glasovnic (53,86%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Aleš Bržan [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Lista Aleša Bržana in GS
| align=right|53,60 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Boris Popovič]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Koper je naš]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|37,69 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 3.
| Igor Colja
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|2,55 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Peter Bolčič
| Zaupanje
| align=right|2,51 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Jadranka Šturm Kocjan
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|2,03 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Alan Medveš
| [[Levica (politična stranka)|Levica]] 
| align=right|1,61 % &amp;nbsp;
|}

=== Celje ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 16.310 glasovnic (41,50%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 17.000 glasovnic (43,27%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| [[Bojan Šrot]]
| Celjska županova lista
| align=right|46,86 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| Matija Kovač
| Gregor Deleja s skupino volivcev
| align=right|33,14 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Uroš Lesjak
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Gibanje Svoboda]]
| align=right style=&quot;border-top-width:3px&quot;|9,41 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Sandi Sendelbah
| Lista za Celje
| align=right|6,25 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Primož Brvar
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|4,34 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Matija Kovač''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Gregor Deleja s skupino volivcev
| align=right|57,81 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Bojan Šrot
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Celjska županova lista
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|42,19 % &amp;nbsp;
|}

=== Novo mesto ===
{{color box|#F8DE7E|12.909 glasovnic (43,81%)}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''[[Gregor Macedoni]] [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Boštjan Grobler s skupino volivcev
| align=right|74,51 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Srečko Vovko
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Socialni demokrati]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|25,49 % &amp;nbsp;
|}

=== Velenje ===
{{color box|#F8DE7E|12.533 glasovnic (47,35%)}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Peter Dermol [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| [[Socialni demokrati]] 
| align=right|68,84 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Milan Medved
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Herman Arlič s skupino volivcev
| align=right style=&quot;border-top-width:3px&quot;|16,97 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 3.
| Lidija Črnko
| [[Gibanje Svoboda]]
| align=right|6,06 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Benjamin Strozak
| [[Dobra država]] 
| align=right|4,22 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Jože Hribar
| Naše Velenje
| align=right|2,40 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Lidija Šolinc
| [[Resni.ca]]
| align=right|1,51 % &amp;nbsp;
|}

=== Nova Gorica ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 11.918 glasovnic (46,08%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog –   &amp;nbsp;&amp;nbsp;8.640 glasovnic (33,39%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| Samo Turel
| [[Gibanje Svoboda]] 
| align=right|40,78 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Majda Smrekar s skupino volivcev
| align=right|25,85 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Damjana Pavlica 
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Slovenska demokratska stranka]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|14,86 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Tomaž Horvat
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|9,14 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija]] 
| align=right|7,17 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Andreja Pelicon
| [[Levica (politična stranka)|Levica]] 
| align=right|2,21 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Samo Turel''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| [[Gibanje Svoboda]] 
| align=right|55,86 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Klemen Miklavič]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Majda Smrekar s skupino volivcev
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|44,14 % &amp;nbsp;
|}

=== Krško ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 9.855 glasovnic (47,00%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 8.120 glasovnic (38,74%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| Dušan Šiško
| Dejan Stanič in skupina volivcev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Lista Dušana Šiška-energično za Krško)&lt;/small&gt; 
| align=right|24,61 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| Janez Kerin
| Marta L. Magiera in skupina volivcev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Liste Modra Smer)&lt;/small&gt; 
| align=right|19,75 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Aleš Zorko
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Gibanje Svoboda]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|18,75 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Iztok Starc
| [[Slovenska ljudska stranka]]
| align=right|17,22 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Jože Olovec
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|9,86 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Janja Starc
| Dušan Arh in skupina volivcev
| align=right|9,81 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Janez Kerin''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Marta L. Magiera in skupina volivcev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Liste Modra Smer)&lt;/small&gt; 
| align=right|55,16 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Dušan Šiško
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Dejan Stanič in skupina volivcev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Lista Dušana Šiška-energično za Krško)&lt;/small&gt; 
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|44,84 % &amp;nbsp;
|}

=== Ptuj ===
{{color box|#F8DE7E|9.138 glasovnic (47,64%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Nuška Gajšek [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|64,28 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Andrej Čuš]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Milan Klemenc in skupina volivcev
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|16,14 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 3.
| Franjo Rozman
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|8,69 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Štefan Petek
| [[Gibanje Svoboda]]
| align=right|5,02 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 5.
| Boštjan Koražija
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| align=right|1,98 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 6.
| Robert Križanič
| [[Resni.ca]] in [[Za zdravo družbo| Zdrava Družba]]
| align=right|1,83 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 7.
| Suzana Lara Krause
| [[Slovenska ljudska stranka]]
| align=right|1,74 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 8.
| Andrej Lacko
| [[Slovenska nacionalna stranka]]
| align=right|0,32 % &amp;nbsp;
|}

=== Murska Sobota ===
{{color box|#F8DE7E|1. krog – 8.098 glasovnic (51,15%).}}&lt;br&gt;
{{color box|#F5F5DC|2. krog – 6.547 glasovnic (41,56%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| 1.
| Damjan Anželj
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|41,86 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 2.
| Andrej Mešič
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| align=right|32,72 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 3.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Mitja Horvat
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Gibanje Svoboda]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|23,09 % &amp;nbsp;
|-
| align=center| 4.
| Blanka Denko Čeh
| Akacije
| align=right|2,34 % &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#BFAFB2 colspan=4 align=center|'''2. krog'''
|-
| align=center| '''1.'''
| '''Damjan Anželj''' [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| [[Socialni demokrati]]
| align=right|64,76 % &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center| 2.
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|Andrej Mešič
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Slovenska demokratska stranka]]
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=right|35,24 % &amp;nbsp;
|}

=== Slovenj Gradec ===
{{color box|#F8DE7E|6.398 glasovnic (46,00%).}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=30|Uvr. !! width=160|Kandidati !! width=250|Predlagatelj !! width=72|Odstotek
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog'''
|-
| align=center| '''1.
| '''Tilen Klugler [[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| Metka Č. Golež in skupina volivcev
| align=right|100,00 % &amp;nbsp;
|}

== Javnomnenjske raziskave ==
{{Main|Javnomnenjske raziskave za lokalne volitve v Sloveniji 2022}}
Pred lokalnimi volitvami v Sloveniji 2022 je agencija Ninamedia izvajala [[Anketa|javnomnenjske raziskave]], z namenom ocenitve volilnega namena prebivalcev [[Slovenija|Slovenije]].

Raziskave javnega mnenja so med drugim nakazale morebitno zmago Zorana Jankovića v prvem krogu. V Kranju bi se Matjaž Rakovec v primeru neuspeha v prvem v drugem krogu pomeril z Zoranom Stevanovićem ali Ivom Bajcem. V Mariboru se bo v drugi krog zagotovo uvrstil Saša Arsenović, njegov tekmec v njem pa bo po vsej verjetnosti Franc Kangler ali Vojko Flis. V Kopru pa se po anketah zmaga obeta Alešu Bržanu, ki ima tudi veliko možnost zmage že v prvem krogu.

== Statistika ==

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left; width:80%&quot;
|-
! width=505 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! width=505 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20|618 ||  width=250|Skupaj || align=center width=20|18.671
|-
| Ženske || align=center|107 || Ženske || align=center|8.478
|-
| Moški || align=center|511 || Moški || align=center|10.193
|-
| Mestne občine || align=center|74 || Mestne občine || align=center|3,446
|-
| Preostale občine || align=center|544 || Preostale občine || align=center|15,225
|-
| Najstarejši || align=center|82 let || Najstarejši || align=center|94 let
|-
| Najmlajši || align=center|22 let || Najmlajši || align=center|18 let
|-
! width=500 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! width=500 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center|212 || Skupaj || align=center|3,382
|-
| Ženske || align=center|29 || Ženske || align=center|1,168
|-
| Moški || align=center|183 || Moški || align=center|2,171
|-
| Najstarejši || align=center|76 let || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center|29 let || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja županska podpora v %&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina Trebnje|Trebnje]])&lt;/small&gt; || align=center|81,53% || Največ svetnikov &lt;small&gt;(OBČINA)&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja županska podpora v %&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]])&lt;/small&gt; || align=center|50,04% || Najmanj svetnikov &lt;small&gt;(OBČINA)&lt;/small&gt; || align=center|
|-
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left; width:40%&quot;
! width=260 colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število županskih mandatov
|-
| width=207|8. mandat županovanja || align=center width=47|5
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|1
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}

=== Izvoljeni županski kandidati po strankah / listah ===
618 kandidatov kandidira s podporo 64 različnih grupacij (stranke, liste, koalicije in skupine volivcev).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=362 rowspan=2|Predlagatelji 
! width=70 rowspan=2|Kandidati 
! width=180 colspan=3|Izvoljeni
|-
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski kandidati s podporo volivcev (SV)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|270
| align=center|103
| align=center|34
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''137
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|34
| align=center|13
| align=center|2
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''15
|-
| align=center|3.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|53
| align=center|10
| align=center|4
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''14
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|61
| align=center|11
| align=center|1
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''12
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|34
| align=center|11
| align=center style=color:#696969|0
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''11
|-
| align=center|6.
| align=center|
| Kandidati s koalicijsko podporo več strank&lt;small&gt;{{efn|name=|'''15 županskih kandidatov kandidira s podporo koalicije dveh ali več strank (list) oz. skupine volivcevː'''&lt;br&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; Svoboda + Levica + SD + DeSUS (BREŽICE)&lt;br&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + SLS drugačni in povezani (DESTRNIK)&lt;br&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + Nsi (GROSUPLJE)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + SD + SLS (HAJDINA)&lt;br&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; Lista Mateja Slaparja + NSi + skupina volivcev (KAMNIK)&lt;br&gt; 
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; Lista Aleša Bržana + Svoboda (KOPER)&lt;br&gt;
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + NSi + SLS + Zeleni Slovenije (KRANJ)&lt;br&gt;   
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + NSi (LENDAVA)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; Zeleni Slovenije + Konkretno (LJUBLJANA)&lt;br&gt; 
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SLS + Naša dežela (MARIBOR)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SLS + SDS + NSi + DeSUS (SL. BISTRICA)&lt;br&gt;    
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SLS + SDS (ŠENČUR)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SD + skupina volivcev (VELENJE)&lt;br&gt;  
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; NSi + SDS (VOJNIK)&lt;br&gt; 
 &amp;nbsp;&amp;nbsp; SDS + NSi (ŽIRI) 
}}&lt;/small&gt;
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|15
| align=center|7
| align=center|2
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''9
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|51
| align=center|1
| align=center|2
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|
| align=center|
| Naša Notranjska (NaNo)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|4
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| —
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.png|60px]]
| [[Liberalna demokracija Slovenije]] (LDS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| —
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|40px]]
| [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS) 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| —
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Zagorje gre naprej
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Znamo. Zmoremo! Marko Soršak.
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Borisa Goličnika
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista za vas
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista za skupno občino Miklavž D.P.
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Drot – za razvoj
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center|1
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Zlatka Usenika za napredek občine IG 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center|1
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Renate Kosec&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Lista povezovanja in sodelovanja)&lt;/small&gt;
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center|1
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|19.
| align=center|
| [[Nova ljudska stranka]] (NLS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center| —
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Županova lista za naše Jesenice
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969|0
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Izolska županova lista (IŽL)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969|0
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Celjska županova lista Slovenije
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969|0
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|23.
| align=center|[[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|60px]]
| [[Levica (politična stranka)|Levica]] (L)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|13
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Resni.ca]]
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|9
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center| 
| [[VESNA – zelena stranka]] 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|6
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.png|58px]]
| [[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|6
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Zeleni Slovenije.png|22px]]
| [[Zeleni Slovenije]] (ZS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|4
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Piratska_stranka_slovenije_1.png|60px]]
| [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] (Pirati)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:NaprejSlovenija.jpg|45px]]
| [[Naprej Slovenija]] (NPS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Dobra država]] (DD)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|2
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:DeSUS_Logo.svg.png|40px]]
| [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista volivcev LESK
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:ZLS_logo.jpg|50px]]
| [[Za ljudstvo Slovenije]] (ZLS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Zveza za Primorsko (ZZP)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Oljka
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Konkretno_logo.svg|50px]]
| [[Konkretno]]
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Glas za otroke in družine.png|35px]]
| [[Glas za otroke in družine]] 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|[[Slika:Logotip Socialistične Partije Slovenije mala različica.png|25px]]
| [[Socialistična partija Slovenije]] (SPS)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Koper je naš]] (KJN)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista DNK Trbovelj
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Sandija Jakliča
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Stranka Aleksandra Kamenika
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista kolesarjev in pešcev
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista mladih. Povezujemo.
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|.
| align=center|
| Neodvisna lista za boljše Jesenice
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Kobal Mitja (LKM)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Vasilija Žbogarja
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| LTD Toni Dragar – Lista za vse generacije
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista Igorja Zupančiča
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Komunalno ekološka lista
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Združeni – neodvisna lista za Prevalje
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Združena Moravška dolina
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista aktivni
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Gibanje za občino Piran (GZOP)
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Več za Kranj
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Naše Velenje
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista za Celje
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| [[Stranka Akacije]] 
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Dialog za napredek
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Sloga
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Zaupanje
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0 
|-
| align=center|
| align=center|
| Skupaj za mengeško občino (SMO)&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Skupaj zmoremo več)&lt;/small&gt;
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
| align=center|
| align=center|
| Lista za pravičen razvoj&lt;br&gt;&lt;small&gt;(mestnih četrti in krajevnih skupnosti)&lt;/small&gt;
| style=color:#696969 align=center bgcolor=#EFDECD|1
| align=center style=color:#696969|0
| align=center style=color:#696969| — 
| align=center bgcolor=#E6E6FA style=color:#696969|0
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|618
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|165
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|47
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|212
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>jpysnw917sutwvzo9ur98avi0tk4dc4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stalinistični nazorni proces Krakovski Kuriji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522260</id>
    <revision>
      <id>6771478</id>
      <parentid>6756372</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:47:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6771478</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10503" sha1="ivxuqik9n0d7sn6mzfonm4watgikaz2" xml:space="preserve">[[Slika:Stalinizm - proces Kurii Krakowskiej (1953).jpg|sličica|279x279_pik|Aretirani poljski verski voditelji na sojenju, januarja 1953.]]
Sojenje krakovski kuriji leta 1953 je bilo javno sojenje štirim [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliškim]] [[Duhovnik|duhovnikom]] in trem verskim pripadnikom krakovske kurije, ki so jih [[Komunizem|komunistične oblasti]] v [[Poljska|Ljudski republiki Poljski]] lažno obtožile subverzije in vohunjenja za [[Združene države Amerike|ZDA]].&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ipn-418&quot;&gt;&quot;[https://web.archive.org/web/20120113004613/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]&quot;. ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}&lt;/ref&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; 

Inscenirano sojenje, ki je temeljilo na sovjetskih [[Moskva|moskovskih]] procesih, je potekalo pred okrožnim vojaškim sodiščem v [[Krakov|Krakovu]] od 21. do 26. januarja 1953 v dvorani za javne prireditve tovarne Szadkowski.&lt;ref name=&quot;dziennikpolski&quot;&gt;[http://www.dziennikpolski24.pl/pl/serwisy-dodatkowe/jeden-dzien-z-historii/923391-1953-w-krakowie-rozpoczal-sie-proces-ksiezy-kurii-krakowskiej.html 1953 - W Krakowie rozpoczął się proces księży kurii krakowskiej]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=May 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} ''[[Dziennik Polski]]'' {{nowrap|April 29, 2009.}}&lt;/ref&gt;

Sodišče, ki ga je vodil sodnik [[Mieczysław Widaj]], je 27. januarja 1953 končalo sojenje in na smrt obsodilo [[Józef Lelit|Józefa Lelita]], [[Michał Kowalik|Michała Kowalika]] in [[Edward Chachlico|Edwarda Chachlico]]. Duhovnikom so bile odvzete vse državljanske in ustavne pravice,&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl-13d&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] &quot;Wyrok w krakowskim procesie bandy szpiegów...&quot; [https://web.archive.org/web/20231110145024/https://ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/plansza13d.html ''Sentence in the Kraków trial of a band of spies...'' (snapshot).] Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011&lt;/ref&gt; a smrtne kazni niso bile nikoli izvršene. 

Preostali obtoženci so bili obsojeni na kazni od šest let zapora do dosmrtne kazni ([[Franciszek Szymonek]]). Sodbe so bile politično potrjene z resolucijo Zveze poljskih pisateljev v Krakovu 8. februarja 1953, ki so jo podpisali številni vidni člani partije.&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl3&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.&lt;/ref&gt; 

== Zgodovinski pregled ==

=== Stalinistična represija nad katolištvom ===
Za »boj proti veri«, v kateri je bilo v enem samem letu 1950 v ječo zaprtih skupaj 123 rimskokatoliških duhovnikov,&lt;ref name=&quot;D-D&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20070425194749/http://www.canadafreepress.com/2007/dastych011007.htm &quot;Devil's Choice. High-ranking Communist Agents in the Polish Catholic Church&quot;] By David Dastych, Canada Free Press (CFP), January 10, 2007. Retrieved from the ''[[Internet Archive]]'' on November 8, 2011.&lt;/ref&gt; je bilo odgovorno Ministrstvo za javno varnost Poljske in njegov 5. oddelek, ustanovljen julija 1946. Od poznih štiridesetih let dvajsetega stoletja ga je vodila zasliševalka [[Julia Brystiger]], ki je osebno vodila operacijo aretacije in pridržanja poljskega kardinala [[Stefan Wyszyński|Stefana Wyszyńskega]].&lt;ref name=&quot;B-F&quot;&gt;Barbara Fijałkowska, [http://www.abcnet.com.pl/node/2338 RÓŻAŃSKI &quot;LIBERAŁEM&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230804072352/https://www.abcnet.com.pl/node/2338/ |date=2023-08-04 }}{{dead link|date=May 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, 15 December 2002, Fundacja Orientacja ''abcnet''; see also: B. Fijałkowska, ''Borejsza i Różański. Przyczynek do dziejów stalinizmu w Polsce'', {{ISBN|83-85513-49-3}}. {{in lang|pl}}&lt;/ref&gt; 

Oddelek je bil specializiran za preganjanje in mučenje poljskih verskih osebnosti. Brystygierjeva, rojena v judovski družini v Stryju (danes [[Ukrajina]]), se je posvetila ideološkemu boju proti vsem oblikam vere. Brystygierjeva, ki so jo žrtve zaradi njenih krutih tehnik mučenja poimenovale Krvava Luna, je bila tudi odgovorna za aretacijo 2000 [[Jehovove priče|Jehovovih prič]] zaradi njihovih verskih prepričanj.&lt;ref name=&quot;D-D2&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20070425194749/http://www.canadafreepress.com/2007/dastych011007.htm &quot;Devil's Choice. High-ranking Communist Agents in the Polish Catholic Church&quot;] By David Dastych, Canada Free Press (CFP), January 10, 2007. Retrieved from the ''[[Internet Archive]]'' on November 8, 2011.&lt;/ref&gt; 

Sojenje je bilo ključni element v kasnejšem delu represije proti Cerkvi. Najprej je komunistična oblast 9. februarja 1953 izdala Odlok o imenovanju duhovščine na cerkvene položaje, s katerim je prevzela popoln nadzor nad načinom zasedenosti položajev v Cerkvi. Mesec dni pozneje, 8. marca, so oblasti ukinile katoliško revijo, ki jo je izdajal [[Tygodnik Powszechny]], v maščevanju, ker domnevno ni hotel izročiti hvalnice v spomin na smrt sovjetskega diktatorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je umrl 5. marca. Revijo je do oktobra 1956 prevzela provladna sekularna skupina, PAX Association. 

14. septembra je komunistični aparat sprožil sojenje škofu [[Czesław Kaczmark|Czesławu Kaczmarku]], skupaj z vrsto stranskih sojenj različnim &quot;obveščevalcem&quot;, ki so bili v povprečju obsojeni na 12–15 let.&amp;nbsp;Kaczmarek, ki so ga v priporu mučili, preden je bil prisiljen podpisati priznanje in priznati krivdo, je bil 22. septembra obsojen na 12 let zapora. 25. septembra je bil aretiran tudi kardinal Stefan Wyszyński.&lt;ref name=&quot;ipn-4182&quot;&gt;&quot;[https://web.archive.org/web/20120113004613/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]&quot;. ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}&lt;/ref&gt; 

Tri dni pozneje, 28. septembra, je katoliška škofovska konferenca uradno obsodila sabotažo proti državi. Vzporedno je Urad Sveta ministrov (Urząd Rady Ministrów) 17. decembra organiziral lastno slovesnost, na kateri je sprejel škofe, ki jih je odobrila vlada, upravitelje škofij (kapitularni vikarji) in sufragane.&lt;ref name=&quot;ipn-4183&quot;&gt;&quot;[https://web.archive.org/web/20120113004613/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]&quot;. ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}&lt;/ref&gt;

=== Obsodbe ===
Proti ljudem, povezanim s političnim svetom v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]], ki so ga sestavljali člani Nacionalne stranke, dejavne med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], &lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl-13j&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] &quot;Księża – agenci wywiadu amerykanskiego...&quot; ''Priests – the agents of American intelligence...''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011&lt;/ref&gt;se je sprožil val propagandnih odcepljenih procesov.&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl2&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.&lt;/ref&gt;&amp;nbsp;Vsi ujetniki so bili obtoženi vohunjenja in obsojeni na dolgotrajne zaporne kazni. [[Fr. Józefa Fudalija]], ki si je dopisoval z nekdanjim partizanom NOW [[Jan Szponder|Janom Szponderjem]], je sodišče 13. maja 1953 obsodilo na 13 let zapora.&lt;ref name=&quot;Musiał&quot;&gt;Filip Musiał, [http://www.krakowskie.nazwa.pl/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=121:filip-musia-qkulisy-procesu-kurii-krakowskiej&amp;catid=10:studia&amp;Itemid=7 &quot;Kulisy procesu Kurii krakowskiej”.] ''Ośrodek Myśli Politycznej.'' Magiczny Krakow. Pierwodruk: Kulisy &quot;Procesu Kurii krakowskiej&quot;, &quot;Dziennik Polski&quot;, {{nowrap|January 17, 2003.}}&lt;/ref&gt; 

Umrl je dve leti kasneje v nepojasnjenih okoliščinah med pridržanjem,&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl-13c&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] &quot;Komunistyczna propaganda.&quot; ''Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011&lt;/ref&gt; verjetno 30. januarja 1955. [[Helena Budziaszek]] je prejela 15 let zapora;&amp;nbsp;[[Adam Kowalik]] je bil obsojen na 10 let, njegova žena [[Stanisława Kowalik|Stanisława]] (sestra Jana Szponderja) pa 5 let; [[Irena Haber]] je dobila 12 let. [[Piotr Kamieniarz]] je dobil 15 let, njegova sinova [[Andrzej Kamieniarz|Andrzej]] in [[Józef Kamieniarz|Józef]] pa 12 let.&amp;nbsp;[[Władysław Meus]] je dobil 12 let;&amp;nbsp;[[Mieczysław Steczko]] je dobil 15 let;&amp;nbsp;in [[Tadeusz Mirota]] 12 let.&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl-plansza&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Proces Kurii Krakowskiej.] Part of photo-exhibit in support of an IPN [[seminar]]. ''[[Institute of National Remembrance]]''. Retrieved November 1, 2011.&lt;/ref&gt; 

Vsa sojenja so bila deležna velikih odmevnih kritik, z dnevnimi radijskimi oddajami in članki uglednih pisateljev v nacionalnih časopisih, kot je bil Mrożekov celostranski napad v podporo sodbe.

== Glej tudi ==

* [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Leto 1953]]
[[Kategorija:Religija in politika]]</text>
      <sha1>ivxuqik9n0d7sn6mzfonm4watgikaz2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleš Ernecl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522451</id>
    <revision>
      <id>6771604</id>
      <parentid>6762041</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:08:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klement1948</username>
        <id>266162</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ .</comment>
      <origin>6771604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17253" sha1="d8l1ang28a15nnp6mahobp47p5pc4of" xml:space="preserve">{{Polje za članke
| type  = delete
| image = none
| text  = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]]  predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]&lt;br /&gt;
Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].&lt;br /&gt;
Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.&lt;br/&gt;
----
&lt;small&gt;''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;subst:pzb&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&amp;preload=Predloga:Pzb2+starter&amp;editintro=Predloga:Pzb3+starter&amp;title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov]
''&lt;/small&gt;}}
{{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=&lt;/div&gt;}}|&lt;/div&gt;}}
[[Kategorija:Predlogi za brisanje]]
{{Več virov}}{{Infopolje Oseba
|known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;&lt;ref name=&quot;maribor24&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;24ur2022&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.&lt;ref name=&quot;rtv2022&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA). Po materini strani ima Ernecl [[Severna Makedonija|makedonske]] korenine.

V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.&lt;ref name=&quot;rtv2022&quot; /&gt; Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
&lt;!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --&gt;

== Kariera ==
=== Mediji ===
Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.&lt;ref name=&quot;maribor24&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pisal je tudi za [[Časnik]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.&lt;ref name=&quot;mladina-feb2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;reporter2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.&lt;ref name=&quot;mladina-feb2021&quot; /&gt; V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.&lt;ref name=&quot;maribor24&quot; /&gt;

==== Nacionalna tiskovna agencija ====
{{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}}
Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),&lt;ref name=&quot;mladina-feb2021&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; marca 2021 pa kot nekdanjega člana.&lt;ref name=&quot;kriticno&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot; /&gt;

== Politika ==
=== Predsedniška kandidatura 2022 ===
4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].&lt;ref name=&quot;24ur2022&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;reporter-avg2022&quot;&gt;{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.&lt;ref name=&quot;reporter-avg2022&quot; /&gt; Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.&lt;ref name=&quot;rtv2022&quot; /&gt;

=== Županska kandidatura 2026 ===
5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer2026&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot; /&gt;

Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot; /&gt; Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.&lt;ref name=&quot;lokalec2026&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverznosti ==
=== Izjava o »fašističnem mediju« ===
Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).&lt;ref name=&quot;mladina2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.&lt;ref name=&quot;kriticno&quot; /&gt; Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;reporter2021&quot; /&gt; Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.&lt;ref name=&quot;reporter2021&quot; /&gt;

=== Izjave o holokavstu ===
Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;reporter2021&quot; /&gt; Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.&lt;ref name=&quot;mladina2021&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;kriticno&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;reporter-avg2022&quot; /&gt;

=== Izjave o ženskah in ženskem športu ===
Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Izjave ob predsedniški kandidaturi ===
Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].&lt;ref name=&quot;reporter-avg2022&quot; /&gt;

=== Blokada računa na Twitterju ===
3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Inšpekcijski postopek ===
23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu ===
Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>d8l1ang28a15nnp6mahobp47p5pc4of</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771641</id>
      <parentid>6771604</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:45:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6771604|6771604]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Klement1948|Klement1948]] ([[User talk:Klement1948|pogovor]]) - vir?</comment>
      <origin>6771641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17179" sha1="pma4fas7y0rh4yoa1tr4a7jn1p5sqjz" xml:space="preserve">{{Polje za članke
| type  = delete
| image = none
| text  = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]]  predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]&lt;br /&gt;
Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].&lt;br /&gt;
Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.&lt;br/&gt;
----
&lt;small&gt;''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;subst:pzb&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&amp;preload=Predloga:Pzb2+starter&amp;editintro=Predloga:Pzb3+starter&amp;title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov]
''&lt;/small&gt;}}
{{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=&lt;/div&gt;}}|&lt;/div&gt;}}
[[Kategorija:Predlogi za brisanje]]
{{Več virov}}{{Infopolje Oseba
|known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;&lt;ref name=&quot;maribor24&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;24ur2022&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.&lt;ref name=&quot;rtv2022&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA).

V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.&lt;ref name=&quot;rtv2022&quot; /&gt; Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
&lt;!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --&gt;

== Kariera ==
=== Mediji ===
Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.&lt;ref name=&quot;maribor24&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pisal je tudi za [[Časnik]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.&lt;ref name=&quot;mladina-feb2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;reporter2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.&lt;ref name=&quot;mladina-feb2021&quot; /&gt; V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.&lt;ref name=&quot;maribor24&quot; /&gt;

==== Nacionalna tiskovna agencija ====
{{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}}
Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),&lt;ref name=&quot;mladina-feb2021&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; marca 2021 pa kot nekdanjega člana.&lt;ref name=&quot;kriticno&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot; /&gt;

== Politika ==
=== Predsedniška kandidatura 2022 ===
4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].&lt;ref name=&quot;24ur2022&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;reporter-avg2022&quot;&gt;{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.&lt;ref name=&quot;reporter-avg2022&quot; /&gt; Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.&lt;ref name=&quot;rtv2022&quot; /&gt;

=== Županska kandidatura 2026 ===
5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer2026&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot; /&gt;

Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].&lt;ref name=&quot;rtv2026&quot; /&gt; Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.&lt;ref name=&quot;lokalec2026&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverznosti ==
=== Izjava o »fašističnem mediju« ===
Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).&lt;ref name=&quot;mladina2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.&lt;ref name=&quot;kriticno&quot; /&gt; Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;reporter2021&quot; /&gt; Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.&lt;ref name=&quot;reporter2021&quot; /&gt;

=== Izjave o holokavstu ===
Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;reporter2021&quot; /&gt; Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.&lt;ref name=&quot;mladina2021&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;kriticno&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;reporter-avg2022&quot; /&gt;

=== Izjave o ženskah in ženskem športu ===
Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Izjave ob predsedniški kandidaturi ===
Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].&lt;ref name=&quot;reporter-avg2022&quot; /&gt;

=== Blokada računa na Twitterju ===
3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Inšpekcijski postopek ===
23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu ===
Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>pma4fas7y0rh4yoa1tr4a7jn1p5sqjz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Umor Brooke Wilberger</title>
    <ns>0</ns>
    <id>524090</id>
    <revision>
      <id>6771722</id>
      <parentid>6756681</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:12:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13243" sha1="oaz42gh5y8twfyej6qqvzi51hf3c4m5" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Brooke Wilberger|birth_date={{birth date|1985|02|20|}}|birth_place=[[Fresno, Kalifornija|Fresno]], [[Kalifornija]], ZDA|death_date={{death date and age|2004|05|25|1985|02|20}}|death_place=[[Corvallis, Oregon|Corvallis]], [[Oregon]], ZDA|image=|caption=|birth_name=Brooke Carol Wilberger|image_size=|known_for=pogrešana oseba in žrtev umora|nationality=[[Američani|Američanka]]|parents=Greg in Cammy Wilberger}}'''Brooke Carol Wilberger''', ameriška študentka iz zvezne države [[Oregon]], *[[20. februar]] [[1985]], † [[25. maj]] [[2004]]&lt;ref name=&quot;ERG&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.registerguard.com/csp/cms/sites/web/updates/20477444-55/story.csp|title=Killer's guilty plea brings family closure|last=Moran|first=Jack|date=September 22, 2009|work=Eugene Register-Guard|accessdate=September 22, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SJ&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.statesmanjournal.com/article/20090921/UPDATE/90921014|title=Brooke Wilberger's remains found in coastal range, killer sentenced to life in prison|work=[[Statesman Journal]]|location=[[Salem, Oregon]]|date=September 21, 2009|accessdate=September 22, 2009}} {{Slepa povezava|date=September 2010}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
Brooke Wilberger se je rodila dne 20. februarja 1985 v [[Fresno, Kalifornija|Fresnu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Imela je tri sestre in dva brata.&lt;ref name=&quot;Register-Guard&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Waiting for Brooke|url=https://www.thefreelibrary.com/Waiting+for+Brooke.-a0132784667|work=[[The Register-Guard]]|publisher=GateHouse Media|location=Eugene, Oregon|accessdate=March 18, 2017|date=May 24, 2005}}&lt;/ref&gt; Brooke je diplomirala na srednji šoli Elmira blizu [[Eugene|Eugena]] v [[Oregon|Oregonu]].&lt;ref name=&quot;amw&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Authorities Charge Man With Murder|url=http://www.amw.com/missing_persons/case.cfm?id=27071|website=[[America's Most Wanted]]|accessdate=April 13, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121026002230/http://www.amw.com/missing_persons/case.cfm?id=27071|archivedate=October 26, 2012}}&lt;/ref&gt; Ravno v času ugrabitve je zaključila prvi letnik na univerzi v Utahu.&lt;ref name=&quot;amw&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;abcnewsrecov&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Brooke Wilberger found: Killer gives location of remains to avoid death penalty|work=[[ABC News]]|publisher=[[American Broadcasting Company]]|location=New York City|first=Dean|last=Schabner|first2=Sarah|last2=Netter|date=September 21, 2009|url=https://abcnews.go.com/US/remains-brooke-wilberger-found-years-disappearance/story?id=8632233}}&lt;/ref&gt; Med tem pa je njen fant Justin Blake služil kot mormonski misijonar v [[Venezuela|Venezueli]].&lt;ref name=&quot;20/20&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Vanished: Two coeds, two horrifying mysteries|first=Donna|last=Hunter|date=August 14, 2008|work=[[20/20 (US television show)|20/20]]|publisher=[[ABC News]]|location=New York City|url=https://abcnews.go.com/2020/Story?id=5578937}}&lt;/ref&gt;

== Izginotja ==
V času njenega izginotja je bila Wilbergerjeva na poletnih počitnicah pri eni od svojih sester v [[Corvallis|Corvallisu v Oregonu]].&lt;ref name=&quot;Register-Guard2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Waiting for Brooke|url=https://www.thefreelibrary.com/Waiting+for+Brooke.-a0132784667|work=[[The Register-Guard]]|publisher=GateHouse Media|location=Eugene, Oregon|accessdate=March 18, 2017|date=May 24, 2005}}&lt;/ref&gt; Zjutraj 24. maja 2004 je bila Wilbergerjeva nazadnje videna med čiščenjem ulične svetilke na parkirišču apartmajev Oak Park, ki sta jih upravljala njena sestra in svak.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Suspect Charged With Murder Of Brooke Wilberger|website=[[KUTV.com]]|url=http://kutv.com/topstories/local_story_214201808.html|accessdate=April 13, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070926211903/http://kutv.com/topstories/local_story_214201808.html &lt;!-- Bot retrieved archive --&gt;|archivedate=September 26, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Crime Alert Archive|url=https://fa.oregonstate.edu/book/export/html/3793|website=fa.oregonstate.edu|publisher=[[Oregon State University]]|accessdate=March 18, 2017|language=en|date=August 3, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170319111949/https://fa.oregonstate.edu/book/export/html/3793|archivedate=March 19, 2017}}&lt;/ref&gt;

== Preiskava ==
Ko je Wilberger izginila, je policija takoj začela s preiskavo, kar je bilo v nasprotju s takratnim običajnim postopkom.&lt;ref name=&quot;20/202&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Vanished: Two coeds, two horrifying mysteries|first=Donna|last=Hunter|date=August 14, 2008|work=[[20/20 (US television show)|20/20]]|publisher=[[ABC News]]|location=New York City|url=https://abcnews.go.com/2020/Story?id=5578937}}&lt;/ref&gt;

Preiskava se je sprva osredotočila na Sung Koo Kima, vendar Kim kasneje ni bil več na seznamu osumljencev je pa vseeno prejel 11-letno zaporno kazen zaradi več obtožb vlomov in tatvin osebnega premoženja žensk v okrožju Yamhill, ki so jih odkrili, ko so ga preiskovali zaradi izginotja Brooke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sung Koo Kim gets nearly six years for underwear thefts|website=[[KATU.com]]|url=http://www.katu.com/news/3651561.html|accessdate=April 13, 2007|archive-date=2007-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20070503153108/http://www.katu.com/news/3651561.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Izpuščen je bil decembra 2012, potem ko je prestal približno sedem let zaporne kazni.

=== Joel Patrick Courtney ===
30. novembra 2004 je bila študentka na izmenjavi Univerze v Novi Mehiki pretepena in [[Posilstvo|posiljena]]. Preden je pobegnila, je svojega napadalca videla in ga identificirala kot Joela Patricka Courtneyja. Dne 12. septembra 2007 je Courtney priznal krivdo za napad.&lt;ref name=&quot;KVAL&quot;&gt;{{Navedi novice|title=DA: 'His intent was that no one ever find her'|url=http://www.kval.com/news/local/60012167.html|accessdate=March 18, 2017|work=[[KVAL.com]]|publisher=[[Sinclair Broadcasting|Sinclair Interactive Media]]|location=Corvallis, Oregon|date=September 21, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150530125345/http://www.kval.com/news/local/60012167.html|archivedate=May 30, 2015|language=en}}&lt;/ref&gt;

Policija je Joela na koncu povezala z Wilbergerjevim izginotjem. Avgusta 2005 je bil obtožen v 19 točkah [[Umor|hudega umora]], [[Ugrabitev|ugrabitve]], [[Spolna zloraba|spolne zlorabe]], posilstva in [[Sodomija|sodomije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Joel Patrick Courtney, serial killer &amp; rapist|url=http://www.crimelibrary.com/serial_killers/predators/joel_courtney/1.html|website=[[Crime Library]]|publisher=[[TruTV]]|location=Atlanta, Georgia|accessdate=March 8, 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060303133837/http://www.crimelibrary.com/serial_killers/predators/joel_courtney/1.html|archivedate=March 3, 2006}}&lt;/ref&gt; Sodni dokumenti, ki so bili objavljeni leta 2008, so razkrili podrobnosti, ki kažejo, da je bil Courtney v Corvallisu, ko je Wilberger izginil, in da je njegov zelen kombi.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Suspect's van seen in Corvallis|first=William|last=McCall|work=[[Deseret News]]|publisher=[[Deseret News Publishing Company]]|location=Salt Lake City, Utah|date=April 19, 2008|url=http://www.deseretnews.com/article/695271843/Suspects-van-seen-in-Corvallis.html|accessdate=June 22, 2015|agency=[[Associated Press]]|archive-date=2017-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170319023419/http://www.deseretnews.com/article/695271843/Suspects-van-seen-in-Corvallis.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Uradniki so kasneje povedali, da so Brookine lase in [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] našli v kombiju. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slain BYU student's Ore. mother grateful case over|url=http://www.boston.com/news/nation/articles/2009/09/22/slain_byu_students_ore_mother_grateful_case_over/|work=[[Boston.com]]|agency=[[Associated Press]]|date=September 22, 2009|accessdate=June 22, 2015|first=William|last=McCall|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304214603/http://www.boston.com/news/nation/articles/2009/09/22/slain_byu_students_ore_mother_grateful_case_over/|archive-date=2016-03-04|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Courtney je bil 8. aprila 2008 izročen okrožju Benton v Oregonu.&lt;ref name=&quot;kval.com&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Joel Courtney arrives in Oregon to face charges in Wilberger murder|work=[[KVAL-TV]]|date=April 8, 2008|location=Corvallis, Oregon|accessdate=March 18, 2017|url=http://www.kval.com/news/local/17403709.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150530143017/http://www.kval.com/news/local/17403709.html|archivedate=May 30, 2015}}&lt;/ref&gt; Na sodišču okrožja naj bi se prvič pojavil 9. aprila, ko se je soočil s 14 točkami obtožnice, vključno z umorom, dvema ugrabitvama in obtožnico posilstva in spolne zlorabe v povezavi z Wilbergerjinim izginotjem.&lt;ref name=&quot;Oregon Live&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Jung|first=Helen|title=Twists and turns in the Brooke Wilberger case|url=http://www.oregonlive.com/news/index.ssf/2009/09/twists_and_turns_in_the_brooke.html|accessdate=March 18, 2017|work=OregonLive.com|publisher=Oregon Live LLC.|date=September 21, 2009|language=en}}&lt;/ref&gt;  [[Državni tožilec|Tožilec]] je napovedal, da bo zahteval [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Effort begins to extradite Wilberger murder suspect|url=http://www.katu.com/news/12446241.html|accessdate=March 18, 2017|agency=Associated Press|publisher=Sinclair Interactive Media, LLC|date=December 12, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150622132234/http://www.katu.com/news/12446241.html|archivedate=June 22, 2015|location=CORVALLIS, Ore.|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] je Courtneyja na kratko obravnaval kot osumljenca dveh do treh izginotij, ki so jih preiskovali, a so ga takrat izločil kot osumljenca.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=FBI drops Joel Courtney as suspect in two cases|date=February 23, 2006|agency=Associated Press|publisher=[[KATU]]|first=Joseph B.|last=Frazier|url=http://www.katu.com/news/3643546.html|accessdate=March 18, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140502004237/http://www.katu.com/news/3643546.html|archivedate=May 2, 2014|location=Portland, Ore.}}&lt;/ref&gt;

S sodno izjavo in Courtneyevim priznanjem je bilo razkrito, da je 24. maja 2004 zjutraj ugrabil Brooke s parkirišča apartmajev Oak Park. Nato jo je odpeljal v gozd izven mesta. Vrnil se je v mesto, da bi kupil hrano, medtem pa je bila Wilberger še zvezana v njegovem kombiju. Po besedah Courtneya jo je ohranil pri življenju vso noč, preden jo je naslednje jutro posilil. Nato jo je pretepel do smrti, ko se je poskušala ubraniti posilstva.&lt;ref name=&quot;ERG2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.registerguard.com/csp/cms/sites/web/updates/20477444-55/story.csp|title=Killer's guilty plea brings family closure|last=Moran|first=Jack|date=September 22, 2009|work=Eugene Register-Guard|accessdate=September 22, 2009}}&lt;/ref&gt;

== Obsodba ==
Courtneyevi odvetniki so si prizadevali za sojenje. Sojenje je bilo razpisano na 1. februar 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.gazettetimes.com/news/local/article_fb0d255e-ffc4-5673-9668-f0848e3b1117.html|title=Courtney headed for trial|last=Booth|first=Michael|date=September 5, 2009|work=Corvallis Gazette-Times|accessdate=September 22, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20220928024948/https://www.gazettetimes.com/news/local/article_fb0d255e-ffc4-5673-9668-f0848e3b1117.html|archive-date=2022-09-28|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pričakovali so, da bo obtožen v zvezi z nepovezano ugrabitvijo, poskusom spolnega napada in poskusom umora dveh študentov univerze Oregon State, ki naj bi potekal istega dne, ko je Wilberger izginila. &lt;ref name=&quot;kval.com2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Joel Courtney arrives in Oregon to face charges in Wilberger murder|work=[[KVAL-TV]]|date=April 8, 2008|location=Corvallis, Oregon|accessdate=March 18, 2017|url=http://www.kval.com/news/local/17403709.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150530143017/http://www.kval.com/news/local/17403709.html|archivedate=May 30, 2015}}&lt;/ref&gt;

21. septembra 2009 je Courtney priznala krivdo umora. Bil je obstojen na [[Dosmrtna zaporna kazen|dosmrtno ječo]] brez možnosti pogojnega izpusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Netter|first=Sarah|website=ABC News|title=Brooke Wilberger Found: Killer Gives Location of Remains to Avoid Death Penalty|url=https://abcnews.go.com/US/remains-brooke-wilberger-found-years-disappearance/story?id=8632233|accessdate=September 21, 2009}}&lt;/ref&gt; Courtney je za informacije o lokaciji trupla bil obsojen na dosmrtno ječo in ne na smrtno kazen.&lt;ref name=&quot;ERG3&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.registerguard.com/csp/cms/sites/web/updates/20477444-55/story.csp|title=Killer's guilty plea brings family closure|last=Moran|first=Jack|date=September 22, 2009|work=Eugene Register-Guard|accessdate=September 22, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=To Avoid Death Penalty, Joel Courtney Reveals Location of Student Brooke Wilberger's Body - True Crime Report|url=http://www.truecrimereport.com/2009/09/to_avoid_death_penalty_joel_co.php|website=True Crime Report|accessdate=March 18, 2017|date=September 22, 2009}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je zahteval tudi zaprtje v njegovi domači državi [[Nova Mehika|Novi Mehiki]], namesto v Oregonu, kjer je bil zločin storjen.

== Sklici ==
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Ugrabljeni ljudje]]</text>
      <sha1>oaz42gh5y8twfyej6qqvzi51hf3c4m5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Darko Kremenović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>530109</id>
    <revision>
      <id>6771788</id>
      <parentid>6709109</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T08:46:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Svobode]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5891" sha1="b1jpsfz7d1ux75sgna59039mn8unuus" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name= Darko Kremenović
|image = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_date= &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;
|height = 178 cm&lt;ref name=&quot;wf&quot;&gt;{{navedi splet |title=Darko Kremenovič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/darko-kremenovic/ |website=worldfootball.net |access-date=15 September 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;
|position= [[napadalec (nogomet)|napadalec]]
|current_club = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]]
|club_number = 
|years1= 2001–2003
|clubs1= [[ND Gorica|Gorica]]
|caps1 = 43
|goals1 = 4
|years2= 2003
|clubs2= → [[NK Brda|Goriška Brda]] (pos.)
|caps2 = 15
|goals2 = 7
|years3= 2003–2006
|clubs3= [[FC Koper|Koper]]
|caps3= 83
|goals3= 18
|years4= 2007
|clubs4= [[Henan Džianje]]
|caps4 =
|goals4 =
|years5= 2007&lt;ref&gt;[https://siol.net/sportal/nogomet/kremenovic-na-izhodnih-vratih-livarja-127547 Kremenovič na izhodnih vratih Livarja] siol.net&lt;/ref&gt;
|clubs5= [[NK Ivančna Gorica|Livar]]&lt;ref&gt;[https://siol.net/sportal/sportal-plus/darko-kremenovic-igramo-kot-prerojeni-342566 Darko Kremenovič: Igramo kot prerojeni] siol.net&lt;/ref&gt;
|caps5 = 18
|goals5 = 6
|years6= 2008
|clubs6= [[SC Bonifika|Bonifika]]
|caps6 = 8
|goals6 = 1
|years7= 2008–2009
|clubs7= [[FC Kärnten]]&lt;ref&gt;[https://stfv.fussballoesterreich.at/st/Spielbetrieb/Tabellen-Ergebnisse/STFV-Regionalliga-RLM/Karten/Runde-22/2009 22. Runde - Tabellen / Ergebnisse]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Steirischer Fußballverband&lt;/ref&gt;
|caps7 = 12
|goals7 = 1
|years8= 2009
|clubs8= [[NK Zagorje|Zagorje]]
|caps8 = 5
|goals8 = 2
|years9= 2009
|clubs9= [[ND Mura 05|Mura 05]]
|caps9 = 13
|goals9 = 7
|years10= 2010–2011
|clubs10= [[NK Primorje|Primorje]]&lt;ref&gt;[https://siol.net/sportal/sportal-plus/darko-kremenovic-vracam-se-mocnejsi-210428 Darko Kremenovič: Vračam se močnejši] siol.net&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://siol.net/sportal/nogomet/cvijanovic-in-kremenovic-brez-ene-tekme-178103 Cvijanovič in Kremenovič brez ene tekme] siol.net&lt;/ref&gt;
|caps10= 23
|goals10= 15
|years11= 2011
|clubs11= [[FC Žetisu|Žetisu]]
|caps11= 6
|goals11= 0
|years12= 
|clubs12= [[ASD Lumignacco]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=FRIULI VENEZIA GIULIA ELENCO TESSERATI SVINCOLATI NELLA STAGIONE 2012-2013|publisher=Comitato regionale Friuli Venezia Giulia}}&lt;/ref&gt;
|caps12 =
|goals12 =
|years13= 2012–2013
|clubs13= [[MNK Izola|Izola]]
|caps13 = 30
|goals13 = 15
|years14= 2014
|clubs14= [[TSV Neumarkt]]&lt;ref&gt;[https://tsv-raiffeisen-neumarkt.c.geomix-vereine.com/spielbericht/endlich-wieder-einmal-3-punkte-564 Endlich wieder einmal 3 Punkte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230111104122/https://tsv-raiffeisen-neumarkt.c.geomix-vereine.com/spielbericht/endlich-wieder-einmal-3-punkte-564 |date=2023-01-11 }} TSV Raiffeisen Neumarkt&lt;/ref&gt;
|caps14 = 8
|goals14 = 7
|years15= 2014
|clubs15= [[MNK Izola|Izola]]&lt;ref&gt;[https://novice.svet24.si/clanek/nogomet/slovenija-ostalo/53e2389cc8ab3/vrnil-se-je-domov Vrnil se je domov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230111104121/https://novice.svet24.si/clanek/nogomet/slovenija-ostalo/53e2389cc8ab3/vrnil-se-je-domov |date=2023-01-11 }} Svet24.si&lt;/ref&gt;
|caps15 = 10
|goals15 = 15
|years16= 2015
|clubs16= [[SV Dellach/Gail]]&lt;ref&gt;[http://fussball.dellach.at/Rueckrunde-Fruehjahr.2112.0.html Rückrunde (Frühjahr) - KADERÄNDERUNG WINTER 2015]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} fussball.dellach.at&lt;/ref&gt;
|caps16 = 14
|goals16 = 6
|years17= 
|clubs17= [[FC Villeneuve Sports]]&lt;ref&gt;[https://www.footvaud.ch/villeneuve-simpose-facilement/ Oscar du meilleur scénario décerné à Villeneuve] Footvaud&lt;/ref&gt;
|caps17 =
|goals17 =
|years18 = 2022–2024
|clubs18 = [[MNK Izola|Izola]]
|caps18 = 42
|goals18 = 21
|years19 = 2026–
|clubs19 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]]
|caps19 = 
|goals19 = 
|nationalyears1 = 2000
|nationalteam1 = Slovenija do 20 let
|nationalcaps1 = 2
|nationalgoals1 = 0
}}
'''Darko Kremenović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. junij]] [[1981]]. 

Kremenović je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Gorica|Gorica]], [[NK Brda|Goriška Brda]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Ivančna Gorica|Livar]], [[SC Bonifika|Bonifika]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[ND Mura 05|Mura 05]], [[NK Primorje|Primorje]] in [[MNK Izola|Izola]], kitajski [[Henan Džianje]], avstrijske [[FC Kärnten]], [[TSV Neumarkt]] in [[SV Dellach/Gail]], kazahstanski [[FC Žetisu|Žetisu]], italijanski [[ASD Lumignacco]] in švicarski [[FC Villeneuve Sports]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 158 tekem in dosegel 35 golov. V sezoni 2009/10 je bil prvi strelec [[Druga slovenska nogometna liga|druge slovenske lige]]. Leta 2000 je odigral dve tekmi za slovensko reprezentanco do 20 let. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Kremenović, Darko}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Brd]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]]
[[Kategorija:Nogometaši Henan Songšan Longmena]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Bonifike]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Kärntena]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Žetisuja]]
[[Kategorija:Nogometaši ASD Lumignacca]]
[[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]]
[[Kategorija:Nogometaši TSV Neumarkta]]
[[Kategorija:Nogometaši SV Dellach/Gail]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Villeneuve Sportsa]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Svobode]]</text>
      <sha1>b1jpsfz7d1ux75sgna59039mn8unuus</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zelo lačna gosenica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>532300</id>
    <revision>
      <id>6771812</id>
      <parentid>5906260</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:27:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24633" sha1="iukv1vagy86bys6fdzdtuss2heg0ctk" xml:space="preserve">
 
{{Infopolje Knjiga
| name              = Zelo lačna gosenica
| image             = 
| caption           = 
| author            = [[Eric Carle]]
| illustrator       = Eric Carle
| cover_artist      = 
| country           = Združene države Amerike
| language          = angleščina
| genre             = [[Otroška književnost]]
| publisher         = World Publishing Company (ZDA)&lt;br /&gt;[[Hamish Hamilton]] (UK)
| pub_date          = 3. junij 1969
| media_type        = [[Slikanica]]
| pages             = 22
| isbn              = 0-399-22690-7
| isbn_note         = (US)
| oclc              = 21134403
| congress          = 
}}

'''''Zelo lačna gosenica''''' je [[Otroška književnost|otroška slikanica]], ki jo je leta 1969 oblikoval, ilustriral in napisal Eric Carle. V knjigi je predstavljena lačna gosenica, ki se, preden se zabubi in postane [[Dnevni metulji|metulj]], prehranjuje z različnimi vrstami hrane. Slikanica je prejela številne nagrade za otroško literaturo in grafično oblikovanje. &lt;ref name=&quot;Fetters&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Fetters|first=Ashley|date=2019-03-20|title=How The Very Hungry Caterpillar Became a Classic|url=https://www.theatlantic.com/family/archive/2019/03/very-hungry-caterpillar-50th-anniversary/585271/|accessdate=2022-04-27|website=The Atlantic|language=en}}&lt;/ref&gt; Prodanih je bilo več kot 50 milijonih izvodov po vsem svetu, &lt;ref name=&quot;Fetters&quot; /&gt; približno en izvod na trideset sekund od njegove objave. &lt;ref name=&quot;Fetters&quot; /&gt; Knjiga je prejela veliko pozitivnih kritik, med drugim tudi, je bila hvaljena kot »ena največjih klasik iz otroštva vseh časov«. &lt;ref name=&quot;Eat your heart out&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2004-10-22|title=Eat your heart out|url=http://www.theguardian.com/books/2004/oct/22/booksforchildrenandteenagers|accessdate=2022-04-27|website=the Guardian|language=en}}&lt;/ref&gt; Njegove 'pojedene' luknje in [[Kolaž|kolažne]] umetnine so bile za svoj čas inovativne. &lt;ref name=&quot;Fetters&quot; /&gt; Knjiga vključuje štetje, dneve v tednu, hrano in življenjski cikel metulja, kar prispeva k vzgoji mladostnikov. Carlovo izvirno delo je bilo osnova za različne izdelke z vloženimi premikajočimi deli strani.

== Povzetek ==
Na zgodnje nedeljsko jutro se iz jajca izleže »drobna in zelo lačna [[gosenica]] «. Nato išče nekaj za pod zob. Naslednjih pet dni, od ponedeljka do petka, zelo lačna gosenica poje vse večjo količino okusnega [[Plod|sadja]]: eno [[jabolko]] v ponedeljek, dve [[Hruška (rod)|hruški]] v torek, tri slive v sredo, štiri jagode v četrtek in pet [[Pomaranča|pomaranč]] v petek. Vsak dan pa je gosenica še vedno lačna. V soboto se pogosti, poje kos čokoladne torte, kepico jagodnega sladoleda, kislo kumarico, rezino švicarskega sira in rezino salame, liziko, kos češnjeve pite, [[Klobasa|klobaso]], kolaček in rezino [[Lubenica|lubenice]]. Tisto noč jo zaradi nezdravega prenajedanja zaboli trebuh.

Da bi si opomogla od sobotnih želodčnih bolečin, zelo lačna gosenica v naslednjo nedeljo poje en zeleni list in potem se počuti veliko bolje. Ni več majhna in lačna; zdaj je velika in debela gosenica. Okoli sebe zgradi [[Buba|kokon]] . V njem ostane dva tedna, potem pa vanj pregrizne luknjo in se skobaca ven. Končno se razvije v velikega, lepega, večbarvnega [[Dnevni metulji|metulja]]. Ko postane metulj, se cikel začne znova. Carlova zgodba posnema dejanski življenjski cikel gosenice: prehranjevanje, rast, zabubljenje in končna preobrazba v metulja.

== Ideja za slikanico ==
''Zelo lačna gosenica'' je Carlova tretja knjiga.

Carla je navdihnil luknjač; nekega dne je luknjal sveženj papirja, pomislil na [[Bibliofilija|knjižnega molja]] in ustvaril zgodbo ''Teden s črvom Willijem'' . &lt;ref name=&quot;Telegraph Google&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Google celebrates Eric Carle's Very Hungry Caterpillar|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/books/5021384/Google-celebrates-Eric-Carles-Very-Hungry-Caterpillar.html|accessdate=2022-04-27|website=www.telegraph.co.uk}}&lt;/ref&gt;  V tej slikanici je predstavil knjižnega molja z imenom Willi. Ann Beneduce, Carlova urednica, je namignila, da zeleni črv ne bi bil simpatičen [[protagonist]].&lt;ref name=&quot;Betsy Bird&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Bird|first=Betsy|title=Top 100 Picture Books #2: The Very Hungry Caterpillar by Eric Carle|url=https://afuse8production.slj.com/2012/06/28/top-100-picture-books-2-the-very-hungry-caterpillar-by-eric-carle/|website=School Library Journal}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Metrowebukmetro|date=2009-03-20|title=Hungry Caterpillar author on zoo maths|url=https://metro.co.uk/2009/03/20/hungry-caterpillar-author-on-zoo-maths-566674/|accessdate=2022-04-27|website=Metro|language=en}}&lt;/ref&gt; Beneduce je predlagala gosenico, na katero je Carle odgovoril &quot;metulj&quot;; tako se je utrnila ideja za knjigo.

Različno oblikovane strani z luknjami, ki predstavljajo sled gosenice skozi živila, so bile izziv, vendar je Carle &quot;različno oblikovane strani&quot; poznal iz knjig, ki jih je bral kot otrok v Nemčiji.&lt;ref name=&quot;Betsy Bird&quot;/&gt;

== Objava ==
Knjigo je prvotno izdala založba World Publishing Company (ZDA) leta 1969. Sprva je bila natisnjena na Japonskem zaradi visokih stroškov tiskanja v ZDA.&lt;ref name=&quot;Betsy Bird&quot;/&gt; Ko je leta 2019 Penguin odkupil knjigo, je založba knjige postala Penguin Random House.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Trachtenberg|first=Jeffrey A.|date=2019-11-05|title='Very Hungry Caterpillar' Author Eric Carle Sells Company to Penguin Random House|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/very-hungry-caterpillar-author-eric-carle-sells-company-to-penguin-random-house-11572990026|accessdate=2022-04-27|issn=0099-9660}}&lt;/ref&gt;

Od svojega prvega tiskanja je bila knjiga ''Zelo lačna gosenica'' prodana približno vsakih trideset sekund.&lt;ref name=&quot;Fetters&quot;/&gt;

Knjiga je prevedena v več kot 60 jezikov,&lt;ref name=&quot;Fetters&quot;/&gt; vključno z arabščino,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Very Hungry Caterpillar in Arabic and English : Eric Carle : 9781852691240|url=https://www.bookdepository.com/Very-Hungry-Caterpillar-Arabic-English-Eric-Carle/9781852691240|accessdate=2022-04-27|website=www.bookdepository.com}}&lt;/ref&gt; nizozemščino, francoščino, &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Carle|first=Eric|url=http://archive.org/details/lachenillequifai00carl|title=La chenille qui fait des trous|date=1999|publisher=Namur [Belgium] : Mijade|others=Internet Archive|isbn=978-2-87142-174-0}}&lt;/ref&gt; španščino,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=La oruga muy hambrienta|year=2002|isbn=039923960X}}&lt;/ref&gt; nemščino, &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Carle|first=Eric|title=Die kleine Raupe Nimmersatt|year=1969|isbn=3806742596}}&lt;/ref&gt; japonščino, &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Carle|first=Eric|title=はらぺこあおむし|year=2001|isbn=9577620981}}&lt;/ref&gt; italijanščino, &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Carle|first=Eric|title=Il piccolo Bruco Maisazio|year=1989|isbn=8804323329}}&lt;/ref&gt; portugalščino, švedščino, &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Carle|first=Eric|title=Den mycket hungriga larven|year=1998|isbn=9163812134}}&lt;/ref&gt; ruščina, &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Карл|first=Эрик|title=Очень голодная гусеница|year=2008|isbn=9785903497041}}&lt;/ref&gt; in hebrejščino. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=הוצאת הקיבוץ המאוחד - ספרית פועלים|url=https://www.kibutz-poalim.co.il/|accessdate=2022-04-27|website=www.kibutz-poalim.co.il|language=he-IL}}&lt;/ref&gt;

== Sprejem ==
=== Nagrade ===
Knjiga je prejela številne nagrade, vključno z nagrado Ameriškega inštituta za grafično umetnost leta 1970, nagrado za najboljše otroške knjige v Angliji leta 1970, nagrado [[Selection du Grand Prix des Treize]] v Franciji leta 1972 in [[Nakamori Reader's Prize|bralsko nagrado Nakamori]] na Japonskem leta 1975. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2012-08-05|title=Eric Carle Collection|url=http://doddcenter.uconn.edu/asc/findaids/Carle/MSS20000092.html|archiveurl=https://archive.today/20120805053250/http://doddcenter.uconn.edu/asc/findaids/Carle/MSS20000092.html|archivedate=2012-08-05|accessdate=2022-04-27|website=archive.ph}}&lt;/ref&gt; ''[[The New York Times|New York Times]]'' jo je leta 1969 uvrstil tudi med »deset najboljših slikanic leta« &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Awards|url=https://eric-carle.com/about-eric-carle/awards/|accessdate=2022-04-27|website=Eric Carle|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega se je knjiga uvrstila na 199. mesto v anketi Big Read, ki jo je leta 2003 izvedel BBC, da bi določil najbolj priljubljene knjige v Združenem kraljestvu. Bila je ena redkih slikanic, ki so se uvrstile na seznam. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=BBC - The Big Read - Top 200 Books|url=https://www.bbc.co.uk/arts/bigread/top200_2.shtml|accessdate=2022-04-27|website=www.bbc.co.uk}}&lt;/ref&gt; Na podlagi spletne ankete iz leta 2007 je National Education Association knjigo uvrstil med svojih &quot;100 najboljših knjig za otroke po mnenju učiteljev&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=National Education Association {{!}} NEA|url=https://www.nea.org/|accessdate=2022-04-27|website=www.nea.org|language=en}}&lt;/ref&gt; Pet let pozneje je raziskava med bralci ''School Library Journala'' razglasila Z''elo lačno gosenico'' za drugo najboljšo otroško knjigo. &lt;ref name=&quot;Betsy Bird&quot;/&gt;

Nedavno, leta 2020, je bila ''Zelo lačna gosenica'' deseta na seznamu »najboljših nakupov vseh časov« [[Javna knjižnica v New Yorku|Newyorške javne knjižnice]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Carlson|first=Jen|date=2020-01-13|title=These Are The NYPL's Top Check Outs OF ALL TIME|url=https://gothamist.com/|accessdate=2022-04-27|website=Gothamist|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2019 je prejela tudi priznanje za najboljšo otroško klasiko na podelitvi nagrad [[Sainsbury Children’s Book Awards|Sainsbury Children's Book Awards]]. &lt;ref name=&quot;Sainsbury&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Children's classic storybook The Very Hungry Caterpillar wins award|url=https://www.earlyyearseducator.co.uk/news/article/children-s-classic-storybook-the-very-hungry-caterpillar-wins-award|accessdate=2022-04-27|website=Early Years Educator|language=en}}&lt;/ref&gt; Carle je dejal, da je bila ta nagrada &quot;odličen način&quot; za praznovanje 50. obletnice knjige. &lt;ref name=&quot;Sainsbury&quot; /&gt;

=== Podpora ===
''Zelo lačna gosenica'' uvaja koncepte življenjskih [[Metulji|obdobij Lepidoptera]], ki prikazujejo [[Preobrazba (biologija)|preobrazbo]] iz 'lačne gosenice' v 'čudovitega metulja'; Kraljevsko entomološko društvo je knjigo podprlo zaradi znanstvene točnosti te transformacije. 

=== Težave in prepovedi ===
Knjigo so odstranili iz knjižnic v Herefordshiru, Angliji, v prizadevanju za spodbujanje zdrave prehrane. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Waterson|first=Michael|title=Banned Books Week|url=https://napavalleyregister.com/eagle/news/local/banned-books-week/article_70d3b8a2-a8ef-5c40-84c2-56a1923e94bb.html|accessdate=2022-05-02|website=Napa Valley Register|language=en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 so raziskovalci z univerze Edith Cowan v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] kritizirali številne knjige, vključno z ''Zelo lačno gosenico'', ker niso kulturno raznolike in ker so ugotovili, da se učitelji pretirano zanašajo na klasične naslove, ki odražajo prevladujočo kulturo ter zastarela stališča in življenjski slog. &lt;ref name=&quot;exclusive&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Adam|first=Helen|last2=Hays|first2=Anne-Maree|last3=Urquhart|first3=Yvonne|date=2021|title=The Exclusive White World of Preservice Teachers' Book Selection for the Classroom: Influences and Implications for Practice|url=https://ro.ecu.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=5081&amp;context=ajte|journal=The Australian Journal of Teacher Education|volume=46|issue=8|pages=51–69|doi=10.14221/ajte.2021v46n8.4|access-date=5 June 2022|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Sugden|first=Maureen|date=4 June 2022|title=Issue of the day: Are beloved children's classics 'outdated'?|url=https://www.heraldscotland.com/opinion/20186028.issue-day-beloved-childrens-classics-outdated|work=[[The Herald (Scotland)|The Herald]]|location=|accessdate=5 June 2022}}&lt;/ref&gt; V članku za ''Australian Journal of Teacher Education'' so raziskovalci izrazili zaskrbljenost zaradi klasičnih knjig, ki vsebujejo samo živalske like, in ugotovili, da živalske zgodbe zmanjšujejo verjetnost, da bi otroci iz manjšinskih okolij videli sebe v teh likih. &lt;ref name=&quot;exclusive&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Goodall|first=Hamish|date=2 June 2022|title=Australian researcher claims children's book are not diverse enough|url=https://7news.com.au/sunrise/researcher-claims-iconic-childrens-books-are-not-diverse-enough-c-6995100|work=[[Seven News|7 News]]|location=|accessdate=5 June 2022}}&lt;/ref&gt; Priporočali so, da se klasični naslovi postavijo ob bok sodobnim besedilom, ki bolje predstavljajo modernejšo kulturno raznoliko družbo. &lt;ref name=&quot;exclusive&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=O'Brien|first=Susie|last2=Hodge|first2=Regan|date=29 May 2022|title=Popular children books deemed not culturally diverse enough|url=https://www.heraldsun.com.au/education-victoria/popular-children-books-deemed-not-culturally-diverse-enough/news-story/89318b6444da89e2e76f2af6c12572e4|work=[[Herald Sun]]|location=|accessdate=5 June 2022}}&lt;/ref&gt; Ugotovitve so kritizirali medijski komentatorji, kot sta Kel Richards in Erin Molan. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Richards|first=Kel|authorlink=Kel Richards|date=1 June 2022|title=Kel Richards: Beloved children's classics are being sacrificed at the altar of politically correct wokery|url=https://www.skynews.com.au/australia-news/kel-richards-beloved-childrens-classics-are-being-sacrificed-at-the-altar-of-politically-correct-wokery/news-story/66e93804a3c3bc1abf3e602c8c919a4e|work=[[Sky News Australia]]|location=|accessdate=5 June 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Molan|first=Erin|authorlink=Erin Molan|date=3 June 2022|title=Erin Molan: Storm over classic kids' books is diversity gone mad|url=https://www.dailytelegraph.com.au/news/opinion/erin-molan-storm-over-classic-kids-books-is-diversity-gone-mad/news-story/74ec349941b99f498bff00cca10e0938|work=[[The Daily Telegraph (Sydney)|The Daily Telegraph]]|location=|accessdate=5 June 2022}}&lt;/ref&gt;

== Uporaba v izobrazbi in njen vpliv ==
Ta knjiga vključuje izobraževalne teme, vključno s štetjem, dnevi v tednu, hrano in življenjskimi obdobji metulja. Vendar se knjiga ne zdi didaktična; namesto tega podaja informacije diskretno, ne da bi se otroci tega zavedali.&lt;ref name=&quot;Fetters&quot;/&gt; Kot učni pripomoček so jo uporabljali osnovnošolski učitelji, knjižničarji in starši, pri čemer so razvili dejavnosti, ki knjigo uporabljajo. &lt;ref&gt;''The librarian's complete guide to involving parents through children's literature'', Anthony D. Fredericks, Libraries Unlimited, 1997. {{ISBN|1-56308-538-0}} p. 93&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Teaching Terrific Fours'', Annal Jones, Carol Crownover, Elizabeth Jones. Humanism Learning, 2006. {{ISBN||0-89334-419-2}} p. 92&lt;/ref&gt; Poleg tega slike omogočajo razumevanje brez branja. &lt;ref name=&quot;Roney&quot;&gt;Roney, R. C. &quot;Back to the Basics with Storytelling.&quot; The Reading Teacher 42.7 (1989): 520-3. JSTOR. Web.&lt;/ref&gt;

V zgodbi gosenica zgradi [[Buba|kokon]], iz nje pa se razvije [[Dnevni metulji|metulj]]. V resnici se gosenica, ki naredi kokon, pojavi kot [[Nočni metulji|vešča]], medtem ko se bo metulj pojavil iz [[Buba|krizale]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Giaimo|first=Giaimo|title=The Very Hungry Caterpillar Lied to You As a Child|url=https://www.atlasobscura.com/articles/the-very-hungry-caterpillar-lied-to-you-as-a-child|accessdate=2022-07-21|website=Atlas Obscura|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Predvidljivost ===
Knjiga vsebuje &quot;znana zaporedja&quot; ali vzorce pri sklicevanju na dneve v tednu in številke. &lt;ref name=&quot;LK Rhodes&quot;&gt;Rhodes, Lynn K. &quot;I can Read! Predictable Books as Resources for Reading and Writing Instruction.&quot; The Reading Teacher 34.5 (1981): 511-8. JSTOR. Web.&lt;/ref&gt; Ti vzorci pomagajo mladim bralcem pri branju in odražajo njihovo osebno znanje o svetu. &lt;ref name=&quot;LK Rhodes&quot; /&gt; Poleg tega ti vzorci spodbujajo strategije prepoznavanja besed med branjem in ne pred njim. &lt;ref name=&quot;LK Rhodes&quot; /&gt; Zato predvidljivost pomaga vzpostaviti razumevanje znotraj konteksta. &lt;ref name=&quot;LK Rhodes&quot; /&gt;

Predvidljivost knjige omogoča tudi [[Oral cloze exercises|ustne zaključne vaje]], pri katerih lahko odrasel bralec izpusti dan v tednu ali številko, otrok pa jo lahko vstavi. &lt;ref name=&quot;Wiseman&quot;&gt;Wiseman, Donna L. &quot;Helping Children Take Early Steps Toward Reading and Writing.&quot; The Reading Teacher 37.4 (1984): 340-4. JSTOR. Web.&lt;/ref&gt; Te vaje otrokom pomagajo pridobiti samozavest pri napovedovanju jezika in uveljavljanju že obstoječega znanja. &lt;ref name=&quot;Wiseman&quot; /&gt;

=== Skupno jedro ===
Novi elementarni skupni temeljni standardi poudarjajo več informativnih besedil v primarnem izobraževanju; knjige, kot ''Zelo lačna gosenica'', odpravljajo ločnico med informativnimi besedili in elementarno angažiranostjo. &lt;ref name=&quot;Neuman and Roskos&quot;&gt;Neuman, Susan B., and Roskos, Kathleen. &quot;Helping Children Become More Knowledgeable through Text.&quot; The Reading Teacher 66.3 (2012): 207-10. JSTOR. Web.&lt;/ref&gt; Knjiga je privlačna za mlade učence, obenem pa ponuja lekcije o štetju, dnevih v tednu in preobrazbi. &lt;ref name=&quot;Neuman and Roskos&quot; /&gt;

=== Pripovedovanje/Dejavnosti v razredu ===
Format ''Zelo lačne gosenice'' omogoča razširitev na dejavnost v razredu. &lt;ref name=&quot;Roney&quot;&gt;Roney, R. C. &quot;Back to the Basics with Storytelling.&quot; The Reading Teacher 42.7 (1989): 520-3. JSTOR. Web.&lt;/ref&gt; Otroci se lahko vključijo v ustvarjalno prakso in pripovedovanje zgodb tako, da v vsak dan v tednu vstavijo svojo hrano in risbe. &lt;ref name=&quot;Roney&quot; /&gt; Z uporabo oblike knjige lahko otroci vključijo svoje interese in tako pripovedujejo svoje zgodbe. &lt;ref name=&quot;Roney&quot; /&gt; Učenci nato lahko svoje upodobitve delijo z vrstniki in ponovno sodelujejo pri pripovedovanju zgodb. &lt;ref name=&quot;Roney&quot; /&gt;

=== Uporaba v srednji šoli ===
''Zelo lačna gosenica'' je srečala [[Beowulf|Beowulfa]] v srednješolskih učilnicah, da bi spodbudila akademsko in prefinjeno razpravo o slikanicah. &lt;ref name=&quot;Beowulf&quot;&gt;Neal, Judith C., and Moore, Kay. &quot;&quot;The Very Hungry Caterpillar&quot; Meets &quot;Beowulf&quot; in Secondary Classrooms.&quot; Journal of Reading 35.4 (1991): 290-6. JSTOR. Web.&lt;/ref&gt; Glavni razlogi za vključitev so univerzalne teme slikanic in zagotavljanje vizualnih pripomočkov za razumevanje. &lt;ref name=&quot;Beowulf&quot; /&gt; ''Zelo lačna gosenica'' ima teme, ki segajo mimo majhnih otrok, njena integracija z [[Beowulf|Beowulfom]] pa pomaga pritegniti srednješolce. &lt;ref name=&quot;Beowulf&quot; /&gt;

=== Zdrava prehrana ===
Ta knjiga je bila ključna v boju proti prekomerni telesni teži pri otrocih. Ameriška akademija za pediatrijo, CDC, človekoljubne skupine in kampanje za boj proti debelosti uporabljajo to knjigo za poučevanje otrok o zdravi prehrani. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2011-03-08|title=Deconstructing 'The Very Hungry Caterpillar': Excellent food choices, portion control needs work|url=https://www.latimes.com/health/lat-hungry-caterpillar-obesity-030811-story.html|accessdate=2022-04-27|website=Los Angeles Times|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Leta 2011 je Ameriška akademija za pediatrijo ponudnikom zdravstvenih storitev poslala posebne izvode knjige s pripadajočimi učnimi orodji za kampanjo za zdravo prehranjevanje v ZDA .&lt;ref&gt;&quot;Groups Hope &quot;Hungry Caterpillar&quot; Helps Fight Fat&quot;. ''Washington Times''. Associated Press. March 8, 2011. Retrieved March 30, 2011.&lt;/ref&gt; Carle podpira uporabo svoje knjige za spodbujanje zdrave prehrane. 

== Kulturni vpliv ==
To knjigo je uporabila nekdanja prva dama Barbara Bush kot del svoje kampanje za spodbujanje pismenosti. &lt;ref&gt;Tate, Mikayla (June 10, 2019). &quot;PSCD Summer Reading: The Very Hungry Caterpillar&quot;. ''Provo City School District''. Retrieved July 24, 2020. &lt;q&gt;The Very Hungry Caterpillar has been translated into 40 different languages and was also used by Barbara Bush as part of her literacy campaign.&lt;/q&gt;&lt;/ref&gt; Leta 1999 je picerija Pizza Hut pozvala 50 ameriških guvernerjev, naj navedejo svoje najljubše knjige iz otroštva. Takratni guverner Teksasa, [[George Walker Bush|George W. Bush]], je navedel ''Zelo lačno gosenico'', kljub temu, da je bil v času objave najstnik.&lt;ref name=&quot;Eat your heart out&quot;/&gt;

Leta 2009 je [[Google]] praznoval 40. obletnico knjige tako, da je [[logotip]] na svoji glavni iskalni strani upodobil v slogu, uporabljenem v knjigi.&lt;ref name=&quot;Telegraph Google&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=First Day of Spring 2009 - Design by Eric Carle|url=http://lh3.googleusercontent.com/bT4TRpcZTcPqGbDgGXBdUty2CyQ_sJtQ4s-64-SRkkZw3fObWd8EpEyxljydj79TDBZZD3Q_lHXDkxbdQWx443udWcpnpzexSkSxGD42GA=s660|language=en|access-date=2022-04-27}}&lt;/ref&gt;

== Izdaje za Združeno kraljestvo/ZDA ==

=== VHS ===
''Zelo lačna gosenica'' je bila prilagojena za britansko televizijo 1. septembra 1993. Nato je bil 17. oktobra 1994 izdan kot video VHS, ki ga je distribuiral PolyGram Video. &lt;ref name=&quot;IMDB&quot;&gt;{{Citat|title=The World of Eric Carle (TV Series 1993) - IMDb|url=http://www.imdb.com/title/tt0426381/companycredits/|access-date=2022-05-02}}&lt;/ref&gt; Potem je bil ponovno izdan 16. junija 1997, distribuiral pa ga je Channel 5 Video, podzaložba PolyGram. 18. marca 2002 ga je [[Universal Studios|Universal Pictures]] ponovno izdal kot del antologije z naslovom The World of Eric Carle, ki je vključevala ''Zelo lačno gosenico'' skupaj s štirimi drugimi zgodbami Erica Carla.  &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Carle|first=Eric|title=The Very Hungry Caterpillar and Other Stories|url=https://www.imdb.com/title/tt6964236/}}&lt;/ref&gt;

V tem zborniku je bila uporabljena zvočna podlaga skladatelja Juliana Notta Wallace &amp; Gromit, na katero je vplivala klasična glasba. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Julian Nott|url=http://www.imdb.com/name/nm0636608/|accessdate=2022-04-27|website=IMDb}}&lt;/ref&gt; Pripovedovanje na britanskih izdajah sta izvedla Roger McGough in Juliet Stevenson; to različico je v ZDA za kratek čas izdal Scholastic . &lt;ref&gt;{{Citat|title=Opening to The Very Hungry Caterpillar &amp; Other Stories by Eric Carle 1993 VHS (Rare)|url=https://www.youtube.com/watch?v=WdLTGD8CX9s|language=en|access-date=2022-04-27}}&lt;/ref&gt; Nato je 5. avgusta 1995 Disney izdal ameriško sinhronizirano različico s pripovedjo Briana Cummingsa in Linde Gary . &lt;ref&gt;''The Very Hungry Caterpillar and other stories''. Walt Disney Productions. August 5, 1995.&lt;/ref&gt; Po Disneyjevi adaptaciji so bile filmske in TV pravice prodane za 1 milijon funtov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2005-07-26|title=Counting on the Caterpillar|language=en-GB|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/4717503.stm|accessdate=2022-04-27}}&lt;/ref&gt;

=== DVD ===
''Zelo lačna gosenica'' je bila izdana na DVD-ju 24. aprila 2006 kot del zbornika z naslovom The World of Eric Carle; predstavil ga je Illuminated Film Company, predvajal pa [[Ventura Distribution]].&lt;ref name=&quot;IMDB&quot;/&gt;

Zbornik je Disney, vključno z ''Zel lačno gosenico'' in štirimi drugimi zgodbami, izdal tudi na [[DVD|DVD-ju]] v ZDA. &lt;ref&gt;{{Citat|title=The Very Hungry Caterpillar And Other Stories|url=https://movies.disney.com/the-very-hungry-caterpillar-and-other-stories|language=en|access-date=2022-05-02}}&lt;/ref&gt; [[DVD]] je bil tudi prirejen v CD z desetimi skladbami z naslovom ''Zelo lačna gosenica in druge zgodbe.'' 

== Dodatni izdelki ==
Obstaja več edinstvenih izdaj knjig &lt;ref name=&quot;Penguin&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2009-04-25|title=The Very Hungry Caterpillar Pop-Up Book - Eric Carle - Penguin Group (USA)|url=http://us.penguingroup.com/nf/Book/BookDisplay/0,,9780399250392,00.html|accessdate=2022-04-27|website=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090425155915/http://us.penguingroup.com/nf/Book/BookDisplay/0,,9780399250392,00.html|archivedate=25 April 2009}}&lt;/ref&gt; s prilagojenimi funkcijami. Igre, pojavne knjige, &lt;ref name=&quot;Penguin&quot; /&gt; kombinacija knjige/igre s kartami preko University Games &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=|first=|url=https://books.google.com/books?id=oMDpPQAACAAJ&amp;q=%22the+very+hungry+caterpillar%22|title=The Very Hungry Caterpillar Spinner: Book And Card Game|date=2007-01-30|publisher=Univ Games|isbn=978-1-57528-890-1|language=en}}&lt;/ref&gt; in izobraževalna video igra ''- The Very Hungry Caterpillar's ABCs'' - izdala CYBIRD Co. Ltd. za WiiWare leta 2010. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Nintendo Download: Countdown To Excitement|url=https://kotaku.com/the-nintendo-download-countdown-to-excitement-5642780|accessdate=2022-04-27|website=Kotaku|date=September 20, 2010|language=en-us}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Knjige leta 1969]]
[[Kategorija:Slikanice]]</text>
      <sha1>iukv1vagy86bys6fdzdtuss2heg0ctk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušan Repovš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>543058</id>
    <revision>
      <id>6771829</id>
      <parentid>6027196</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:07:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Romanm je prestavil stran [[Dušan Repovš (razločitev)]] na [[Dušan Repovš]]: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]]</comment>
      <origin>6027196</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="286" sha1="oxz672qvjclc28agy5hd1nciz5tbwra" xml:space="preserve">'''Dušan Repovš''' je [[osebno ime]] več osebnosti:

* [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928–2022), slovenski zdravnik in zdravstveni vzgojitelj
* [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] (* 1954), slovenski matematik

{{razločitev osebnih imen|Repovš, Dušan}}</text>
      <sha1>oxz672qvjclc28agy5hd1nciz5tbwra</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lizbonski potres (1755)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>553993</id>
    <revision>
      <id>6771640</id>
      <parentid>6737243</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:41:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Nave of Igreja do Convento do Carmo (Lisbon) 81.jpg</comment>
      <origin>6771640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24657" sha1="5o589pocbtqanu814ardnquwu0706s2" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| title = Lizbonski potres (1755)
| pre-1900 = yes
| map = 1755_Lisbon_Earthquake_Location.png
| local-date = {{start-date|1. november 1755| 1 November 1755}}
| local-time = 09:40
| magnitude = 7.7–9.0 [[Moment magnitude scale|M&lt;sub&gt;w&lt;/sub&gt;]] (est.)
| depth = 
| countries affected = Portugalska, Španija in Maroko. [[Cunami]] je prizadel jug Velike Britanije in Irsko
| location = {{Coord|36|N|11|W|display=inline, title}} &lt;br /&gt; ok. 200 km zahod-jugozahod od Cape St. Vincent in ok. 290 km jugozahodno od Lizbone
| intensity = {{MMI|11}}
| casualties = 12.000–50.000 mrtvih
| aftershocks = 
| foreshocks = 
| landslide = 
| tsunami = 
| pgv = 
| fault = Azori–Gibraltar Transform Fault
| pga = 
| damages = 
| affected = 
| type = 
| map_caption = 
| duration = 
| anss-url = 
| isc-event = 
| timestamp = 
| map2 = {{Location map+ |Atlantski ocean|relief=yes
 |places =
{{Location map~|Atlantski ocean|lat= 36 |long= -11 |mark=Bullseye1.png|marksize=50}}
 | width = 250
 | float = center
 | caption =}}
| map_alt = 
| caption = 
| alt = 
| image = 
| name = 
| citations = 
}}
'''Lizbonski potres leta 1755''', znan tudi kot '''veliki lizbonski potres''', je prizadel [[Portugalska|Portugalsko]], [[Iberski polotok]] in severozahodno [[Afrika|Afriko]] zjutraj v soboto, 1. novembra, na praznik [[Vsi sveti|Vseh svetih]], okoli 09:40 po lokalnem času.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.brown.edu/Departments/Portuguese_Brazilian_Studies/ejph/html/issue4/html/belo_main.html |title=Between History and Periodicity: Printed and Hand-Written News in 18th-Century Portugal |accessdate=2024-01-03 |archive-date=2011-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608124144/http://www.brown.edu/Departments/Portuguese_Brazilian_Studies/ejph/html/issue4/html/belo_main.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V kombinaciji s poznejšimi [[požar]]i in [[cunami]]jem je [[potres]] skoraj popolnoma uničil [[Lizbona|Lizbono]] in sosednja območja. Seizmologi ocenjujejo, da je imel potres v Lizboni magnitudo 7,7&lt;ref name=&quot;Fonseca&quot;&gt;{{cite journal |last1=Fonseca |first1=Joao F. B. D. |title=A Reassessment of the Magnitude of the 1755 Lisbon Earthquake |journal=Bulletin of the Seismological Society of America |date=2020 |volume=110 |issue=1 |pages=1–17 |doi=10.1785/0120190198 |publisher=GeoScienceWorld|bibcode=2020BuSSA.110....1F |s2cid=213399185 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet|title=Magnitude of Great Lisbon Earthquake may have been lower than previous estimates| url=https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200107104942.htm|access-date=2021-11-01|website=ScienceDaily|language=en}}&lt;/ref&gt; ali več&lt;ref name=&quot;volcanocafe_2016-05-06&quot;&gt;{{navedi splet|title=The Lisbon Earthquake|url=https://www.volcanocafe.org/the-lisbon-earthquake/|date=2016-05-06|website=VolcanoCafe|language=en-GB|access-date=2020-05-23|archive-date=2020-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512231154/http://www.volcanocafe.org/the-lisbon-earthquake/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; na lestvici trenutne magnitude, z epicentrom v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] približno 200 km zahodno-jugozahodno od rta St. Vincent, rt v regiji Algarve in približno 290 km jugozahodno od Lizbone.

Kronološko je bil to tretji znani potres velikega obsega, ki je prizadel mesto (po tistih iz let 1321 in 1531). Ocenjuje se, da je število žrtev v Lizboni okoli 12.000, kar ga uvršča med največje potrese v zgodovini.

Potres je okrepil politične napetosti na Portugalskem in močno uničil [[Portugalski imperij]]. Evropski razsvetljenski filozofi so o dogodku na široko razpravljali in o njem govorili ter je navdihnil velik razvoj [[teodiceja|teodiceje]]. Kot prvi potres, ki je bil znanstveno raziskan glede njegovih učinkov na velikem območju, je pripeljal do rojstva sodobne [[seizmologija|seizmologije]] in [[potresno inženirstvo|potresnega inženirstva]].

== Potres in cunami ==
[[File:1755 Lisbon earthquake.jpg|thumb|left|Bakrorez iz leta 1755, ki prikazuje Lizbono v plamenih in cunami, ki preplavi ladje v pristanišču]]
Potres je prizadel zjutraj 1. novembra 1755, na dan Vseh svetih. Sodobna poročila navajajo, da je potres trajal od tri in pol do šest minut, v središču mesta pa je povzročil razpoke, široke 5 metrov. Preživeli so zaradi varnosti odhiteli na odprt prostor dokov in opazovali, kako se morje umika, razkrivajoč nižino blata, posejano z izgubljenim tovorom in razbitinami ladij. Približno 40 minut po potresu je pristanišče in središče mesta zajel cunami, ki je drvel navzgor po reki [[Tajo]] ({{lang-pt|Tagus}}&lt;ref&gt;Viana-Baptista MA, Soares PM. Tsunami propagation along Tagus estuary (Lisbon, Portugal) preliminary results. ''Science of Tsunami Hazards'' 2006; 24(5):329 [http://www.sthjournal.org/245/baptista.pdf Online PDF]. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081011111854/http://www.sthjournal.org/245/baptista.pdf|date=11 October 2008}} 27 May 2009.&lt;/ref&gt; »tako hitro, da je več ljudi jahalo na konjih ... zaradi strahu, da bi jih odneslo, bili prisiljeni galopirati čim hitreje do zgornjih površin« Sledila sta mu še dva vala. Sveče, prižgane v domovih in cerkvah po vsem mestu za dan Vseh svetih, so bile prevrnjene, kar je povzročilo požar, ki se je razvil v ognjeno nevihto, ki je v mestu gorela več ur in zadušila ljudi do 30 metrov od ognja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2015/11/02/454051690/this-gulf-of-fire-examines-the-lisbon-portugal-earthquake-in-1755|title='This Gulf Of Fire' Examines The Lisbon, Portugal, Earthquake In 1755|publisher=NPR|date=2 November 2015}}&lt;/ref&gt;
[[File:Ex-voto a Nossa Senhora da Estrela (2.ª metade séc. XVIII) - João Glama Ströberle, atrib. (Museu de Lisboa, MC.PIN.0269).png|thumb|Sodobni ex-voto prikazuje reševanje triletnika izpod podrtega zidu pod budnim pogledom Gospe od Zvezde]]

Lizbona ni bila edino portugalsko mesto, ki ga je prizadela katastrofa. Po vsem jugu države, zlasti v [[Algarve]]ju, je bilo uničenje divje. Cunami je uničil nekaj obalnih trdnjav v Algarveju, na nižjih ravneh pa je porušil več hiš. Skoraj vsa obalna mesta in vasi Algarve so bila močno poškodovana, razen Fara, ki je bil zaščiten s peščenimi bregovi Ria Formosa. V Lagosu so valovi dosegli vrh mestnega obzidja. Druga mesta v različnih portugalskih regijah, kot so Peniche, Cascais, [[Setúbal]] in celo [[Covilhã]] (ki je blizu gorovja Serra da Estrela v osrednji notranjosti Portugalske), je vidno prizadel potres, cunami ali oboje. Udarni valovi potresa so uničili del obzidja gradu Covilhã in njegovih velikih stolpov ter poškodovali več drugih stavb v Cova da Beira&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Muralhas da Cidade da Covilhã {{!}} www.visitportugal.com |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/NR/exeres/904B49FD-EB0B-4CA0-BD69-2E7F265C0FC9 |website=www.visitportugal.com |access-date=22 May 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=O terramoto de 1755 ao redor da Gardunha |url=https://www.jornaldofundao.pt/opiniao/o-terramoto-de-1755-ao-redor-da-gardunha/ |publisher=Jornal do Fundão |access-date=22 May 2021}}&lt;/ref&gt; kot tudi v [[Salamanca|Salamanci]] v [[Španija|Španiji]]. V Setúbalu so bili poškodovani deli [[utrdba São Filipe de Setúbal|utrdbe São Filipe de Setúbal]].

Na otoku [[Madeira]] so [[Funchal]] in številna manjša naselja utrpela veliko škodo. Skoraj vsa pristanišča v [[Azori|azorskem arhipelagu]] so utrpela večino uničenja zaradi cunamija, pri čemer je morje prodrlo približno 150 metrov v notranjost. Potres je prizadel tudi sedanja in nekdanja portugalska mesta v severni Afriki. Prizadeta so bila mesta, kot sta [[Ceuta]] (ki jo je Portugalska prepustila Španiji leta 1668) in Mazagon, kjer je cunami močno prizadel obalne utrdbe obeh mest, v nekaterih primerih pa jih je presegel in poplavil območje pristanišča. V Španiji je cunami zajel andaluzijsko atlantsko obalo in poškodoval mesto [[Cadiz]].
[[File:Tsunami Forecast Model Animation- Lisbon 1755.webm|thumb|left|2016 animacija iz NOAA]]
[[File:Lisbon 1755 tsunami travel times.jpg|thumb|left|Izračunani potovalni časi (v urah) za valove cunamija 1. novembra 1755]]

Potresne sunke so čutili po vsej Evropi&lt;ref&gt;{{citation|jstor=104951|title=An Extraordinary and Surprising Agitation of the Waters, though without Any Perceptible Motion of the Earth, Having Been Observed in Various Parts of This Island, Both Maritime and Inland, on the Same Day, and Chiefly about the Time, That the More Violent Commotions of Both Earth and Waters so Extensively Affected Many Very Distant Parts of the Globe; the Following Accounts, Relating to the Former, Have Been Transmitted to the Society; in Which are Specified the Times and Places when and Where They Happened|journal=  Philosophical Transactions of the Royal Society of London |series=Series I|volume=49|pages=351–398|last1=Robertson|first1=John|last2=Webb|first2=Philip Carteret|last3=Adee|first3=Swithin|last4=Hodgson|first4=John|author5=Cranbrook|last6=Pringle|first6=John|last7=Mills|first7=Henry|last8=Birch|first8=Thomas|last9=Thomlinson|first9=Mr|last10=Philips|first10=Richard|last11=Crusius|first11=Lewis|last12=Blair|first12=John|last13=Parker|first13=Viscount|last14=Huxham|first14=John|last15=Borlase|first15=William|author16=Swanzey|last17=Arderon|first17=William|last18=Barber|first18=Thomas|last19=Harrison|first19=John|last20=Cowper|first20=Spencer|last21=Gardener|first21=Robert|last22=Colquhoun|first22=James|last23=Nicola|first23=L.|last24=Brocklesby|first24=Richard|author25=HEN TOM|last26=Steplin|first26=Joseph|last27=Hondt|first27=De|last28=Allamond|first28=Mons|year=1755|doi=10.1098/rstl.1755.0059|bibcode=1755RSPT...49..351R|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Histoire de ma vie'', Book 2, Ch. XXVI; Casanova himself noted feeling the shocks when he was imprisoned in &quot;The Leads&quot; in Venice and specifically states they were the same ones that destroyed Lisbon&lt;/ref&gt; vse do [[Finska|Finske]] in v Severni Afriki, po nekaterih virih pa celo na [[Grenlandija|Grenlandiji]] in [[Karibi]]h. Cunami, visok kar 20 metrov, je prizadel obalo severne Afrike in prizadel [[Martinik]] in [[Barbados]] čez Atlantski ocean. Trimetrski cunami je prizadel [[Cornwall]] na južni britanski obali. Zadet je bil tudi [[Galway]] na zahodni obali [[Irska|Irske]], kar je povzročilo delno uničenje dela &quot;španskega loka&quot; mestnega obzidja. V okrožju Clare je otok Aughinish nastal, ko je odplavila nizko ležečo povezavo s celino. V Kinsaleu je v pristanišču zasukalo več plovil in voda je pritekla na trg.

Leta 2015 je bilo ugotovljeno, da so valovi cunamija morda dosegli obalo [[Brazilija|Brazilije]], takratne portugalske kolonije. Pisma, ki so jih poslale brazilske oblasti v času potresa, opisujejo škodo in uničenje, ki so jih povzročili velikanski valovi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Losekann|first1=Marcos|author-link1=|title=Documentos mostram que tsunami atingiu costa brasileira século XVIII|url=http://g1.globo.com/fantastico/noticia/2015/10/documentos-mostram-que-tsunami-atingiu-costa-brasileira-seculo-xviii.html|website=Fantástico|publisher=Rede Globo|access-date=27 October 2015|language=pt|date=18 October 2015}}&lt;/ref&gt;

Čeprav so se seizmologi in geologi vedno strinjali, da je bil epicenter v Atlantiku zahodno od Iberskega polotoka, je bila njegova natančna lokacija predmet precejšnje razprave. Zgodnje hipoteze so predlagale greben Gorringe, približno 320 km jugozahodno od Lizbone, dokler simulacije niso pokazale, da je potrebna lokacija bližje obali Portugalske, da bi ustrezala opazovanim učinkom cunamija. Seizmična refleksijska raziskava oceanskega dna vzdolž Azorsko-Gibraltarskega transformacijskega preloma iz leta 1992 je odkrila 50 km narivni [[prelom (geologija)|prelom]] jugozahodno od rta St. Vincent, z zdrsom za več kot 1 km. Ta struktura je morda ustvarila primarni tektonski dogodek.&lt;ref name=&quot;fault&quot;&gt;Zitellini N. et al., The tectonic source of the 1755 Lisbon earthquake and tsunami. Anali di Geofisica 1999; 42(1): 49. [http://www.earth-prints.org/bitstream/2122/1344/1/06%20zitellini.pdf Online PDF]. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011033749/http://www.earth-prints.org/bitstream/2122/1344/1/06%20zitellini.pdf |date=11 October 2007 }} 27 May 2009.&lt;/ref&gt;

== Žrtve in škoda ==
[[File:Nave of Igreja do Convento do Carmo (Lisbon) 81.jpg|thumb|Ruševine samostana Carmo, ki je bil uničen v lizbonskem potresu]]
Gospodarski zgodovinar Álvaro Pereira je ocenil, da je bilo od takratnega prebivalstva Lizbone približno 200.000 ljudi ubitih 30.000–40.000. Še 10.000 jih je morda umrlo v Maroku. Študija iz leta 2009 o sodobnih poročilih v zvezi z dogodkom 1. novembra je ugotovila, da so nejasna in jih je težko ločiti od poročil o drugi lokalni seriji potresov 18. in 19. novembra.&lt;ref&gt;Blanc P.-L. (2009) [https://www.nat-hazards-earth-syst-sci.net/9/725/2009/nhess-9-725-2009.pdf Earthquakes and tsunami in November 1755 in Morocco: a different reading of contemporaneous documentary sources]. ''Nat. Hazards Earth Syst. Sci.'' 2009; 9: 725–738.&lt;/ref&gt; Pereira je skupno število žrtev na Portugalskem, v Španiji in Maroku zaradi potresa ter posledičnih požarov in cunamija ocenil na 40.000 do 50.000 ljudi.&lt;ref&gt;Pereira (2006), pp. 8–9, 33–9921.&lt;/ref&gt;

Uničenih je bilo 85 odstotkov lizbonskih stavb, vključno s slavnimi palačami in knjižnicami, pa tudi večina primerov značilne portugalske [[manuelinska arhitektura|manuelinske arhitekture]] iz 16. stoletja. Kasnejši požar je uničil več stavb, ki so utrpele malo škode v potresu. Nova lizbonska operna hiša (''Ópera do Tejo''), odprta sedem mesecev pred tem, je pogorela do tal. Kraljevo [[palača Ribeira|palačo Ribeira]], ki je stala tik ob reki Tejo na sodobnem trgu [[Praça do Comércio]], sta uničila potres in cunami. V notranjosti je bila izgubljena kraljeva knjižnica s 70.000 zvezki in na stotine umetnin, vključno s slikami [[Tizian]]a, [[Peter Paul Rubens|Rubensa]] in [[Correggio|Correggia]]. Kraljevi arhivi so izginili skupaj s podrobnimi zgodovinskimi zapisi o raziskovanjih [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] in drugih zgodnjih pomorščakov. Uničena je bila tudi palača Henriqueja de Menesesa, 3. markiza Louriçalskega, v kateri je bilo 18.000 knjig.&lt;ref name=&quot;Li&amp;Lin&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://academics.tjhsst.edu/canoe/hum/gw/WesternEU/group7/lisbonearthquake.doc|title=A Comprehensive Report of the Great Lisbon Earthquake|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222021717/http://academics.tjhsst.edu/canoe/hum/gw/WesternEU/group7/lisbonearthquake.doc|archive-date=22 December 2012|url-status=dead|access-date=11 March 2018}}&lt;/ref&gt; Potres je poškodoval več večjih cerkva v Lizboni, in sicer [[Lizbonska stolnica|Lizbonsko stolnico]], stolnico svetega Pavla, Santa Catarino, [[Samostan São Vicente de Fora|São Vicente de Fora]] in [[cerkev Nossa Senhora da Conceição Velha]]. [[Bolnišnica Real de Todos-os-Santos|Kraljevo bolnišnico]] vseh svetnikov (tedanjo največjo javno bolnišnico) na trgu Rossio je požrl požar in na stotine bolnikov je zgorelo. Izgubljen je bil tudi grob narodnega heroja [[Nuno Álvares Pereira|Nuna Álvaresa Pereire]]. Obiskovalci Lizbone se lahko še vedno sprehodijo po ruševinah [[Samostan Carmo|samostana Carmo]], ki so bile ohranjene, da bi Lizbončane spomnile na uničenje. Večina dokumentacije o potresu v Algarveju leta 1722, ki je bila poslana v Lizbono v arhiv, se je izgubila po požaru, ki je sledil potresu leta 1755.

== Prizadevanja za pomoč in obnovo ==
[[File:Lisbon1755hangingdetail.JPG|thumb|left|Usmrtitve po lizbonskem potresu. V kaotičnih posledicah katastrofe je bilo obešenih najmanj 34 roparjev. Kot opozorilo pred ropanjem je portugalski kralj [[Jožef Portugalski|Jožef I.]] ukazal zgraditi vislice v več delih mesta.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=The Lisbon Earthquake in 1755: The First Modern Disaster | author=Dynes, Russell R. | year=2003}}&lt;/ref&gt;]]

Kraljeva družina se je iz katastrofe rešila nepoškodovana: portugalski kralj Jožef I. in dvor sta po maši ob sončnem vzhodu zapustila mesto in s tem izpolnila željo ene od kraljevih hčera, da počitnice preživi stran od Lizbone. Po katastrofi je Jožef I. razvil strah pred življenjem znotraj zidov in dvor je bil nastanjen v ogromnem kompleksu šotorov in paviljonov v hribih Ajude, takrat na obrobju Lizbone. Kraljeva klavstrofobija ni nikoli popustila in šele po Jožefovi smrti je njegova hči [[Marija I. Portugalska]] začela graditi kraljevo [[palača Ajuda|palačo Ajuda]], ki še vedno stoji na mestu starega šotorskega taborišča. Tako kot kralj je tudi predsednik vlade Sebastião de Melo (prvi markiz Pombal) preživel potres. Ko so ga vprašali, kaj je treba storiti, je Pombal menda odgovoril, da »pokopajte mrtve in ozdravite žive«,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=T. D. Kendrick|title= The Lisbon Earthquake |page=75|author-link= }} Kendrick writes that the remark is apocryphal and is attributed to other sources in anti-Pombal literature.&lt;/ref&gt; in se lotil organizacije pomoči in rehabilitacije. Gasilci so bili poslani, da pogasijo divjajoče plamene, ekipam delavcev in navadnih državljanov pa je bilo ukazano, naj odstranijo na tisoče trupel, preden se lahko razširi bolezen. V nasprotju z običaji in v nasprotju z željami Cerkve so mnoga trupla naložili na barke in jih pokopali v morju onkraj izliva reke Tajo. Da bi preprečili nered v porušenem mestu, so napotili portugalsko vojsko in na visokih točkah po mestu postavili [[vislice]], da bi odvrnili roparje; več kot trideset ljudi je bilo javno usmrčenih.&lt;ref&gt;Gunn (2008), p. 77.&lt;/ref&gt; Vojska je številnim vojaško sposobnim državljanom preprečila beg in jih prisilila v pomoč in obnovo.

Projekt je predlagal gradnjo nove kraljeve palače v Campo de Ourique kot nove kraljeve rezidence leta 1760, vendar je bil pozneje opuščen zaradi pomanjkanja prednosti ali zanimanja za palačo, ki se gradi v soseski Campo de Ourique v Lizboni.

Kralj in predsednik vlade sta takoj začela s prizadevanji za obnovo mesta. 4. decembra 1755, nekaj več kot mesec dni po potresu, je Manuel da Maia, glavni inženir kraljestva, predstavil svoje načrte za ponovno izgradnjo Lizbone. Maia je predstavil štiri možnosti od opustitve Lizbone do izgradnje popolnoma novega mesta. Prvi in najcenejši načrt je bil obnoviti staro mesto z uporabo recikliranih materialov. Drugi in tretji načrt sta predvidevala razširitev nekaterih ulic. Četrta možnost je drzno predlagala uničenje celotne četrti Baixa in »postavitev novih ulic brez omejitev«. To zadnjo možnost sta izbrala kralj in njegov minister.&lt;ref&gt;Shrady, ''The Last Day'' pp. 152–155.&lt;/ref&gt;
[[File:Gaiola pombalina.jpg|thumb|Maketa protipotresne lesene konstrukcije, imenovane ''gaiola pombalina'' (pombalinova kletka), razvita za obnovo Spodnjega mesta Pombaline]]

V manj kot letu dni so mesto očistili ruševin. V želji po novem in popolnoma urejenem mestu je kralj dal zgraditi velike trge, pravokotne, velike avenije in razširjene ulice – nova gesla Lizbone.

Stavbe v slogu ''Pombaline'' (tudi [[potresni barok]]) sodijo med prve potresno zaščitene stavbe v Evropi. Majhni leseni modeli so bili izdelani za testiranje, potresi pa so bili simulirani s korakanjem vojakov okoli njih. ''Novo'' Spodnje mesto Lizbone, danes znano kot [[Lizbonska Baixa|Spodnje mesto Pombaline]] (''Baixa Pombalina''), je ena od znamenitosti mesta. Odseki drugih portugalskih mest, kot je Vila Real de Santo António v Algarveju, so bili prav tako obnovljeni po načelih Pombaline.

Casa Pia, portugalska ustanova, ki jo je ustanovila Maria I. (znana kot A Pia, »Marija Pobožna«) in jo leta 1780 organiziral policijski intendant Pina Manique, je bila ustanovljena po družbenem neredu po potresu v Lizboni leta 1755.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Reference==
{{refbegin}}
* [[Walter Benjamin|Benjamin, Walter]]. &quot;The Lisbon Earthquake.&quot; In ''Selected Writings'' vol. 2. Belknap, 1999. {{ISBN|0-674-94586-7}}.  The often abstruse critic Benjamin gave a series of radio broadcasts for children in the early 1930s; this one, from 1931, discusses the Lisbon earthquake and summarizes some of its impact on European thought.
* Braun, Theodore E. D., and John B. Radner, eds. ''The Lisbon Earthquake of 1755: Representations and Reactions'' (''SVEC'' 2005:02).  Oxford: Voltaire Foundation, 2005.  {{ISBN|0-7294-0857-4}}.  Recent scholarly essays on the earthquake and its representations in art, with a focus on Voltaire.  (In English and French.)
* Brooks, Charles B. ''Disaster at Lisbon: The Great Earthquake of 1755''. Long Beach: Shangton Longley Press, 1994.  (No apparent ISBN.) A narrative history.
* Chase, J. &quot;The Great Earthquake at Lisbon (1755)&quot;. Colliers Magazine, 1920.
* Dynes, Russell Rowe. &quot;The dialogue between Voltaire and Rousseau on the Lisbon earthquake: The emergence of a social science view.&quot; University of Delaware, Disaster Research Center, 1999.
* Fonseca, J. D. ''1755, O Terramoto de Lisboa, The Lisbon Earthquake''. Argumentum, Lisbon, 2004.
* Gunn, A.M. &quot;Encyclopedia of Disasters&quot;. Westport, Connecticut: Greenwood Publishing Group, 2008. {{ISBN|0-313-34002-1}}.
* Werner Hamacher. &quot;The Quaking of Presentation.&quot; In ''Premises: Essays on Philosophy and Literature from Kant to Celan'', pp.&amp;nbsp;261–293. Stanford University Press, 1999. {{ISBN|0-8047-3620-0}}.
* Kendrick, T.D. ''The Lisbon Earthquake''. Philadelphia and New York: J. B. Lippincott, 1957.
* Molesky, Mark.  ''This Gulf of Fire: The Destruction of Lisbon, or Apocalypse in the Age of Science and Reason.''  New York: Knopf, 2015.
* Neiman, Susan. ''Evil in Modern Thought: An Alternative History of Modern Philosophy''. Princeton University Press, 2002.  This book centers on philosophical reaction to the earthquake, arguing that the earthquake was responsible for modern conceptions of evil.
* Paice, Edward. ''Wrath of God: The Great Lisbon Earthquake of 1755''. London: Quercus, 2008. {{ISBN|978-1-84724-623-3}}
* Pereira, A.S. &quot;[http://www.york.ac.uk/media/economics/documents/cherrydiscussionpapers/0603.pdf The Opportunity of a Disaster: The Economic Impact of the 1755 Lisbon Earthquake]&quot;. Discussion Paper 06/03, Centre for Historical Economics and Related Research at York, York University, 2006.
* Quenet, Grégory. ''Les tremblements de terre en France aux XVIIe et XVIIIe siècles. La naissance d'un risque''. Seyssel: Champ Vallon, 2005.
* Ray, Gene. &quot;[http://muse.jhu.edu/journals/yale_journal_of_criticism/v017/17.1ray.html Reading the Lisbon Earthquake: Adorno, Lyotard, and the Contemporary Sublime].&quot; ''Yale Journal of Criticism'' 17.1 (2004): pp.&amp;nbsp;1–18.
* Seco e Pinto, P.S. (Editor). ''Earthquake Geotechnical Engineering: Proceedings of the Second International Conference, Lisbon, Portugal, 21–25 June 1999''. {{ISBN|90-5809-116-3}}
* Shrady, Nicholas. ''The Last Day: Wrath, Ruin &amp; Reason in The Great Lisbon Earthquake of 1755'', Penguin, 2008, {{ISBN|978-0-14-311460-4}}
* Weinrich, Harald. &quot;Literaturgeschichte eines Weltereignisses: Das Erdbeben von Lissabon.&quot; In ''Literatur für Leser'', pp.&amp;nbsp;64–76. Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1971. {{ISBN|3-17-087225-7}}.  In German. Cited by Hamacher as a broad survey of philosophical and literary reactions to the Lisbon earthquake.
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [https://web.archive.org/web/20110405084546/http://lisbon-pre-1755-earthquake.org/the-lisbon-earthquake-of-1755-the-catastrophe-and-its-european-repercussions/ The Lisbon earthquake of 1755: the catastrophe and its European repercussions.]
* [http://www.emidius.eu/AHEAD/main/info/?en=65228&amp;page=2 The 1755 Lisbon Earthquake, available seismological studies from the European Archive of Historical Earthquake Data]
* [https://archive.today/20121209043010/http://www.lisbon-and-portugal.com/travel/1755-lisbon-earthquake.html The 1755 Lisbon Earthquake]
* [https://web.archive.org/web/20031204233731/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/ Images and historical depictions of the 1755 Lisbon earthquake]
* [http://nisee.berkeley.edu/elibrary/browse/kozak?eq=5234 More images of the 1755 Lisbon earthquake and tsunami]
* [http://www.fordham.edu/halsall/mod/1755lisbonquake.html Contemporary eyewitness account of Rev. Charles Davy]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Ht0W2E9g8cA Tsunami Forecast Model Animation: Lisbon 1755] – Pacific Tsunami Warning Center

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Potresi v Evropi]]
[[Kategorija:Potresi na Portugalskem]]
[[Kategorija:Lizbona]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 1755]]
[[Kategorija:Potresi v Maroku]]
[[Kategorija:Potresi v Španiji]]
[[Kategorija:Cunamiji]]</text>
      <sha1>5o589pocbtqanu814ardnquwu0706s2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portugalska arhitektura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554057</id>
    <revision>
      <id>6771713</id>
      <parentid>6770908</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:15:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Rimsko obdobje */ Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg</comment>
      <origin>6771713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56602" sha1="clcm6uwo86lvrtrb4mdk322hygonzeb" xml:space="preserve">{{multiple image|perrow=2|total_width=500|align=right
| image1=Sintra - Palacio da Pena (20332995770) (cropped) (cropped).jpg
| image2=Santa Maria de Belém sul Tago - panoramio (cropped) (cropped).jpg
| image3=Portugal (15435955707) (cropped).jpg
| image4=Palacio de Monserrate (7730029906) (cropped).jpg
| image5=Banco de Portugal (Madeira) (cropped).jpg
| image6=Exterior of Museu de Arte, Arquitetura e Tecnologia 67.jpg
| footer=V smeri urinega kazalca: [[Palača Pena]] [[Sintra]], [[Stolp Belém]], Praça da Liberdade, [[Porto]], Palača Monserrate, Sintra, Banco de Portugal, [[Funchal]], Muzej umetnosti, arhitekture in tehnologije, [[Lizbona]]
}}
'''Portugalska arhitektura''' se nanaša tako na arhitekturo sodobnega ozemlja [[Portugalska|Portugalske]] v celinski Portugalski, na [[Azori]]h in [[Madeira|Madeiri]] kot tudi na arhitekturno dediščino/dediščino portugalskih arhitektov in slogov po vsem svetu, zlasti v državah, ki so bile prej del [[portugalski imperij|portugalskega imperija]].

Tako kot vsi vidiki portugalske kulture tudi portugalska arhitektura odraža umetniške vplive različnih kultur, ki so naseljevale Portugalsko ali prihajale v stik s portugalskim ljudstvom skozi zgodovino Portugalske, vključno z Galaci, Luzitanci, Keltiberi, Rimljani, Svebi, Vizigoti, Mavri, Goanci, Macanezi, Kristangi in mnogi drugi. Zaradi zgodovine Portugalskega imperija je več držav po svetu dom obsežne dediščine portugalske kolonialne arhitekture, zlasti [[Brazilija]] in [[Urugvaj]] v Ameriki, [[Angola]], [[Zelenortski otoki|Cabo Verde]], [[Sveti Tomaž in Princ]], [[Benin]], [[Gana]], [[Maroko]], [[Gvineja Bissau]], [[Zimbabve]] in [[Mozambik]] v Afriki ter [[Kitajska]], [[Indija]], [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Vzhodni Timor]] v Aziji.

V portugalski arhitekturi so skozi stoletja prevladovali različni umetniški slogi ali gibanja, vključno romanika, gotika, manuelin, portugalsko renesansa, portugalski barok, rokoko, pombalin, neomanuelin, mehki portugalski slog in sodobna arhitektura. Pomembni portugalski arhitekti preteklosti so bili Diogo de Arruda (15.–16. st.), João Antunes (17. st.), Eugénio dos Santos in Carlos Mardel (18. st.), José Luis Monteiro (19. st.), Raul Lino , Cassiano Branco in Fernando Távora (20. st.). Znani živeči arhitekti so Gonçalo Byrne, Eduardo Souto de Moura (zmagovalec Pritzkerja), António Maria Braga, João Carrilho da Graça in Álvaro Siza Vieira (zmagovalec Priktzerja).

== Zgodovina ==
=== Megalitsko obdobje ===
[[File:Anta no Monte da Ordem I.jpg|thumb|right|Neolitski dolmen v Alenteju]]
Najzgodnejši primeri arhitekturne dejavnosti na Portugalskem izvirajo iz [[neolitik]]a in so sestavljeni iz struktur, povezanih s kulturo [[megalit]]a. Portugalsko zaledje je posejano z velikim številom [[dolmen]]ov (imenovanih ''antas'' ali ''dólmens''), [[Tumulus (megalit)|tumulusov]] (''mamoas'') in [[menhir]]jev. Regija Alentejo je še posebej bogata z megalitskimi spomeniki, kot je znameniti [[Veliki Dolmen iz Zambujeira]] (''Anta Grande do Zambujeiro''), ki je blizu [[Évora|Évore]]. [[menhir|Stoječe kamne]] lahko najdemo izolirane ali tvorijo krožne nize (kamniti krogi ali kromlehi). Almendres kromleh, ki je prav tako blizu Évore, je največji na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], saj vsebuje skoraj 100 menhirjev, razporejenih v dva eliptična niza v orientaciji vzhod-zahod.

=== Keltsko obdobje ===
[[File:Citania briteiros casa 2.jpg|left|thumb|[[kultura Castro|Castro]] iz železne dobe v Citânia de Briteiros v Bragi]]

Keltske predzgodovinske utrjene vasi iz [[bakrena doba|bakrene dobe]] najdemo vzdolž reke [[Tajo]], kot je Vila Nova de São Pedro, blizu Cartaxa, in Castro iz Zambujala, blizu Torres Vedras. Ta mesta so bila naseljena v obdobju okoli 2500–1700 pr. n. št. in so bila obdana s kamnitimi zidovi in stolpi, znakom konfliktov tistega časa.

Od okoli 6. stoletja pr. n. št. se je v severni Portugalski in v sosednji Galiciji razvila keltska [[kultura Castro]] (''cultura castreja''). Ta regija je bila posejana z vasmi na hribih (imenovanih ''citânias'' ali ''cividades''), ki so večinoma še naprej obstajale pod rimsko nadvlado, ko je območje postalo vključeno v provinco [[Gallaecia]]. Pomembna arheološka najdišča Castro so Citânia de Sanfins, blizu Paços de Ferreira, Citânia de Briteiros, blizu [[Guimarães]]a in [[Cividade de Terroso]], blizu Póvoa do Varzim. Iz obrambnih razlogov so bila ta [[Gradišče|gradišča]] zgrajena na vzpetini in obdana z obroči kamnitih zidov (''Terroso'' je imel tri zidne obroče). Hiše znotraj ''castrosa'' so dolge približno 3,5 do 5 metrov, večinoma okrogle z nekaterimi pravokotnimi, kamnitimi in slamnatimi strehami, ki so počivale na lesenem stebru v središču stavbe. Njihove ulice so nekoliko pravilne, kar kaže na neko obliko centralne organizacije. V nekaterih od njih so bile zgrajene kopeli, na primer v Briteirosu in Sanfinsu.

=== Rimsko obdobje ===
[[File:Ponte Romana1.jpg|thumb|left|Rimski most [[Aquae Flaviae]], današnji Chaves]]
Arhitektura se je močno razvila v 2. stoletju pred našim štetjem s prihodom [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], ki so Iberski polotok imenovali [[Hispanija]]. Osvojena naselja in vasi so pogosto modernizirali po rimskih vzorih z izgradnjo [[forum]]a, ulic, gledališč, templjev, kopališč, akvaduktov in drugih javnih stavb. Zgrajen je bil učinkovit niz cest in mostov, ki so povezovali mesta in druga naselja.
[[File:Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg|thumb|right|[[Rimski tempelj v Évori]], 1. st.]]

[[Braga]] (''Bracara Augusta'') je bila glavno mesto province Gallaecia in ima še vedno ostanke javnih kopališč, javnega vodnjaka (imenovanega Idol's Fountain) in gledališča. Évora se ponaša z dobro ohranjenim rimskim templjem, verjetno posvečenim kultu cesarja Avgusta. Rimski most prečka reko Tâmega pri mestu Chaves ([[Aquae Flaviae]]). [[Lizbona]] (Olissipo) ima ostanke gledališča v soseski [[Alfama]].

Najbolje ohranjeni ostanki rimske vasi so [[Conímbriga]], ki je blizu [[Coimbra|Coimbre]]. Izkopavanja so razkrila mestno obzidje, terme, forum, akvadukt, [[amfiteater]] in hiše za meščane ([[insula]]), pa tudi razkošne dvorce (''[[domus]]'') z osrednjimi dvorišči, okrašenimi z [[mozaik]]i. Druga pomembna izkopana rimska vas je [[Miróbriga]], blizu Santiaga do Cacéma, z dobro ohranjenim rimskim templjem, kopališči, mostom in ostanki edinega rimskega hipodroma, znanega na Portugalskem.

V zaledju so premožni Rimljani ustanovili ''[[rimska vila|villae]]'', podeželske hiše, namenjene poljedelstvu. Številne vile so vsebovale objekte, kot so kopeli, in so bile okrašene z mozaiki in slikami. Pomembna mesta so Villae of Pisões (blizu Beja), Torre de Palma (blizu Monforte) in Centum Cellas (blizu Belmonte). Na slednjem so dobro ohranjene ruševine trinadstropnega stolpa, ki je bil del rezidence lastnika vile.

=== Predromanika in vizigotsko obdobje ===
[[File:Capela de S. Frutuoso.JPG|thumb|left|Kapela São Frutuoso, Braga 7. st.]]
Rimsko nadvlado v Hispaniji so končali vpadi germanskih ljudstev (zlasti [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|Vizigotov]]) v 5. stoletju našega štetja. Iz obdobja vizigotske nadvlade (okoli 580–770) je ohranjenih zelo malo stavb, ki so bile večinoma spremenjene v naslednjih stoletjih. Ena od teh je majhna kapela Saint Frutuoso v bližini Brage, ki je bila del vizigotskega samostana, zgrajenega v 7. stoletju. Stavba ima tloris [[grški križ|grškega križa]] s pravokotnimi kraki in osrednjo [[kupola|kupolo]]; tako kupola kot kraki kapele so okrašeni z ločnimi [[relief (umetnost)|reliefi]]. Kapela kaže jasne vplive bizantinskih zgradb, kot je [[mavzolej Gale Placidije]] v [[Ravena|Raveni]].

Po letu 711, v obdobju prevlade Mavrov na Iberskem polotoku, je bila krščanska [[kraljevina Asturija]] (okoli 711–910), ki je bila na severnem delu polotoka, središče upora (glej [[Rekonkvista]]). Poleg tega je veliko kristjanov (Mozarabcev) živelo na mavrskih ozemljih in jim je bilo dovoljeno prakticirati svojo vero in graditi cerkve. [[Asturijska arhitektura]] in [[mozarabska umetnost]] sta vplivali na krščanske stavbe na bodočem portugalskem ozemlju, kar je razvidno iz nekaj struktur, ki so preživele iz tega obdobja. Najpomembnejša med njimi je cerkev São Pedro de Lourosa v bližini bolnišnice Oliveira do, na kateri je napis, ki navaja 912 kot leto njene izgradnje. Cerkev je [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s tremi ladjami, ločenimi s podkvastimi loki, z [[narteks]]om na fasadi in stebričastimi podkvastimi okni asturijskega vpliva na osrednji ladji.

Druge predromanske cerkve, ki se na splošno pripisujejo mešanici asturijskih in mozarabskih značilnosti, so São Pedro de Balsemão, blizu Lamega, s tlorisom bazilike, in kapela São Gião, blizu Nazaréja, ki ju nekateri avtorji oporekajo kot stavbi vizigotskega izvora, ki je imel dodatne značilnosti, vključene v poznejši fazi. Notranji prostori teh stavb so razdeljeni z značilnimi podkvastimi loki. Vizigotska kapela sv. Frutuoza je bila prav tako spremenjena v 10. stoletju, ko so ročne kapele dobile okrogel tloris in podkvaste loke.

=== Mavrsko obdobje ===
{{glavni|mavrska arhitektura}}
Vdor [[Mavri|Mavrov]] iz [[Magreb]]a na Iberski polotok leta 711 je končal vizigotsko oblast v Hispaniji, ki so jo prišleki imenovali [[Al Andaluz]]. Mavrska prisotnost je vplivala na umetnost in arhitekturo, zlasti v južni Portugalski, kjer je bila leta 1249 končana rekonkvista. Stavbe v tem obdobju so bile pogosto zgrajene s tehnikami nabite zemlje (''taipa'') in opeke, čemur je sledilo beljenje. Tradicionalne hiše v mestih in vaseh na Portugalskem imajo lahko preproste bele fasade, ki spominjajo na islamski vpliv. Nekatere južne soseske, kot je staro okrožje Alfama v Lizboni, so ohranile tloris ulic iz muslimanskih časov. Vendar pa je v nasprotju s sosednjo [[Španija|Španijo]], zelo malo islamskih stavb na Portugalskem preživelo nedotaknjenih do danes.

;Gradovi
[[File:Portugal DSC05412 - MERTOLA (34025568810).jpg|thumb|left|upright|Mavrski lok v Mértoli]]
Čeprav so številni nastali v islamskem obdobju, je bila večina portugalskih gradov po krščanski rekonkvisti obsežno preurejena.
[[File:Entrada do Castelo de Silves.JPG|thumb|right|Grad Silves v Algarveju, 8. st.]]

Najbolje ohranjen je [[grad Silves]] v Silvesu, starodavni prestolnici Al-Garba, današnje regije [[Algarve]]. Grad Silves, zgrajen med 8. in 13. stoletjem, je ohranil svoje obzidje in kvadratne stolpe iz mavrskega obdobja ter cisterne iz 11. stoletja – vodne rezervoarje, ki so jih uporabljali v primeru obleganja. Staro mestno jedro – Almedino – je branilo obzidje ter več utrjenih stolpov in vrat, katerih deli so bili ohranjeni.

Drug pomemben islamski grad v Algarveju je grad Paderne, katerega porušeni zidovi pričajo o gradbeni tehniki ''taipa'', uporabljeni pri njegovi gradnji. Tudi mavrski grad Sintra blizu Lizbone hrani nekaj ostankov obzidja in cisterno iz tistega časa. Del mavrskega obzidja je ohranjen v Lizboni (tako imenovana Cerca Velha) in Évori, mavrska mestna vrata z značilnim podkvasto obokanim profilom pa najdemo v Faru in Elvasu.

;Mošeje
Med muslimansko prevlado je bilo na portugalskem ozemlju zgrajenih veliko [[mošeja|mošej]], vendar so bile skoraj vse uničene ali spremenjene v cerkve in stolnice. Edini jasen primer nekdanje mošeje na Portugalskem je današnja glavna cerkev Mértola, prvotno mošeja Mértola, zgrajena v 12. stoletju. Ko je bila vas ponovno zavzeta, so mošejo delno spremenili in preuredili v cerkev. Notranjost ima tloris skoraj kvadratne oblike s 4 ladjami in skupno 12 stebri, ki podpirajo kasnejši [[manuelinska arhitektura|manuelinski]] [[rebrasti obok]] iz 16. stoletja, spremembe strehe in odstranitev ladij pa so strukturi dodale krščanske arhitekturne značilnosti. Kljub spremembam prvotna labirintna notranjost s svojim &quot;gozdom&quot; stebrov, tremi podkvastimi loki z [[alfiz]]om, notranjo steno z okrašeno nišo, [[mihrab]]om, ki kaže na [[Meka|Meko]], vse kaže iste sodobne islamske značilnosti, ki jih najdemo v Španiji in Mahgrebu.

=== Portugalski romanski slog ===
{{glavni|Portugalska romanska arhitektura}}
[[File:Sé-Catedral de Lisboa - facade adjusted.JPG|thumb|right|[[Lizbonska stolnica|Lizbonsko patriarhalno stolnico]] so začeli graditi leta 1147]]
[[Romanska arhitektura|Romanski slog]] je bil uveden na Portugalskem med koncem 11. in začetkom 12. stoletja. Najvplivnejši od prvih portugalskih romanskih spomenikov sta bila [[stolnica v Bragi]] in samostan Rates. Stolnico v Bragi je leta 1070 obnovil škof Pedro in jo posvetil leta 1089, čeprav je bila takrat dokončana le [[apsida]]. Škofov ambiciozen načrt je bil zgraditi romarsko triladijsko cerkev, [[ambulatorij]]em in velikim [[transept]]om. Relikvija tega zgodnjega projekta je morda majhna vzhodna kapela, ki je danes zunaj same cerkve.
{{multiple image
| direction         = vertical
| align             = left
| width             = 220
| image1            = Charola in Convent of Christ - interior 57.jpg
| image2            = Tomar Castelo 0244 (cropped).jpg
| footer            = '' charola'' (zgoraj) in grad (spodaj); [[samostan Kristusovega reda, Tomar]]
}}
Gradbena dejavnost se je pospešila po letu 1095, ko je grof Henrik prevzel ''Condado Portucalense'' (grofija Portugalska). Grof Henrik je prišel na Portugalsko s številnimi plemiči in tudi benediktinskimi menihi [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]], ki jo je vodil Henrikov brat Hugh. [[Benediktinci]] in drugi verski redovi so dali velik zagon romanski arhitekturi v celotnem 12. stoletju. Grof Henrik je sponzoriral gradnjo samostana Rates (začetek leta 1096), enega temeljnih del prve portugalske romanike, čeprav je bil projekt v 12. stoletju večkrat spremenjen. Zaradi pomembnosti njegove arhitekture in kipov z različnimi arhitekturnimi vplivi je ta tempelj študija primera, ki se odraža v produkciji nadaljnje romanske umetnosti nastajajočega kraljestva Portugalske.

Čaščenja Brage in Ratesa so bila zelo vplivna na severnem Portugalskem. Ohranjene romanske samostanske cerkve iz 12. stoletja so v Manhenteju (blizu Barcelosa) s portalom iz okoli leta 1117; Rio Mau (blizu Vila do Conde); z izjemno apsido iz leta 1151; Travanca (pri Amarante); Paço de Sousa (blizu Penafiela); Bravães (blizu Ponte da Barca), Pombeiro (blizu Felgueirasa) in mnoge druge.

Širjenje romanike na Portugalskem je potekalo po poti sever-jug rekonkviste, zlasti med vladavino [[Alfonz I. Portugalski|Afonsa Henriquesa]], sina grofa Henrika in prvega kralja Portugalske. V Coimbri je Afonso Henriques ustvaril [[Samostan svetega Križa (Coimbra)|samostan sv. Križa]], enega najpomembnejših samostanskih temeljev tistega časa, čeprav je sedanja stavba rezultat predelave v 16. stoletju. Afonso Henriques in njegovi nasledniki so tudi sponzorirali gradnjo številnih stolnic v škofovskih sedežih v državi. Ta generacija romanskih stolnic je vključevala že omenjeno Brago, [[Porto]], Coimbro, Viseu, Lamego in Lizbono.

Vse portugalske romanske stolnice so bile pozneje obsežno spremenjene z izjemo stolnice v Coimbri (začetek leta 1162), ki je ostala nespremenjena. [[Stara stolnica v Coimbri]] je cerkev v tlorisu [[latinski križ|latinskega križa]], triladijska, s transeptom s kratkimi kraki in tremi vzhodnimi kapelami. Osrednja ladja je prekrita s kamnitim [[banjast obok|banjastim obokom]], medtem ko so stranske ladje pokrite z dimeljskimi oboki. Drugo nadstropje osrednje ladje ima obokano galerijo ([[triforij]]), [[križni kvadrat|križišče]] pa je zaključeno s kupolo. Ta splošna shema je sorodna shemi [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnice Santiago de Compostela]] v Galiciji, čeprav je stavba v Coimbri veliko manj ambiciozna.
[[File:Ourem-CCBYSA (cropped).jpg|thumb|left|Grad grofov Ourém je bil zgrajen med 12. in 15. stoletjem]]
[[File:SeVelha1.jpg|thumb|right|Trdnjavo podobno stari stolnici v Coimbri so začeli graditi leta 1139]]

[[Lizbonska stolnica]] (začetek okoli leta 1147) je zelo podobna stolnici v Coimbri, le da zahodno fasado obdajata dva masivna stolpa, kar je značilnost drugih stolnic, kot sta Porto in Viseu. Na splošno so imele portugalske stolnice težek videz, podoben trdnjavi, s [[prsobran]]i in malo okrasja, razen [[portal]]ov in oken.

Izjemna sakralna romanska stavba je Okrogla cerkev (''Rotunda'') v [[grad Tomar|gradu Tomar]], ki so jo v drugi polovici 12. stoletja zgradili vitezi templjarji. Cerkev je okrogla struktura z osrednjim obokanim osmerokotom in je bila verjetno oblikovana po [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] v [[Jeruzalem]]u, za katero so [[križarji]] zmotno verjeli, da je ostanek Salomonovega templja. [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem]] je morda tudi služila kot model.

;Gradovi
Težavni časi portugalske rekonkviste so pomenili, da je bilo treba zgraditi veliko gradov za zaščito vasi pred napadi Mavrov in Kastiljcev. Kralj Afonso Henriques je sponzoriral gradnjo številnih utrdb (pogosto preoblikoval mavrske gradove, kot je [[grad São Jorge|Lizbonski grad]]) in podelil zemljo vojaškim redom – zlasti vitezom [[templjarji|templjarjem]] in vitezom [[Malteški viteški red|hospitalcem]] – ki so postali odgovorni za obrambo meja in vasi. Templjarski vitezi so zgradili več trdnjav vzdolž reke Tajo, kot so gradovi Pombal, Tomar ter Belver in Almourol. Pripisujejo jim, da so v portugalsko vojaško arhitekturo uvedli utrdbo.

=== Gotsko obdobje ===
{{multiple image
| direction         = vertical
| align             = right
| width             = 220
| image1            = Batalha September 2021-53.jpg
| image2            = Mosteiro da Batalha-Claustro Real VNO-20140915 (cropped).jpg
| footer            = [[Samostan Batalha]], ki ga je zgradil Ivan I. Portugalski v spomin na konec portugalskega medvladja 1383–1385
}}
{{glavni|Portugalska gotska arhitektura}}
Gotsko arhitekturo je na Portugalsko prinesel [[cistercijani|cistercijanski red]]. Prva popolnoma gotska stavba na Portugalskem je cerkev [[samostan Alcobaça|samostana Alcobaça]], veličasten primer jasnih in preprostih arhitekturnih oblik, ki so jih imeli radi cistercijanci. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1178 in 1252 v treh fazah in zdi se, da jo je navdihnil [[samostan Clairvaux]] v [[Šampanja - Ardeni|Šampanji]]. Njene tri ladje so zelo visoke in vitke, kar daje izjemen vtis višine. Celotna cerkev je pokrita z [[rebrasti obok|rebrastimi oboki]], glavna kapela pa ima [[ambulatorij]] in vrsto žarkastih kapel. Obok ambulatorija je zunaj podprt z zunanjimi [[opornik]]i, tipičnimi značilnostmi gotske arhitekture in novostjo tistega časa na Portugalskem.

Po ustanovitvi Alcobaçe so gotski slog širili predvsem beraški redovi (predvsem [[frančiškani]], [[avguštinci]] in [[dominikanci]]). V 13. in 14. stoletju je bilo v mestnih središčih ustanovljenih več samostanov, pomembne primere najdemo v Portu ([[Cerkev sv. Frančiška, Porto|cerkev São Francisco]]), Coimbri (samostan Santa Clara-a-Velha), [[Guimarães]] (São Francisco, São Domingos), Santarém (São Francisco, Santa Clara), Elvas (São Domingos), [[Lizbona]] (ruševine samostana Carmo) in številni drugi kraji. Baraške gotske cerkve so bile običajno triladijske, pokrite z leseno streho, in z apsido s tremi kapelami, pokritimi z rebrastimi oboki. Te cerkve so tudi brez stolpov in večinoma brez arhitekturnega okrasja, v skladu z beraškimi ideali. Beraška gotika je bila sprejeta tudi v več župnijskih cerkvah, zgrajenih po vsej državi, na primer v Sintri (Santa Maria), Mafri, Lourinhã in Loulé.
[[File:Evora-03-sé vista de sul (cropped).jpg|thumb|left|[[Stolnica v Évori]] v Alenteju, večinoma zgrajena od 1184 do 1380]]

Številne romanske stolnice so bile posodobljene z gotskimi elementi. Tako romansko ladjo stolnice v Portu podpirajo zunanji oporniki, ki so bili eni prvih zgrajenih na Portugalskem (začetek 13. stoletja). Apsida Lizbonske stolnice je bila popolnoma predelana v prvi polovici 14. stoletja, ko je dobila gotski ambulatorij, ki jo osvetljuje [[svetlobno nadstropje]] (visoka vrsta oken v zgornjem nadstropju). Ambulatorij ima vrsto žarkastih kapel, osvetljenih z velikimi okni, ki so v kontrastu s temno romansko ladjo stolnice.

Pomembna prehodna stavba je [[stolnica v Évori]], zgrajena v 13. stoletju; čeprav se njen tloris, fasada in višina zgledujejo po Lizbonski stolnici, so njene oblike (loki, okna, oboki) že gotski. Številne gotske cerkve so ohranile videz utrdb iz romanskih časov, na primer že omenjena stolnica v Évori, cerkev samostana Leça do Balio (14. stoletje) blizu Matosinhosa in celo do 15. stoletja z glavno cerkvijo Viana do Castelo.
[[File:Sintra National Palace 2 (cropped).jpg|thumb|left|Narodna palača Sintra, večinoma zgrajena v 12.–15. stoletju, je mešanica gotskega, manuelinskega in mudéjarskega sloga]]

Zgrajenih je bilo več gotskih samostanov, ki jih je še vedno mogoče najti v stolnicah v Portu, Lizboni in Évori (vsi iz 14. stoletja), pa tudi v samostanih, kot so Alcobaça, Santo Tirso in samostan Kristusovega reda.

V začetku 15. stoletja je gradnja samostana Batalha, ki ga je sponzoriral kralj [[Ivan I. Portugalski]], vodila do prenove portugalske gotike. Po letu 1402 so bila dela zaupana mojstru Huguetu neznanega izvora, ki je v projekt uvedel razkošni gotski slog. Celotna stavba je okrašena z gotskimi [[fiala (arhitektura)|fialami]], [[relief (umetnost)|reliefi]], velikimi okni z zapletenimi [[krogovičje|krogovičji]] in dovršenimi nazobčanji. Glavni portal ima niz [[arhivolt]], okrašenih z množico kipov, medtem ko ima [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] relief, ki prikazuje Kristusa in evangeliste. Ustanoviteljeva kapela in [[Kapiteljska dvorana|kapiteljska hiša]] imata dovršen zvezdasto rebrast obok, ki ga na Portugalskem do takrat niso poznali. Batalha je vplivala na delavnice iz 15. stoletja, kot so tiste v stolnici Guarda, stolnici Silves in samostanih v Beji (Nossa Senhora da Conceição) in Santarému (Convento da Graça).
[[File:BraganzaCastle1 (cropped).jpg|thumb|right|upright|Grad Bragança v kraju Trás-os-Montes je bil zgrajen v 15. stoletju.]]

Druga gotska različica je bila tako imenovana [[mudéjar]]-gotika, moda, ki se je razvila na Portugalskem proti koncu 15. stoletja, zlasti v južni regiji Alentejo. Ime ''Mudéjar'' se nanaša na vpliv islamske umetnosti v krščanskih kraljestvih Iberskega polotoka, zlasti v srednjem veku. V Alenteju je vpliv mudéjarja v več stavbah očiten v profilu oken in portalov, pogosto s podkvastimi loki in stebričkom, krožnimi stolpiči s stožčastimi vrhovi, islamskimi merloni itd., pa tudi v okrasju iz ploščic ([[azulejo]]). Primeri so portik cerkve sv. Frančiška v Évori, dvorišče narodne palače Sintra in več cerkva in palač v Évori, Elvasu, Arraiolosu, Beji itd. Múdejar se je sčasoma predal manuelinskemu slogu v začetku 16. stoletja.

;Gradovi in palače
V dobi gotike je bilo treba zgraditi ali okrepiti več gradov, zlasti ob meji s kraljestvom Kastilija. V primerjavi s prejšnjimi gradovi so imeli gotski gradovi na Portugalskem običajno več stolpov, pogosto krožnega ali polkrožnega tlorisa (za povečanje odpornosti na izstrelke), stolpi so bili po navadi poligonalni, grajska vrata pa so bila pogosto zaščitena s parom bočnih stolpov. Druga, nižja stenska [[kurtina]] ([[barbakan]]i) je bila pogosto zgrajena vzdolž oboda glavnega obzidja, da bi preprečila, da bi se vojni stroji približali gradu. Razširjene so postale tudi funkcije, kot so [[mašikula|mašikule]] in izboljšane reže za puščice.

Z začetkom v 14. stoletju so stolpi postali večji in bolj prefinjeni, z rebrastimi oboki in objekti, kot so kamini. Stolpi [[Bivalno-obrambni grad|bivalno-obrambnih gradov]] z izboljšanimi bivalnimi značilnostmi najdemo v gradovih Beja, Estremoz in Bragança, medtem ko so nekateri kasnejši gradovi (15. stoletje) postali prave palače, kot so tisti v Penedonu, Ourému in Porto de Mósu. Najpomembnejši primer je grad Leiria, ki ga je kralj Ivan I. spremenil v kraljevo palačo. Nekateri prostori palače so okrašeni s čudovitimi gotskimi [[loža]]mi, s katerih sta lahko kralj in kraljica ogledovala okoliško pokrajino.

=== Manuelinski slog ===
[[File:Capelas imperfeitas, Mosteiro da Batalha (16363370279) (cropped).jpg|thumb|right|upright|&quot;Nepopolne kapele&quot; samostana Batalha, ki jih je zasnoval Mateus Fernandes, 1490]]
[[File:Belem Exterior of Mosteiro dos Jerónimos P1000014.JPG|thumb|left|upright|Južni portal samostana Jerónimos, ki ga je zasnoval João de Castilho, 1517]]
{{glavni|Manuelinska arhitektura}}

Manuelinski slog ali portugalska pozna gotika je razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturnega okrasja iz prvih desetletij 16. stoletja, ki vključuje pomorske elemente in predstavitve odkritij, prinesenih s potovanj Vasca da Game in Pedra Álvaresa Cabrala. Ta inovativni slog sintetizira vidike poznogotske arhitekture z vplivi španskega sloga [[plateresco]], [[mudéjar]]ja, italijanske urbane arhitekture in flamskih elementov. Označuje prehod iz poznogotske v renesančno arhitekturo. Gradnja cerkva in samostanov v manuelinskem slogu, zlasti v Liozu ali kraljevi kamen, je bila v veliki meri financirana z izkupičkom donosne trgovine z začimbami z Afriko in Indijo.

Čeprav obdobje tega sloga ni trajalo dolgo (od 1490 do 1520), je igralo pomembno vlogo v razvoju portugalske umetnosti. Vpliv sloga je preživel kralja. Ob praznovanju nove pomorske moči se je manifestirala v arhitekturi (cerkve, samostani, palače, gradovi) in se razširila v druge umetnosti, kot so kiparstvo, slikarstvo, umetnine iz plemenitih kovin, fajansa in pohištvo.

Prva znana stavba v manuelinskem slogu je [[samostan Jezusa Setubalskega]]. Samostansko cerkev je od leta 1490 do 1510 zgradil Diogo Boitac, arhitekt, ki velja za enega glavnih ustvarjalcev sloga. Cerkev ima tri enako visoke ladje, ki razkrivajo poskus poenotenja notranjega prostora, ki doseže vrhunec v ladji cerkve [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostana Jerónimos]] v Lizboni, ki jo je v 1520-ih dokončal arhitekt João de Castilho.

Ladja samostana Setúbal je podprta s spiralnimi stebri, tipično manuelinsko značilnostjo, ki jo najdemo tudi v ladji stolnice Guarda in župnijskih cerkvah Olivenza, Freixo de Espada à Cinta, Montemor-o-Velho in drugih. Manuelinske stavbe imajo običajno tudi izdelane portale s spiralnimi stebri, nišami in polne renesančnih in gotskih okrasnih motivov, kot v samostanu Jerónimos, samostanu Santa Cruz v Coimbri in mnogih drugih.

=== Portugalska renesansa ===
{{glavni|Portugalska renesančna arhitektura}}
Sprejetje strogega [[renesančna arhitektura|renesančnega sloga]] se na Portugalskem ni dobro prijelo. Uvedel ga je francoski arhitekt leta 1517, od leta 1530 naprej pa so ga večinoma izvajali tuji arhitekti in se je zato imenoval ''estrangeirada'' (pod vplivom tujine). V kasnejših letih se je ta slog počasi razvil v [[manierizem]]. Slikar in arhitekt Francisco de Holanda, pisec knjige ''Diálogos da Pintura Antiga'' ('Dialogi o starodavnem slikarstvu'), je v tej razpravi razširil osnove tega novega sloga.
{{panorama| image = Vila Viçosa September (cropped).jpg| height = 200px| caption = {{center|Pročelje vojvodske palače Vila Viçosa, ki jo je zgradil Teodósio I., vojvoda Braganški leta 1537}}}}
[[File:Convento do Cristo (31).jpg|thumb|left|Samostan kralja Ivana III. v Tomarju, ki sta ga zasnovala Diogo de Torralva in Filippo Terzi; ok. 1557–91]]
[[File:Universidad de Coímbra, Portugal, 2012-05-10, DD 10 (cropped).JPG|thumb|right|upright|Porta Férrea na Univerzi v Coimbri]]

Bazilika Nossa Senhora da Conceição v Tomarju je bila ena najzgodnejših cerkva v čistem renesančnem slogu. Začel jo je graditi kastiljski arhitekt Diogo de Torralva v obdobju 1532–1540. Njegova lepa in jasna arhitektura jo spremeni v eno najboljših zgodnjerenesančnih stavb na Portugalskem. Majhna cerkev Bom Jesus de Valverde, južno od Évore, ki jo pripisujejo Manuelu Piresu in Diogu de Torralvi, je še en zgodnji primer.

Najimenitnejši primer tega sloga je Claustro de D. João III. (samostan Ivana III.) v [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostanu Kristusovega reda]] v Tomarju. Začel se je pod portugalskim kraljem Ivanom III., dokončal pa se je med vladavino Filipa I. Portugalskega (tudi španskega kralja pod imenom [[Filip II. Španski]]). Prvi arhitekt je bil Španec Diogo de Torralva, ki je delo začel leta 1557, končal pa ga je leta 1591 arhitekt Filipa II., Italijan Filippo Terzi. Ta veličasten dvonadstropni križni hodnik velja za enega najpomembnejših primerov manieristične arhitekture na Portugalskem.

Vendar je bil najbolj znan portugalski arhitekt v tem obdobju [[Afonso Álvares]], čigar dela vključujejo stolnice v Leiriji (1551–1574), Portalegru (začetek leta 1556) in cerkev São Roque v Lizboni. V tem obdobju se je razvil v manieristični slog.

To zadnjo cerkev je dokončal jezuitski arhitekt, Italijan Filippo Terzi, ki je zgradil tudi jezuitski kolegij v Évori, samostan São Vicente de Fora v Lizboni in škofovsko palačo v Coimbri. Imel je ogromno proizvodnjo in je poleg cerkva zgradil tudi več akvaduktov in trdnjav.

Za njim je prišlo več portugalskih arhitektov:
*Miguel de Arruda: Cerkev Marije milosti (v Évori)
*Baltasar Álvares, najbolj znan po Sé Nova v Coimbri in Igreja de São Lourenço v Portu.
*Francisco Velasquez: stolnica Mirando do Douro in načrti za samostan S. Salvador (Grijó)
*vojaški arhitekt Manuel Pires: cerkev sv. Antona v Évori.

=== Manierizem ===
[[File:Main facade of Mosteiro de São Vicente de Fora 230.jpg|thumb|left|Fasado samostana São Vicente de Fora sta oblikovala Filippo Terzi in Juan de Herrera]]
Med združitvijo Portugalske in Španije, v obdobju med letoma 1580 in 1640, se je razvil nov slog, ki ga je George Kubler imenoval ''Arquitecture chã'' (preprosta arhitektura).&lt;ref&gt;&quot;Portuguese Plain Architecture: Between Spices and Diamonds, 1521–1706&quot; ({{ISBN|0-8195-4045-5}})&lt;/ref&gt; V osnovi manieristični slog zaznamuje tudi jasna struktura, čvrst videz z gladkimi, ravnimi površinami in zmerno razporeditvijo prostora brez pretiranega okrasja. Je radikalen prelom z dekorativnim slogom manueline. Ta poenostavljen slog, ki ga povzročajo omejena finančna sredstva, se izraža v gradnji [[dvoranska cerkev|dvoranskih cerkva]] in manj impresivnih stavb. V nasprotju z baročnim slogom, ki je bil že standard v Španiji, so Portugalci še naprej uporabljali preprost slog, da bi izrazili svojo ločeno identiteto kot ljudstvo.
[[File:Igreja de São Roque - Lisboa - Portugal (7132825503) (cropped).jpg|thumb|right|Cerkev São Roque v Lizboni, ena najdražjih notranjosti, zgrajena v obdobju manierizma v Evropi]]

Ko je kralj Filip II. leta 1619 opravil svoj veseli vstop v Lizbono, so v flamskem slogu Hansa Vredemana de Vriesa postavili več začasnih slavolokov. Literatura Wendla Dietterlina&lt;ref&gt;&quot;Architectura von Ausstellung, Symmetrie und Proportion der Säulen&quot; (Architecture of Exhibition, Symmetry and Proportion of Columns) (1591)&lt;/ref&gt; je prav tako povečala zanimanje za flamsko baročno arhitekturo in umetnost. Ta vpliv je viden na fasadi cerkve S Lourenço ali Grilos v Portu, ki jo je leta 1622 začel graditi Baltasar Alvares.

Eden najbolj spektakularnih podvigov pa je bila gradnja kapele sv. Janeza Krstnika v Rimu z edinim namenom pridobiti blagoslov [[papež Benedikt XIV.|papeža Benedikta XIV.]] za to kapelo. Kapelo je zasnoval Luigi Vanvitelli leta 1742, zgradil pa jo je Nicola Salvi v cerkvi S. Antonio dei Portoghesi. Po blagoslovu so kapelo razstavili in prepeljali v Lizbono. Ponovno so jo sestavili leta 1747 v cerkvi S Roque. Bogato je okrašena s [[porfir]]jem, najredkejšimi marmorji in dragimi kamni. Njena zasnova že napoveduje klasično oživitev.

José Fernandes Pereira&lt;ref&gt;José Fernandes Pereira. Arquitectura Barroca em Portugal. Instituto de Cultura e Língua Portuguesa. 1986.&lt;/ref&gt; je prvo obdobje od 1651 do 1690 opredelil kot obdobje eksperimentiranja. V tem obdobju se je pojavila kombinacija azulejos in uporaba izrezljanega pozlačenega lesa (''[[talha dourada]]'') na oltarjih in stropih.

Druga dela v tem obdobju so:
*Baltasar Alvares je zgradil nekaj najbolj impresivnih primerov v tem slogu: Sé Nova iz Coimbre (1598–1640), cerkev S. Lourenço ali Grilos v Portu (začeta leta 1614) in cerkev S. Antão v Lizboni (1613–1656; zdaj uničena).
*Drugi primeri so številne benediktinske gradnje v tem obdobju, kot je prenova samostana Tibães in samostana São Bento (danes portugalski parlament), ki jo je izvedel João Turriano.
*Francisco de Mora je zasnoval samostan Nossa Senhora dos Remédios (Évora) za red bosih karmeličank (1601–1614)
*Cerkev Senhor da Cruz v Barcelosu, ki jo je zgradil João Antunes v letih 1701–1704, je nenavaden eksperiment zaradi načrta štiriperesne deteljice.
*Pedro Nunes Tinoco je leta 1616 zasnoval cerkev S Marta (Lizbona) za red klaris.

=== Baročna arhitektura ===
{{glavni|Portugalska baročna arhitektura}}
[[File:Exterior of Igreja de Santa Engrácia 70.jpg|thumb|left|Nacionalni panteon Santa Engrácia, ki ga je zasnoval João Antunes leta 1681]]
[[File:Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio (cropped).jpg|thumb|right|[[Palača Mafra]], Unescov seznam svetovne dediščine]]
[[File:Monçao-Palácio da Breijoeira (10230519266) (cropped).jpg|thumb|right|Palača Brejoeira v Monçãu; oblikoval Carlos Amarante]]
[[File:Biblioteca Joanina Universidade de Coimbra IMG 0664.JPG|thumb|right|[[Biblioteca Joanina]], zgrajena leta 1717]]

Baročna arhitektura na Portugalskem uživa zelo poseben položaj in drugačno časovno premico od preostale Evrope. Pogojuje ga več političnih, umetniških in ekonomskih dejavnikov, ki izvirajo iz več faz, ter različnih vrst zunanjih vplivov, kar ima za posledico edinstveno mešanico.

Leto 1697 je pomembno leto za portugalsko arhitekturo. Tistega leta so v [[Minas Geraisu]] v [[Brazilija|Braziliji]] našli [[zlato]], [[dragulj]]e in kasneje [[diamant]]e. Raziskovanje rudarstva je močno nadzorovala portugalska krona, ki je uvedla visoke davke na vse pridobljeno (ena petina vsega zlata bi šla kroni). Zaradi teh ogromnih prihodkov je Portugalska v 18. stoletju napredovala in postala najbogatejša država v Evropi.

V času vladavine kralja [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]] je [[barok]] na Portugalskem doživel povsem novo obdobje sijaja in bogastva. Kljub uničenju, ki ga je povzročil potres leta 1755, je kakovost stavb, ki so preživele do danes, še vedno impresivna. Palača Ribeira, kraljeva kapela (obe uničeni v potresu) in narodna [[palača Mafra]] so glavna kraljeva dela. [[Akvadukt Águas Livres]] prinaša vodo v Lizbono na razdalji 11,18 milj, s poudarkom na odseku nad dolino Alcântara zaradi monumentalnosti mogočnih lokov. Vendar pa so po vsej državi v večjih ali manjših delih še vedno vidni znaki pompa tistega časa. Pozlačeni lesorez je zaradi pomena in bogastva okrasja dobil nacionalne značilnosti. Velik razvoj so doživeli tudi slikarstvo, kiparstvo, krasilna umetnost in polaganje ploščic.
[[File:Seminário Maior da Sagrada Família Diocese de Coimbra (cropped).jpg|thumb|left|Seminário Maior da Sagrada Família v Coimbri, ok. 1748–65]]

Narodna palača Mafra je ena najbolj razkošnih baročnih stavb na Portugalskem. Ta monumentalni kompleks palače, samostana in cerkve je celo večji od [[El Escorial]]a, ogromne španske kraljeve palače iz 16. stoletja severno od [[Madrid]]a, da bi poudarila simbolično potrditev njegove moči. Kralj je za arhitekta imenoval Johanna Friedricha Ludwiga (na Portugalskem poznanega kot João Frederico Ludovice). Ta nemški zlatar je pridobil nekaj izkušenj kot arhitekt, ko je delal za jezuite v Rimu. Njegov načrt za palačo je sinteza [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra v Vatikanu]], jezuitske [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim|cerkve sv. Ignacija v Rimu]] in palače Montecitorio v Rimu, ki jo je zasnoval [[Gian Lorenzo Bernini]].

Ta zasnova je bila v skladu s kraljevo željo po posnemanju Večnega mesta in z njegovo ambicijo ustanoviti 'drugi Rim' ob reki Tajo. Njegovi odposlanci v Rimu so morali kralju posredovati makete in tlorise številnih rimskih spomenikov.

Ena od teh je bila patriarhalna palača v Lizboni. Piemontskega arhitekta [[Filippo Juvarra|Filippa Juvarra]] so pripeljali v Lizbono, da bi pripravil načrte. Toda tudi ta projekt je omilil, ker je Juvarra ostal le nekaj mesecev in odšel – zaradi prekinitve pogodbe – v London.

Druge pomembne konstrukcije so bile:
*1729–1748 : akvadukt Águas Livres v Lizboni (Manuel da Maia, Antonio Canevari in Custódio Vieira), ki so ga sodobniki opisali kot »največje delo po Rimljanih«. Lizboni je zagotovil vodo, pa tudi številne nove monumentalne fontane, ki jih je zgradil Madžar Carlos Mardel
*1728–1732 : Quinta de S Antão do Tojal (italijanski arhitekt Antonio Canevari)
*1755 (dokončano) : Ópera do Tejo (uničena kasneje istega leta) (Giovanni Carlo Sicinio-Bibiena)
*(dokončana leta 1750) Palača Necessidades (avtorji Eugénio dos Santos, Custodio Vieira, Manuel da Costa Negreiros in Caetano Tomas de Sousa)

=== Rokoko ===
[[File:Biblioteca do Palácio Nacional de Mafra - Portugal (28827783847).jpg|thumb|left|Knjižnica palače Mafra, ki jo je zasnoval Manuel Caetano de Sousa]]
Rokokojska arhitektura je na Portugalsko vstopila prek severa, Lizbona pa je zaradi dvorne pompoznosti ostala v baroku. Gre za arhitekturo, ki sledi mednarodnemu okusu dekoracije in ima zaradi kontrasta med temnim [[granit]]om in belimi stenami jasno portugalski profil. Dekoracija je naturalistična, temelji predvsem na školjkah in listih, pa tudi na arhitekturnih elementih in kiparstvu.
[[File:Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 05.jpg|thumb|right|Nacionalna [[palača Queluz]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira]]

Romarski kraji so postali modni, pogosto zgrajeni na grobih mestih, ki so omogočala impresivna stopnišča velikega scenografskega učinka. André Soares je delal v regiji Braga in med mnogimi drugimi izdelal nekaj glavnih primerov, kot so svetišče Falperra, cerkev Congregados, mestna hiša Braga in Casa do Raio. Število stavb in arhitektov je veliko in ker je severu Portugalske prizanesel uničujoč lizbonski potres leta 1755, je veliko stavb ohranjenih.

V severnem delu Portugalske se je razvil drugačen in bolj bujen baročni slog z nekaj rokokojskih primesmi, ki je bolj spominjal na srednjeevropski slog. Italijanski arhitekt Nicolau Nasoni je zasnoval cerkev in spektakularen granitni stolp [[cerkev dos Clérigos|São Pedro dos Clérigos]] v Portu. Eden njegovih naslednikov je bil slikar in arhitekt José de Figueiredo Seixas, ki je bil eden njegovih učencev. [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] pri Bragi, ki ga je zgradil arhitekt Carlos Luis Ferreira Amarante, je izjemen primer romarskega kraja z monumentalnim, kaskadnim baročnim stopniščem, ki se vzpenja 116 metrov. Ta zadnji primer že kaže premik v slogu v [[neoklasicizem]].

[[Palača Raio|Palácio do Raio]] (André Soares) je izjemna baročno-rokokojska urbana palača z bogato okrašeno fasado v Bragi. V tem obdobju je bilo zgrajenih več podeželskih hiš in dvorcev v poznobaročnem slogu. Tipični primeri so domovi družine Lobo-Machado (v Guimarãesu), Malheiro (Viana do Castelo) in Mateus (Vila Real).

=== Pombalov slog ===
[[File:Lisbon, Portugal (41623124535) (cropped).jpg|thumb|right|Pombaline Baixa je bila zgrajena po lizbonskem potresu leta 1755]]
[[Lizbonski potres (1755)]] ter [[cunami]] in [[požar]]i, ki so mu sledili, so uničili številne stavbe v Lizboni. [[Jožef I. Portugalski]] in njegov predsednik vlade Sebastião de Melo, [[markiz Pombal]], sta najela arhitekte in inženirje za obnovo poškodovanih delov Lizbone, vključno s središčem Pombaline.
[[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg |thumb|left|Praça do Comércio, ki jo je leta 1755 zasnoval Eugénio dos Santos]]

Pombalov slog je sekularna, utilitarna arhitektura, ki jo zaznamuje pragmatizem. Sledi preprostemu slogu vojaških inženirjev, s pravilnimi, racionalnimi ureditvami, pomešanimi z rokokojskimi detajli in neoklasicističnim pristopom k strukturi. Lizbonsko okrožje Baixa sta obnovila Eugénio dos Santos in Carlos Mardel. Markiz Pombal je postavil stroge pogoje za obnovo. Arhitekturne modele so preizkusili tako, da so vojaki korakali okoli njih, da bi simulirali potres, zaradi česar je bil to eden prvih primerov potresno odporne konstrukcije. Praça do Comércio, ulica Augusta in Avenida da Liberdade so pomembni primeri te arhitekture. Praça do Comércio je dobil pravilno, racionalno ureditev v skladu z rekonstrukcijo novega središča mesta Pombaline, Baixa.

Pombalov stil arhitekture je mogoče najti tudi v Vila Real de Santo António (1773–75), novem mestu v Algarveju, ki ga je zgradil Reinaldo Manuel dos Santos. Slog je jasno viden v urbanistični ureditvi in predvsem na glavnem trgu.

=== Neoklasicizem ===
[[File:Porto (Portugal) (21819579924).jpg|thumb|left|Bolnišnica Santo António v Portu]]
Prihod neoklasicističnih trendov na Portugalsko je bil v veliki meri odložen zaradi prizadevanj za obnovo po lizbonskem potresu leta 1755. Bila so leta 1770, ki so začela dobo neoklasicistične arhitekture, s sočasno gradnjo kraljeve jahalne dvorane v Belému v Lizboni in bolnišnice Santo António v Portu, ki jo je izvedel John Carr. Kmalu po uvedbi v mainstream portugalsko arhitekturo sta se pojavili dve šoli neoklasicizma na Portugalskem: severna šola s sedežem v Portu in Bragi, na katero sta močno vplivala britanski neoklasicizem in [[paladijevska arhitektura]], ter južna šola s sedežem v Lizboni, na katero so močno vplivali italijanski in kasneje francoski trendi.
[[File:Feitoria Inglesa (Porto).JPG|thumb|right|Tovarniška hiša v Portu]]
[[File:Teatro Nacional D. Maria II from Rossio Square (42119946034) (cropped).jpg|thumb|Lizbonsko narodno gledališče Marije II]]

Čeprav so se neoklasicistični trendi ohranili po vsej Portugalski tudi dlje od širšega evropskega obdobja neoklasicizma, je Porto ustvaril največje število arhitektov in stavb, ki so se ravnali po neoklasicističnih slogih, gibanje pa v Lizboni ni dobilo toliko podpore. Iz severne šole je bil Carlos Amarante eden najbolj priljubljenih arhitektov v Portu in Bragi, ki je zasnoval številne pomembne znamenitosti v obeh mestih, vključno z župniščem Univerze v Portu ter cerkvama Bom Jesus do Monte in Pópulo v Bragi.

Pomembna dela v severni tradiciji:
*Palácio da Bolsa v Portu, ki ga je oblikoval Joaquim da Costa Lima Júnior
*Tovarniška hiša v Portu, ki jo je zasnoval John Whitehead
*Palača Carrancas v Portu, ki jo je zasnoval Joaquim da Costa Lima Sampaio
*Bolnišnica Santo António v Portu, ki jo je zasnoval John Carr
*Cadeia da Relação v Portu, ki jo je oblikoval Eugénio dos Santos

Pomembna dela v južni tradiciji:
*Palača Ajuda v Lizboni, ki jo je zasnoval José da Costa e Silva
*Teatro Nacional de São Carlos v Lizboni, ki ga je zasnoval José da Costa e Silva
*Narodno gledališče D. Maria II v Lizboni, ki ga je zasnoval Fortunat Lodi
*Jahalnica Belém v palači Belém v Lizboni, ki jo je zasnoval Giacomo Azzolini

=== Neomanuelin ===
[[File:Exterior of the Quinta da Regaleira 33.jpg|thumb|right|Quinta da Regaleira, v Sintri, portugalska riviera; Luigi Manini, 1889]]
[[File:Lisbon, Portugal (34173770901).jpg|thumb|left|železniška postaja Rossio v Lizboni; José Luís Monteiro, 1886]]

Neomanuelinistični slog portugalske poznogotske manuelinske arhitekture iz poznega 16. stoletja, je bil primarni arhitekturni izraz [[romantika|romantike]] na Portugalskem zaradi svojih izrazito nacionalističnih značilnosti in zgodovine, ki je cvetela od sredine 19. stoletja do začetka 20. na Portugalskem in v Braziliji ter v manjši meri v drugih delih portugalsko govorečega sveta.

Slog, ki se je razvil v času romantičnega nacionalizma, močno vsebuje portugalske nacionalne simbole, vključno z [[Armilarna sfera|armilarno sfero]], križem Kristusovega reda in elementi portugalskega grba, pa tudi simbole portugalskih odkritij, kot so zvite vrvi, eksotično sadje in zelenjava (kot so ananas in artičoke), morske pošasti in morske rastline (kot so korale in veje alg).

Prva priznana neomanuelinska arhitekturna dela je med letoma 1839 in 1849 s stavbo [[palača Pena|palače Pena]] v Sintri izvedel portugalski kralj [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinand II.]]. Romantična palača, ki združuje značilnosti neomanuelina, neomudéjarja in portugalske renesanse, je Veliko neomanuelinsko okno palače Pena adaptacija velikega manuelinskega okna samostana Kristusa iz Tomarja iz 19. stoletja.

Medtem ko je neomanuelinske stavbe mogoče najti po vsej Portugalski in kolonijah, je največja koncentracija del v Lizboni, od koder je večina originalnih manuelinskih zasnov in spomenikov, ter na bližnji portugalski rivieri, zlasti v Sintri.

=== Neomudéjar ===
[[File:Sintra DSC 0201 (3032888240) (cropped).jpg|thumb|right|Fonte Mourisca v Sintri, c. 1922]]
[[File:Campo Pequeno (cropped).jpg|thumb|left|Campo Pequeno arena za bikoborbo, c. 1892]]

Neo-mudéjar je vrsta bujne mavrske preporodne arhitekture, ki se uporablja na Iberskem polotoku in v manjši meri v Ibero-Ameriki, ki spominja na mavrsko dediščino Iberije, modo, ki je cvetela ob koncu 19.  in v začetku 20. stoletja. Priljubljenost sloga na Portugalskem je bila močno skoncentrirana v Lizboni in na portugalski rivieri ter v južnih regijah Algarve in Alentejo, saj so te imele najbolj vidno mavrsko dediščino v državi.

Tako kot oživitev neomanuelinizma so bila prva dela neomudéjarja na Portugalskem izvedena med letoma 1839 in 1849 z gradnjo palače Pena, romantične palače, ki združuje značilnosti neomanuelina, neomudéjarja in portugalske renesanse v Sintri. Sintra je kmalu postala dom drugih pomembnih neomudéjarskih posesti, kot sta [[palača Monserrate]], ki jo je zasnoval James Thomas Knowles, in [[Quinta do Relógio]], ki jo je zasnoval António da Fonseca Júnior, za katero so značilne pogosto fantastične, pravljične arhitekturne in okrasne značilnosti, ki so v modi v drugih deli Evrope, kot sta Avstrija in Nemčija.

Pomembna dela v Lizboni so veliki spomeniki, kot je bikoborska arena Campo Pequeno iz leta 1892, ki jo je zasnoval arhitekt António José Dias da Silva, pa tudi številna znamenita posestva, kot sta Palácio Ribeira da Cunha iz leta 1877 v okrožju Príncipe Real in Palácio Conceição iz leta 1891 da Silva, na Avenida da Liberdade.

Izraz sloga na severu Portugalske se uporablja predvsem v notranjem oblikovanju, kot je razkošna Sala Arabe v Palácio da Bolsa v Portu, ali pa je močno spremenjen in pomešan z drugimi slogi in trendi v zunanjosti stavb, kot je tovarniško skladišče Devesas v Portu.

=== Arhitektura iz litega železa ===
{{glavni|Arhitektura iz litega železa}}
[[File:Ponte Luís I - panoramio.jpg|thumb|right|upright|Most Ludvika I., Porto]]
[[File:Praça Infante Dom Henrique (3898442992).jpg|thumb|left|Mercado Ferreira Borges v Portu]]

Arhitektura iz litega železa, znana preprosto kot ''železna arhitektura'' v portugalščini ''arquitetura de ferro'', se je v veliki meri začela manifestirati v zadnji četrtini 19. stoletja. Medtem ko so bili revolucionarni v smislu tehničnega napredka, strukturne celovitosti in drugih inženirskih podvigov, so slogovni trendi železne arhitekture skoraj v celoti temeljili na historicizmu in neo slogih.

Uporaba železne arhitekture je bila omejena na nekatera področja gradnje, predvsem infrastrukturne, kot so mostovi, železniške postaje in dvigala ali stavbe, pomembne za skupno dobro, kot so razstavne dvorane, mestne tržnice ali trgovski centri.

Pomembne železne strukture na Portugalskem vključujejo:
*[[Dvigalo Santa Justa, Lizbona]]
*[[Most Ludvika I.]] v Portu
*[[Most Marije Pije]] v Portu
*Mercado Ferreira Borges v Portu
*Palacio de Cristal v Portu (porušena)

=== Art nouveau ===
[[File:A_Livraria_Lello_e_Irmão-A_ponte_de_encanto.jpg|thumb|right|upright|Livraria Lello v Portu]]
[[File:Casa da Cooperativa Agrícola e o porto de Aveiro (cropped).jpg|thumb|left|Hiše Arte Nova ob kanalih Aveiro]]
[[Art nouveau]] na Portugalskem znan kot Arte Nova, se je v zgodovini Portugalske pojavil pozno in se je kratkotrajno pojavil ter cvetel predvsem med letoma 1905 in 1920. Kar zadeva mednarodne odnose, je portugalski Arte Nova bolj v skladu s šolo francoske Art Nouveau kot takratne avstrijske šole. Uporabo Arte Nova je v veliki meri razširila urbana elita portugalske aristokracije, predvsem v pristaniških mestih, kot so Lizbona, Porto in Aveiro.

Koncept, ki je opredeljeval secesijsko različico Aveira (Portugalska), imenovano Arte Nova, je bil bahavost: slog je prinesla konservativna buržoazija, ki je želela izraziti svojo moč z dekorativnimi fasadami, notranjost pa je pustila konzervativno.&lt;ref name=&quot;aveiro&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://artnouveau.eu/upload/magazine_pdf/cdf-11.pdf |title=The &quot;Coup de Fouet&quot; magazine, vol. 11 (2008), pp. 2-7 |accessdate=2024-01-05 |archive-date=2020-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200718020004/http://artnouveau.eu/upload/magazine_pdf/cdf-11.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Druga značilnost Arte Nova je bila uporaba lokalno proizvedenih ploščic z motivi Art Nouveau.

Najbolj opazni primeri Arte Nova na Portugalskem, zunaj Aveira, so:&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/lisbon] List of buildings in Lisbon - Art Nouveau World&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/porto] List of buildings in Porto - Art Nouveau World&lt;/ref&gt;
*Muzejska rezidenca Dr. Anastácio Gonçalves Manuela Joaquima Norte Júniorja (1904–1905) v Lizboni
*Café Majestic João Queiroz (1921) v Portu
*Knjigarna Livraria Lello Xavierja Estevesa (1906) v Portu.

Najvplivnejši umetnik Arte Nova je Francisco Augusto da Silva Rocha. Zasnoval je številne zgradbe tako v Aveiru kot v drugih mestih na Portugalskem,&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/francisco-augusto-da-silva-rocha] Francisco Augusto da Silva Rocha - Art Nouveau World&lt;/ref&gt; čeprav pravzaprav ni bil arhitekt (to je bilo običajno za Aveiro v tistem času). Eden od njih ima tako zunanjost kot notranjost v slogu Art Nouveau in zdaj gosti muzej Arte Nova – to je rezidenca Major Pessoa. Drug pomemben primer je nekdanja Cooperativa Agrícola z ročno poslikanimi ploščicami. Nekaj secesijskih skulptur je tudi na osrednjem pokopališču v Aveiru.

=== Moderna arhitektura ===
[[File:Casa das Histórias Paula Rego.JPG|thumb|left|Casa das Histórias Paula Rego, portugalska riviera; oblikoval Eduardo Souto de Moura, 2000]]
Ena najboljših arhitekturnih šol na svetu, znana kot ''Escola do Porto'' ali šola Porto, je na Portugalskem. Njeni alumni so [[Fernando Távora]], [[Álvaro Siza Vieira]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade]] 1992) in [[Eduardo Souto de Moura]] (dobitnik Pritzkerjeve nagrade 2011). Njena sodobna naslednica je Faculdade de Arquitectura (Šola za arhitekturo) Univerze v Portu.
[[File:Pavilhão de Portugal 4.JPG|thumb|right|Parque das Nações, Lizbona]]

Čeprav je portugalska arhitektura običajno povezana z mednarodno priznanim Alvarom Sizo, so drugi enako odgovorni za pozitivne trende v trenutni arhitekturi. »Številni portugalski arhitekti so Sizovi nasledniki, a Tavora je vsem nam dedek.« Vpliv Sizovega učitelja, Fernanda Tavore, odmeva med generacijami.&lt;ref&gt;[http://www.aiq.co.il/pages/EnglishArticle.asp?id=192 Modern Portugal- Architecture in the Age of Masses]&lt;/ref&gt;

Fundação Calouste Gulbenkian, zgrajena v 1960-ih, ki so jo zasnovali Rui Atouguia, Pedro Cid in Alberto Pessoa, je eden najboljših primerov portugalske arhitekture 20. stoletja.

Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti zaradi zasnove stadiona.&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [https://www.dn.pt/Inicio/interior.aspx?content_id=615671 Estádios de Tomás Taveira e Souto Moura premiados] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429003508/http://www.dn.pt/Inicio/interior.aspx?content_id=615671 |date=2011-04-29 }}, Diário de Notícias (July 8, 2005)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.amazon.com/Tom%C3%A1s-Taveira-Geoffrey-Broadbent/dp/185490034X Tomás Taveira], Geoffrey Broadbent (introduction), Publisher: St Martins Pr (February 1991)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [http://www.arquitectura.pt/forum/f11/sao-paulo-est-dio-do-palmeiras-no-brasil-tom-s-taveira-10811/ Tomás Taveira desenha estádio do Palmeiras no Brasil] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429073524/http://www.arquitectura.pt/forum/f11/sao-paulo-est-dio-do-palmeiras-no-brasil-tom-s-taveira-10811/ |date=2011-04-29 }}, Diarioeconomico.com&lt;/ref&gt; Drugi znani portugalski arhitekti so Pancho Guedes, Gonçalo Byrne in António Maria Braga.

''Centro de Documentação da Presidência da República'' (Dokumentacijski arhiv predsednika Portugalske republike) Carrilha da Graçe je ena najbolje varovanih arhitekturnih skrivnosti Lizbone.

Obstaja nova generacija portugalskih arhitektov z izjemnimi deli, ki so mednarodno nagrajena.&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [https://www.publico.pt/2019/06/25/p3/noticia/quem-sao-os-arquitectos-portugueses-que-estao-entre-os-mais-promissores-da-europa-1877470 Quem são os arquitectos portugueses que estão entre os mais promissores da Europa?], Jornal Publico (June 25, 2019)&lt;/ref&gt; Nagrada Europe 40 Under 40, ki sta jo ustvarila Evropski center za arhitekturno umetnost, oblikovanje in urbanistične študije in Chicago Athenaeum: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, sta Filipa Frois Almeida, Hugo Reis, Diogo Aguiar, Raulino Silva in Bruno André nagradila z Evropo Nagrada 40 Under 40.

==Regionalna arhitektura==
{{clear}}
=== Azori ===
&lt;gallery perrow=&quot;8&quot;&gt;
File:Church of Jesuite Collegium Ponta Delgada (cropped).jpg|Jezuitski kolegij Ponta Delgada
File:2012-10-15 15-41-06 Portugal Azores Ribeira Grande (cropped).JPG|Cerkev Svetega Duha (Ribeira Grande)
File:Praça Gonçalo Velho Cabral, Ponta Delgada.jpg|Mestna vrata [[Ponta Delgada]]
File:City Hall Angra do Heroismo (cropped).jpg|Mestna hiša [[Angra do Heroísmo]]
File:Pdl camara municipal (2) (cropped).JPG|Mestna hiša Ponta Delgada
File:Ponta Delgada (14004751851) (cropped).jpg|Akademija umetnosti Azorov
File:Edifício da Câmara da Ribeira Grande, ilha de São Miguel, Açores.JPG|Mestna hiša [[Ribeira Grande]]
&lt;/gallery&gt;

===Madeira in Porto Santo===
&lt;gallery perrow=&quot;8&quot;&gt;
File:Vista de Oeste (cropped).jpg|Mestna hiša [[Funchal]]
File:Casas de Santana. Portugal.jpg|Tipične slamnate hiše Santane
File:2016 Palacio de San Lourenzo Funchal. Madeira. Portugal-93 (cropped).jpg|Trdnjava palače São Lourenço
File:Museu da Quinta das Cruzes - 2014-05-11.jpg|Muzej Quinta das Cruzes 
File:Igreja de São Tiago Menor.jpg|Cerkev São Tiago Menor, Funchal
File:Funchal Largo Do Phelps (37311714180).jpg|Largo do Phelps, Funchal
File:São Pedro, Funchal - 29 Jan 2012 - SDC15591.JPG|Inštitut za vino Madeira
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Reference==
*Kingsley, Karen, Gothic Art, Visigothic Architecture in Spain and Portugal: A Study in Masonry, Documents and Form, 1980; International Census of Doctoral Dissertations in Medieval Art, 1982–1993
*KUBLER, George, y SORIA, Martin, &quot;Art and Architecture in Spain and Portugal and their Dominions, 1500–1800&quot;, New York, 1959.
*Kubler, George, &quot;Portuguese Plain Architecture: Between Spices and Diamonds, 1521–1706 &quot; ; Wesleyan University Press, Middletown, Connecticut 1972; {{ISBN|0-8195-4045-5}}
*Toman, Rolf&amp;nbsp;– Romanik; Könemann Verlagsgesellschaft mbH, Köln, 1996 (in Dutch translation : Romaanse Kunst : Architectuur, Beeldhouwkunst, Schilderkunst) {{ISBN|3-89508-449-2}}
*Toman, Rolf&amp;nbsp;– Barock ; Könemann Verlagsgesellschaft mbH, Köln, 1997 (in Dutch translation : Barok : Architectuur, Beeldhouwkunst, Schilderkunst); {{ISBN|3-89508-919-2}}
*Underwood, D.K. – &quot;The Pombaline Style and International Neoclassicism in Lisbon and Rio de Janeiro.&quot;; U. of Pennsylvania Editor, 1988

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Architecture of Portugal}}
*[https://www.gutenberg.org/ebooks/29370 Gutenberg.org: ''Portuguese Architecture'']&amp;nbsp;— ''by Walter Crum Watson, available free (in HTML or plain text)''.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Portugalska arhitektura]]</text>
      <sha1>clcm6uwo86lvrtrb4mdk322hygonzeb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554092</id>
    <revision>
      <id>6771714</id>
      <parentid>6770292</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:16:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mesta svetovne dediščine */ Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg</comment>
      <origin>6771714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41306" sha1="kvinnztj5rwjrgq1u739svc6sez8oo2" xml:space="preserve">{{Location map+ |Portugalska|float=right|width=250|caption=Območja svetovne dediščine na Portugalskem. Dve lokaciji na Azorih sta prikazani na spodnjem zemljevidu. Ni prikazana Laurisilva, ki pokriva velik del otoka Madeira.|alt=World Heritage Sites in Portugal|places=
{{location map~ |Portugalska |lat=41.10166 |long=-7.798889 |label=[[Duero]]|position=top}}
{{location map~ |Portugalska |lat=39.60472 |long=-8.4175 |label=[[samostan Kristusovega reda, Tomar|Tomar]]|position=right}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.78333 |long=-9.4166 |label=[[Sintra]]|position=right}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.88055 |long=-7.1633 |label=[[Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe|Elvas]]|position=top}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.5708 |long=-7.9056 |label=[[Évora]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=41.4408 |long=-8.2947 |label=[[Guimarães]]|position=right}}
{{location map~ |Portugalska |lat=41.1417 |long=-8.6167 |label=[[Porto]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=39.55 |long=-8.97667 |label=[[samostan Alcobaça|Alcobaça]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=39.6578 |long=-8.8269 |label=[[samostan Batalha|Batalha]]|position=top}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.6919 |long=-9.2158 |label=[[Lizbona]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=41.0333 |long=-7.1167 |label=[[Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde|Dolina Coa]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=40.211183 |long=-8.429156 |label=[[Univerza v Coimbri|Coimbra]]|position=right}}
{{location map~ |Portugalska |lat=41.554944 |long=-8.377028 |label=[[Svetišče Bom Jesus do Monte|Bom Jesus do Monte]]|position=top}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.9369 |long=-9.3258 |label=[[Palača Mafra|Mafra]]|position=top}}
}}
{{location map+ |Azori|float=right|width=250|caption=Svetovna dediščina Azorov.|alt=World Heritage Sites in the Azores |places=
{{location map~ |Azori |lat=38.655 |long=-27.22 |label=[[Angra do Heroísmo]]|position=bottom}}
{{location map~ |Azori |lat=38.513 |long=-28.541 |label=[[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico|Pico (otok)]]|position=top}}
}}
'''[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]]''' (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.&lt;ref name=convention&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |archive-date=27 August 2016 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina je opredeljena kot naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Portugalska je ratificirala konvencijo 30. septembra 1980.&lt;ref name=&quot;portugal&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pt/ |title=Portugal |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=2 October 2021 |archive-date=21 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150721102456/https://whc.unesco.org/en/statesparties/pt/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na Portugalskem je 17 območij svetovne dediščine, nadaljnjih 18 pa je na poskusnem seznamu. Prva štiri mesta, navedena na Portugalskem, so bila [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostan sv. Hieronima]] in [[stolp Belém]] v Lizboni, [[samostan Batalha]], [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] in mesto [[Angra do Heroísmo]] leta 1983. Najnovejši dodatki na seznam leta 2019 sta bila [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v Bragi in [[palača Mafra]] z lovskim parkom. Eno območje, [[Lovorjev gozd|Laurisilva]], je na otoku [[Madeira]] in je edino naravno območje na Portugalskem; druga mesta so kulturna. Na arhipelagu [[Azori]] sta dve lokaciji. Lokacijo Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde si deli s Španijo, in je edino nadnacionalno najdišče na Portugalskem.

== Mesta svetovne dediščine ==
Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=17 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
{{Legend|#D0E7FF|* Mednarodno območje|outline=silver}}
{{clear}}
{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
|-
|+ {{sronly|World Heritage Sites }}
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Ime
! class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Lokacija
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot; data-sort-type=&quot;number&quot;| Kriteriji
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Opis
|-
! scope=&quot;row&quot;| Center starega mesta [[Angra do Heroísmo]] na Azorih
| [[File:Angra do Heroísmo - Sicht vom Obelisken auf Stadt und Hafenbucht mit Monte Brasil.JPG|150px|alt=Coastal town with white houses and churches with red roofs]]
| [[Terceira (otok)]]
| 1983
| 206; iv, vi (kulturno)
| Mesto je bilo ustanovljeno v poznem 15. stoletju v [[Velika geografska odkritja|dobi velikih odkritij]]. 400 let, do pojava parnikov, je služil kot pristanišče za ladje, ki so plule v ekvatorialno Afriko ter Vzhodno in Zahodno Indijo ter nazaj v Evropo. Obrambni sistem mesta vključuje utrdbi São Sebastiã in [[Trdnjava São João Baptista|São João Baptista]]. Obstaja več baročnih cerkva. Mesto je bilo močno poškodovano v potresu leta 1980, vendar je bilo od takrat v veliki meri obnovljeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Central Zone of the Town of Angra do Heroismo in the Azores| url=https://whc.unesco.org/en/list/206/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005012457/https://whc.unesco.org/en/list/206/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan sv. Hieronima]] in [[Stolp Belém]] v Lizboni
| [[File:Torre Belém April 2009-4a.jpg|150px|alt=White tower near the sea]]
| [[Lizbona]]
| 1983
| 263bis; iii, vi (kulturno)
| Tako samostan kot stolp, ki sta v okrožju Belém v Lizboni ob reki [[Tajo]], sta simbolično povezana z dobo odkritij, ko je Portugalska raziskovala svet. Samostan je bil ustanovljen v spomin na princa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]] in da bi menihi molili za kralja in pomorščake. Stolp (na sliki) je bil zgrajen v spomin na potovanje [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] in za zaščito pristanišča. Obe stavbi sta bili zgrajeni v začetku 16. stoletja v [[manuelinska arhitektura|manuelinskem slogu]]. Leta 2008 je prišlo do manjše spremembe meja območja.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of the Hieronymites and Tower of Belém in Lisbon| url=https://whc.unesco.org/en/list/263/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005002352/https://whc.unesco.org/en/list/263/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Samostan Batalha]]
| [[File:Batalha September 2021-53.jpg|150px|alt=Gothic church]]
| [[Batalha]]
| 1983
| 264; i, ii (kulturno)
| Dominikanski samostan Batalha je bil zgrajen v zgodnjem 15. stoletju v spomin na portugalsko zmago nad Kastiljci v bitki pri Aljubarrota leta 1385. Samostan je mojstrovina [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] s kasnejšimi dodatki v manuelinskem slogu. Več kot dve stoletji je služil kot pomembna delavnica za portugalsko monarhijo, kot kraj, kjer so se določale značilnosti nacionalne umetnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of Batalha| url=https://whc.unesco.org/en/list/264/| access-date=3 October 2021| archive-date=7 August 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210807060243/http://whc.unesco.org/en/list/264| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostan Kristusovega reda]] v Tomarju
| [[File:Convento de Cristo, safe inside Tomar castle (54199027283).jpg|150px|alt=Christian religious building with a bell]]
| [[Tomar]]
| 1983
| 265; i, vi (kulturno)
| Samostan je bil ustanovljen v 12. stoletju kot templjarska trdnjava. Ko je bil red v 14. stoletju razpuščen, se je portugalska veja spremenila v viteze Kristusovega reda, ki so kasneje podpirali portugalska pomorska odkritja v 15. stoletju. Samostan, zgrajen v razponu več stoletij, ima elemente romanske, gotske, manuelinske, renesančne, manieristične in baročne arhitekture.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Convent of Christ in Tomar| url=https://whc.unesco.org/en/list/265/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005003854/https://whc.unesco.org/en/list/265/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Zgodovinski center [[Évora|Évore]]
| [[File:Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg|150px|alt=Ruins of a classical columned temple]]
| [[Évora]]
| 1986
| 361; ii, iv (kulturno)
| Mesto Évora je najboljši primer mesta zlate dobe Portugalske (saj je bila Lizbona v veliki meri uničena v [[Lizbonski potres (1755)|potresu leta 1755]]). Mesto je dom spomenikov iz različnih obdobij, vključno z rimskim templjem (na sliki), mavrskimi utrdbami ter cerkvami in palačami, zgrajenimi po 15. stoletju, ko je Évora postala rezidenca portugalskih monarhov. Značilnost mesta so pobeljene hiše iz 16. do 18. stoletja. Okrašene so s poslikanimi ploščicami ([[azulejos]]) in balkoni iz kovanega železa. Spomeniki Évore so navdihnili portugalsko kolonialno arhitekturo v Braziliji.
​&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Évora| url=https://whc.unesco.org/en/list/361/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014019/https://whc.unesco.org/en/list/361/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Samostan Alcobaça]]
| [[File:Mosteiro de Alcobaça (Portugal) 2.jpg|150px|alt=Church facade integrated into a complex of white buildings with red roofs]]
| [[Alcobaça]]
| 1989
| 505; i, iv (kulturno)
| Cistercijanski samostan je bil ustanovljen v 12. stoletju in je postal kulturno, versko in politično regionalno središče. Cerkev in samostanske stavbe so bile zgrajene v 13. stoletju v gotskem slogu, medtem ko je bila fasada prenovljena v 18. stoletju v [[Portugalska baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Tudi kuhinja je iz 18. stoletja. V cerkvi sta dvojni grobnici kralja Pedra I. in Inês de Castro iz leta 1360, ki sta odlična primera gotskih nagrobnih skulptur.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of Alcobaça| url=https://whc.unesco.org/en/list/505/| access-date=3 October 2021| archive-date=29 July 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210729175924/http://whc.unesco.org/en/list/505| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Kulturna krajina [[Sintra]]
| [[File:Palácio Nacional de Sintra from above 74.jpg|150px|alt=Aerial view of a castle with a white façade and orange roofs]]
| [[Sintra]]
| 1995
| 723; ii, iv, v (kulturno)
| Kulturna krajina je v gorovju Sintra. V 19. stoletju je območje postalo središče romantične arhitekture. Pomembne znamenitosti so [[palača Pena]], porušeni samostan, spremenjen v grad v eklektični kombinaciji slogov, [[narodna palača Sintra]] (na sliki), [[Quinta da Regaleira]], [[palača Monserrate]] in [[grad Mavrov]]. V parkih ob palačah raste več eksotičnih rastlinskih vrst.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Cultural Landscape of Sintra| url=https://whc.unesco.org/en/list/723/| access-date=3 October 2021| archive-date=4 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211004235701/https://whc.unesco.org/en/list/723| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|  Zgodovinski center [[Porto|Porta]], [[most Ludvika I.]] in [[samostan Serra do Pilar]]
| [[File:Cais da Ribeira, Oporto, Portugal, 2012-05-09, DD 16.JPG|150px|alt=Metal bridge across a river and city centre built on a hillside]]
| Porto
| 1996
| 755; iv (kulturno)
| Mesto Porto leži ob izlivu reke [[Duero]]. Prvotno feničansko trgovsko naselje je bilo mesto stalno naseljeno že od rimskih časov. Spomeniki v mestu so iz različnih obdobij: stolnica je bila zgrajena v romaniki, cerkev Santa Clara v manuelinskem slogu in borzna palača v neoklasicističnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Oporto, Luiz I Bridge and Monastery of Serra do Pilar| url=https://whc.unesco.org/en/list/755/| access-date=3 October 2021| archive-date=18 August 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210818094310/http://whc.unesco.org/en/list/755| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background:#D0E7FF;&quot; | [[Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde]]*
| [[File:Rock Art Foz Coa 01.jpg|150px|alt=Rock carvings of animals including a horse]]
| regiija Douro
| 1998
| 866bis; i, iii (kulturno)
| To dediščina obsega dve lokaciji z vklesanimi skalami na prostem. Portugalsko območje, uvrščeno na seznam leta 1998, je v [[dolina Coa|dolini Côa]]. Najdišče Siega Verde v Španiji je bilo dodano kot razširitev leta 2010. Rezbarije, ki predstavljajo zlasti živali (več kot 5000 figur), so bile izdelane v več tisočletjih, od zgornjega [[paleolitik]]a do magdalenskega/epipaleolitika (22.000 do 8.000 pr. n. št.).&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Prehistoric Rock Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde| url=https://whc.unesco.org/en/list/866/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014901/https://whc.unesco.org/en/list/866/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Lovorjev gozd, Madeira|Laurisilva]] na Madeiri
| [[File:Laurissilva da Madeira 10.jpg|150px|alt=Old roads and passages between villages and other places in Madeira Island surrounded by prehistoric forest]]
| [[Madeira]]
| 1999
| 934; ix, x (naravno)
| Gozdovi lovorja na Madeiri predstavljajo relikt gozdnega tipa, ki je pred 40 do 15 milijoni let pokrival velike dele južne Evrope. Gozd sestavljajo predvsem zimzelena drevesa in grmovnice s ploščatimi temnozelenimi listi. Ekosistem, ki je večinoma prvinski gozd, je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med katerimi je več endemičnih.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Laurisilva of Madeira| url=https://whc.unesco.org/en/list/934/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005001836/https://whc.unesco.org/en/list/934/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in Couros Zone
| [[File:D. Afonso Torre.jpg|150px|alt=A monument in front of a castle]]
| [[Guimarães]]
| 2001
| 1031bis; ii, iii, iv (kulturno)
| Kot dom vojvod, ki so v 12. stoletju razglasili neodvisnost, je Guimarães pomembno mesto v zgodovini Portugalske. Služil je kot prva prestolnica države. Okoli gradu in samostanskega kompleksa je potekal razvoj srednjeveškega mesta. Med poznim 15. in 17. stoletjem so bile v zgodovinskem središču, ki je dobro ohranjeno, zgrajene plemiške hiše in meščanske stavbe. Posebne gradbene tehnike, razvite v Guimarãesu v srednjem veku, so se prenesle v portugalske kolonije v Afriki in Ameriki. Območje Couros z usnjarnami je bilo dodano leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Guimarães and Couros Zone| url=https://whc.unesco.org/en/list/1031/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005121818/https://whc.unesco.org/en/list/1031/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Vinska regija Alto Douro]]
| [[File:Vila Nova de Foz Coa rio Douro (14282784962).jpg|150px|alt=A river with terraced vineyards]]
| provinca Trás-os-Montes e Alto Douro
| 2001
| 1046; ii, iv, v (kulturno)
| Dolina reke [[Duero]] in njenih glavnih pritokov je kulturna krajina, kjer vino pridelujejo že približno dve tisočletji. Pokrajino so oblikovale človeške dejavnosti, s terasastimi vinogradi, ''quintas'' (vinogradniškimi posestvi), cestami in kapelicami. Od sredine 18. stoletja je bil najbolj znan proizvod v regiji [[portovec]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Alto Douro Wine Region| url=https://whc.unesco.org/en/list/1046/| access-date=3 October 2021| archive-date=6 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211006171414/https://whc.unesco.org/en/list/1046/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]]
| [[File:Lajido da Criação Velha, vista para o Faial.jpg|150px|alt=Vineyards with low walls built of boulders and the sea in the distance]]
| [[Pico (otok)]]
| 2004
| 1117rev; iii, v (kulturno)
| Proizvodnja vina na otoku Pico se je začela v 15. stoletju. Da bi zaščitili kmetije in vinograde pred vetrom in morsko vodo, so kmetje čez otok zgradili mrežo dolgih kamnitih zidov. Stavbe, povezane z vinogradništvom, vključujejo graščine iz zgodnjega 19. stoletja, vinske kleti, pristanišča in cerkve. Proizvodnja vina na otoku je dosegla vrhunec v 19. stoletju in nato upadla. V 21. stoletju se nadaljuje v manjšem obsegu​.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Landscape of the Pico Island Vineyard Culture| url=https://whc.unesco.org/en/list/1117/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005000944/https://whc.unesco.org/en/list/1117| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe]]
| [[File:Elvas e muralhas.jpg|150px|alt=Ramparts of Elvas]]
| [[Elvas]]
| 2012
| 1367bis; iv (kulturno)
| Mesto Elvas je blizu meje s Španijo. Portugalska se je leta 1640 ponovno osamosvojila od Španije in okoli mesta je bil zgrajen zapleten sistem utrdb s suhim jarkom (zvezdasta utrdba). Zasnoval jo je nizozemski jezuitski duhovnik padre Cosmander v skladu z najnovejšimi nizozemskimi obrambnimi trendi. Mesto vključuje tudi utrdbo Nossa Senhora da Graça iz 18. stoletja in [[akvadukt Amoreira]] iz 16. stoletja. Leta 2013 je prišlo do manjše spremembe meja območja.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Garrison Border Town of Elvas and its Fortifications| url=https://whc.unesco.org/en/list/1367/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005002043/https://whc.unesco.org/en/list/1367/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Univerza v Coimbri]] – Alta in Sofia
| [[File:Royal Palace, Universidade de Coimbra (10249002256).jpg|150px|alt=Palace courtyard, university buildings]]
| [[Coimbra]]
| 2013
| 1387bis; ii, iv, vi (kulturno)
| Univerza v Coimbri je bila ustanovljena konec 13. stoletja na hribu nad mestom (Alta). Leta 1537 se je preselila v kraljevo palačo Alcáçova in kasneje razvila vrsto visokih šol. Služila je kot predloga za univerze v portugalsko govorečem svetu. Mesto Coimbra je močno prepleteno z univerzo. Nekatere ključne stavbe so [[Stara stolnica v Coimbri|stara stolnica]] iz 12. stoletja, baročna [[knjižnica Joanina]], kapela São Miguel in fakultete vzdolž sofijske ulice v mestu. Leta 2019 je prišlo do manjše spremembe meja območja.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=University of Coimbra – Alta and Sofia| url=https://whc.unesco.org/en/list/1387/| access-date=3 October 2021| archive-date=6 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211006035232/http://whc.unesco.org/en/list/1387| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Kompleks kraljeva palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada)
| [[File:Mafra May 2013-2.jpg|150px|alt=A massive building with yellow facade and two bell towers in the middle]]
| [[Mafra, Portugalska|Mafra]]
| 2019
| 1573; iv (kulturno)
| Kompleks palače v Mafri je v začetku 18. stoletja naročil kralj [[Ivan V. Portugalski]]. Kompleks vključuje baziliko, kraljevo in kraljičino palačo, samostan in knjižnico. Zgrajen je bil v italijanskem baročnem slogu, predvsem po navdihu rimske arhitekture. Območje vključuje tudi vrt Cerco, ki meji na palačo in kraljeva lovišča.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Royal Building of Mafra – Palace, Basilica, Convent, Cerco Garden and Hunting Park (Tapada)| url=https://whc.unesco.org/en/list/1573/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014413/https://whc.unesco.org/en/list/1573/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v Bragi
|[[File:Baroque stairway of Bom Jesus do Monte - panoramio - Scott Crowe (1).jpg|150px|alt=Elaborate staircase leading to a church on a hill]]
| [[Braga]]
| 2019
| 1590; iv (kulturno)
| Svetišče je na pobočju gore Espinho nad Brago in je primer svetega romarskega kraja. Glavne stavbe so bile zgrajene v baročnem slogu, najbolj simbolično pa je Stopnišče petih čutov (na sliki).&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Sanctuary of Bom Jesus do Monte in Braga| url=https://whc.unesco.org/en/list/1590/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005000808/https://whc.unesco.org/en/list/1590| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Poskusni seznam ==
Poleg območij, ki so vpisana na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 June 2013 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Portugal has 18 sites on its tentative list.&lt;ref name=&quot;portugal&quot;/&gt;

{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
|-
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Ime
! class=&quot;unsortable&quot;  style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Lokacija
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot;| kriteriji
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Opis
|-
! scope=&quot;row&quot; |  Zgodovinska [[Lizbona]], Globalno mesto
|[[File:Sé Lisboa-Bairo alto.jpg|150px|alt=Look at the Lisbon cathedral and surrounding buildings]]
| Lizbona
| 2017
| i, ii, iii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija obravnava svetovno zapuščino mesta Lizbona. Posebej zanimivi so deli, zgrajeni v srednjem veku, v dobi odkritij in prenove po lizbonskem potresu leta 1755.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6208/|title=Historical Lisbon, Global City|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6208/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |  [[Mértola]]
|[[File:Igreja Matriz de Mértola (2).jpg|150px|alt=Castle above a town, houses with white facades]]
| okrožje Beja
| 2017
| ii, iii, vi (kulturno)
| Mesto Mértola leži na bregovih reke Guadiana, ki je služila kot komunikacijski kanal že od predrimskih časov. Iz paleokrščanskega obdobja je ohranjena [[krstilnica]]. V islamskem obdobju je imelo mesto pomembno gospodarsko vlogo v trgovini s kmetijskimi in mineralnimi dobrinami med Alentejo in drugimi deli [[Al Andaluz]]a (muslimanske Hispanije) in severne Afrike.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6209/|title=Mértola|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411190351/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6209/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |  [[Dehesa|Montado]], kulturna krajina
|[[File:Alentejo montado02.JPG|150px|alt=Montado landscape: trees and grass growing in between]]
| [[Alentejo]], [[Algarve]], provinca Beira Baixa
| 2017
| iv, v, vi (kulturno)
| Montado je kmetijsko-pastirski tip kulturne krajine, ki je nastajal skozi stoletja iz sredozemskega gozdnega ekosistema. Glavni drevesni vrsti sta [[hrast plutovec]] in hrast črnika (''Quercus rotundifolia''). Prvi se uporablja za proizvodnjo plute, medtem ko je želod drugega hrana za iberske prašiče.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6210/|title=Montado, Cultural Landscape|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412012632/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6210/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background:#D0E7FF;&quot;|  Magellanova pot. Prvi okoli sveta.*
| [[File:Padrão dos Descobrimentos Route of Magellan. First around the World 1 (42658140835).jpg|150x150px|alt=Monument to discoveries and a globe in front]]
| razni kraji
| 2017
| ii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija zajema kraje, ki jih je obiskal portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] na svojem potovanju okoli sveta v zgodnjem 16. stoletju, prvem obkroženju v zgodovini. Poleg tega je odprava odkrila [[Magellanov preliv]] na Zahod in predstavljala prvo evropsko prečkanje Tihega oceana. Najdišča ob poti so v današnjem Urugvaju, Argentini, Braziliji, Zelenortskih otokih, Čilu, Indoneziji, Filipinih, Portugalski in Španiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6212/|title=Route of Magellan. First around the World|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141522/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6212/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Vila Viçosa]], Renesančno vojvodsko mesto
| [[File:Vila Viçosa - SJ (35).jpg|150x150px|alt=Long palace and a horseman statue in front]]
| okrožje Évora
| 2017
| ii, iv (kulturno)
| V 15. stoletju je Vila Viçosa postala oporišče vojvod Braganških, ki so jo preoblikovali v skladu z ideali renesančnega urbanističnega načrtovanja. Zgrajena sta bila dva odprta trga, eden ob Vojvodski palači. Utrdbe in bastijoni so bili dodani v 17. stoletju. Načrt mesta je služil kot predloga za naselbine v portugalskih kolonijah.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6214/|title=Vila Viçosa, Renaissance ducal town|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141520/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6214/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Otočje Selvagens|Ilhas Selvagens]]
| [[File:Selvagem Pequena - 1ago04.jpg|150x150px|alt=Rocky ocean coast]]
| Severni Atlantski ocean
| 2017
| vii, viii, ix, x (naravno)
| Ta skupina nenaseljenih vulkanskih otokov in otočkov leži med Madeiro in Kanarskimi otoki. So najmanjši in najstarejši (27 milijonov let) arhipelag [[Makaronezija|Makaronezije]]. Premostijo vrzel med dvema večjima arhipelagoma in so pomemben habitat za morske vrste ter gnezdišče za več vrst morskih ptic.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6217/|title=Selvagens Islands|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141507/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6217/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Pregradne utrdbe &quot;Raia&quot; (meja)
| [[File:Marvão -3.jpg|150x150px|alt=Fortress on the top of a hill]]
| [[Elvas]], [[Marvão]], [[Valença, Portugalska|Valença]], [[Almeida, Portugalska|Almeida]]
| 2017
| iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija vključuje štiri kraje vzdolž portugalsko-španske meje, meje, ki je ostala relativno nespremenjena več kot 700 let. Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe so že del svetovne dediščine. Ostala tri mesta so grad Marvão (na sliki), grajska trdnjava Almeida in trdnjava v Valençi. Ključne utrdbe so iz 17. in 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6218/|title=Bulwarked Fortifications of the &quot;Raia&quot; (Border)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411182440/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6218/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Akvadukt Aguas Livres]]
| [[File:Aqueduto das Águas Livres (1).jpg|150x150px|alt=Aqueduct crossing a valley]]
| [[Lizbona]]
| 2017
| i, ii, iv (kulturno)
| Akvadukt, ki ga je naročil kralj Ivan V., je bil zgrajen med letoma 1731 in 1799. Celoten sistem se razteza 58 kilometrov od območja Sintre do Lizbone. V času gradnje je vseboval največji koničast lok na svetu z višino 65 metrov in širino 29 metrov, bil pa je tudi zadnji klasični akvadukt, ki je bil zgrajen kjerkoli na svetu. Preživel je lizbonski potres leta 1755.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6221/|title=Águas Livres Aqueduct|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6221/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Jakobova pot]]: Poti na Portugalskem
| [[File:Caminho de Santiago - panoramio.jpg|150x150px|alt=Path under the trees and among stone walls]]
| več lokacij
| 2017
| ii, iii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija zajema [[Jakobova pot|Jakobove poti]] na Portugalskem. Začetki romanja v svetišče apostola [[sveti Jakob|svetega Jakoba]] Velikega v [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnici Santiago de Compostela]] v Španiji segajo v 9. stoletje. Poti v Španiji in Franciji so že uvrščene na seznam svetovne dediščine. Na Portugalskem je šest glavnih poti, ki se začnejo iz Lizbone in drugih mest. V mestih, mimo katerih potekajo poti, so zgradili simbolične spomenike in več cerkva, pa tudi domove in bolnišnice za romarje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6222/|title=Routes of Santiago de Compostela: Routes in Portugal|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141507/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6222/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Rimske ruševine Tróie|Rimski proizvodni center za soljenje in konzerviranje rib v Tróii]]
| [[File:Roman ruins of Tróia.jpg|150x150px|alt=Ruins of fish-processing tanks]]
| okrožje Setúbal
| 2017
| iii, iv (kulturno)
| Arheološko najdišče Tróia vsebuje strukture, ki so se uporabljale v rimskih časih od 1. do 6. stoletja. Zaradi razpoložljivosti soli in obilja rib se je razvila industrija za proizvodnjo soljene ribe in ribje omake (''garum''). Ruševine so bile ponovno odkrite v 16. stoletju. Na mestu je bilo odkritih 25 tovarn in 182 predelovalnih rezervoarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6223/|title=Roman Production Centre of Fish Salting and Conservation in Tróia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412015800/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6223/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Ansambel arhitekturnih del Álvara Size na Portugalskem
| [[File:Igreja marco canaveses.JPG|150x150px|alt=White rectangular church building]]
| različne lokacije
| 2017
| i, ii, iv (kulturno)
| Ta dediščina obsega dela uglednega portugalskega arhitekta [[Álvaro Siza Vieira|Álvara Siza Vieire]], dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade]] za arhitekturo leta 1992 na Portugalskem. Njegovo delo traja več kot 50 let. Stavbe, ki jih je zasnoval z edinstvenim arhitekturnim izrazom, pokrivajo vsa arhitekturna področja, vključno s posameznimi hišami, javnimi stavbami, cerkvami (na sliki cerkev v Marco de Canaveses) in športno infrastrukturo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6224/|title=Ensemble of Álvaro Siza's Architecture Works in Portugal|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184533/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6224/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Jugozahodni naravni park Alentejo in obala Vicentine]]
| [[File:Castelejo, Costa vicentina.JPG|150x150px|alt=Ocean coast]]
| [[Alentejo Litoral]], [[Barlavento Algarvio]]
| 2017
| viii, ix, x (naravno)
| Obala, ki se razteza približno 150 kilometrov od São Torpesa do Burgaua, je ena redkih preostalih dobro ohranjenih obal v južni Evropi. Je geološko pomembna, s kamninami iz obdobja zgornjega paleozoika do kvartarja. Je pomembna točka biotske raznovrstnosti, tako za morsko kot kopensko življenje, z atlantskimi in sredozemskimi značilnostmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6225/|title=Southwest Coast|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=30 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170430023345/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6225|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Lizbonska Baixa]]
| [[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg|150x150px|alt=A large square with a horseman statue]]
| Lizbona
| 2017
| i, ii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija vključuje Baixo, zgodovinsko središče Lizbone. Po uničujočem lizbonskem potresu leta 1755 je bilo območje obnovljeno pod premierjem markizom Pombalom. Zasnova Baixe je sledila idealom razsvetljenstva s pravokotnim načrtom ulic, širokimi cestami in javnimi prostori. Pombalinova Baixa je eden prvih primerov potresno odporne konstrukcije z inženirskimi inovacijami, kot je Pombalinova kletka 
ali ''gaiola''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6226/|title=Pombaline Lisbon|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511165210/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6226/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Gozd Buçaco|Puščava bosastih karmeličanov]] in [[Palača Buçaco|Zgrajeni ansambel hotela Palace]] v Bussacu
| [[File:Palace Hotel do Bussaco.JPG|150x150px|alt=A large building with an elaborate facade in front of a park]]
| okrožje Aveiro
| 2017
| ii, iii, iv (kulturno)
| &quot;Puščava&quot; se nanaša na veliko obzidano ograjeno območje, dolgo 1450 metrov in široko 950 metrov, kjer so menihi reda diskalcenih karmeličanov živeli v puščavniškem načinu življenja. Zgrajena je bila v letih 1628-30 in je delovala do razpustitve samostanov na Portugalskem leta 1834. V ograjenem prostoru je arboretum z eno najboljših zbirk eksotičnih drevesnih vrst v Evropi. Hotel Palace (na sliki) je bil dokončan leta 1920 v neomanuelinskem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6227/|title=Desert of the Discalced Carmelites and Built Ensemble of the Palace-Hotel in Bussaco|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412015759/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6227/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Sedež in vrt fundacije Calouste Gulbenkian
| [[File:Jardim da Fundação Calouste Gulbenkian (13943437417).jpg|150x150px|alt=A modern building and a garden]]
| Lizbona
| 2017
| i, ii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija zajema kompleks Fundacije Calouste Gulbenkian, ki jo je ustanovil poslovnež in filantrop Calouste Gulbenkian. Kompleks vsebuje muzej, park, avditorij in upravni sedež fundacije ter je primer modernistične arhitekture, ki uravnoteži notranjo in zunanjo zasnovo. Gradnja kompleksa se je začela v 1950-ih in so jo nadzirali arhitekti Alberto Pessoa, Pedro Cid in Rui Jervis Atouguia. Krajinska arhitekta sta bila António Viana Barreto in Gonçalo Ribeiro Telles.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6228/|title=Head Office and Garden of the Calouste Gulbenkian Foundation|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6228/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Levada (Madeira)|levade]] Madeire
| [[File:Levada Madeira.jpg|150x150px|alt=A water channel in a forest]]
| [[Madeira]]
| 2017
| i, iii, iv, v (kulturno)
| Levade so sistem približno 800 km akvaduktov in vodnih poti, ki so jih skozi stoletja gradili na otoku [[Madeira]]. Ljudje so jih začeli graditi v 15. stoletju, ko je bila Madeira prvič poseljena. Sprva so jih uporabljali za dovod sladke vode iz gora in za namakanje, kasneje tudi za hidroelektrarne. Levade so bile najprej zgrajene iz [[bazalt]]ne kamnine, kasneje tudi iz betona. Kanali so ozki, da omejijo izgube zaradi izhlapevanja​.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6230/|title=Levadas of Madeira Island|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=20 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020135344/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6230/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background:#D0E7FF;&quot;| [[Srednjeatlantski hrbet]]*
| [[File:2010-08-09 Ponta do Pico 01.jpg|150x150px|alt=A volcanic mountain in clouds]]
| [[Azori]]
| 2017
| vii, viii, ix, x (naravno)
| To je transnacionalna nominacija, ki zajema območja v [[Srednjeatlantski hrbet|Srednjeatlantskem hrbtu]]. Na Portugalskem najdišča vključujejo vulkanske značilnosti na Azorih, vključno z goro Pico (na sliki), Capelinhos in Algar do Carvão, pa tudi podvodne gore in globokomorska hidrotermalna polja v okoliškem oceanu. Ta območja so pomemben habitat za kopenske in morske vrste. Ker je večina grebena potopljena, se je sistematično kartiranje začelo šele v 1960-ih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6231/|title=Mid-Atlantic Ridge|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412012633/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6231/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Mesta globalizacije
| [[File:Leuchtturm - Sagres 20060422.JPG|150x150px|alt=A lighthouse in Sagres]]
| različne lokacije
| 2017
| ii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija vključuje mesta na Portugalskem, ki so imela vlogo v dobi odkritij, ki se je začela v zgodnjem 15. stoletju. Najdišča vključujejo Sagres (na sliki), dom princa Henrika Pomorščaka, Lagos kot pristanišče, ki je igralo vlogo pri trgovini s sužnji v Atlantiku, Silves z tovarno sladkorja in tri naselja na otokih, koloniziranih v tem obdobju: Funchal na Madeiri in Angra do Heroísmo in Vila do Porto na Azorih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6256/|title=Sites of Globalization|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141527/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6256/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave ==
{{Commons category|World Heritage Sites in Portugal}}
* [https://www.unescoportugal.mne.pt/pt/ Comissão Nacional da UNESCO – Portugal] [&quot;UNESCO National Commission – Portugal&quot;] {{in lang|pt}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]]
[[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Portugalska]]</text>
      <sha1>kvinnztj5rwjrgq1u739svc6sez8oo2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bazilika sv. Trojice, Fatima</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554715</id>
    <revision>
      <id>6771611</id>
      <parentid>6429333</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:47:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Uporabi sliko iz Wikipodatkov; dodan razdelek galerije, preveden iz portugalščine; izboljšani notranji fotografiji brez podvajanja</comment>
      <origin>6771611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15013" sha1="n1u3fzb7tv2w6edulrrtliuga34e3tx" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name               = Bazilika Svete Trojice
| fullname           = 
| other name         = 
| native_name        = Basílica da Santíssima Trindade
| image_size         = 300
| caption            = Stroga, preprosta fasada sodobne cerkve in male bazilike Svete Trojice
&lt;!-- Map &amp; Location --&gt;
| pushpin map        = 
| pushpin mapsize    = 
| relief             = 
| map caption        = Lokacija cerkve v občini Ourém
| coordinates        = {{coord|39|37|45.5|N|8|40|33|W|display=inline,title}}
| location           = [[Fatima, Portugalska]], Ourém, okrožje Santarém
| country            = Portugalska
&lt;!-- Stats --&gt;
| architect          = Alexandros Tombazis
| length             = 95 m
| width              = 115 m
| dedication         = [[Sveta Trojica]] 
| diocese            = Leiria-Fátima 
| denomination       = [[rimskokatoliška]]
| years built        = 1996
| style              = [[Moderna arhitektura]]
| website            = {{URL|fatima.pt/}}
}}
'''Bazilika Svete Trojice''' ({{lang-pt|Basílica da Santíssima Trindade}}) je katoliška cerkev in manjša [[bazilika]] v [[Svetišče Gospe iz Fátime|svetišču Fátima]] (Marijino svetišče Naše Gospe iz Fátime) v Cova da Iria, v civilni župniji Fátima, v občini Ourém na [[Portugalska|Portugalskem]].

Leta 2009 je prejela Nagrado za izjemno konstrukcijo od Mednarodnega združenja za mostno in konstrukcijsko inženirstvo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.iabse.org/IABSE/association/Organisation_files/Outstanding_Structure_Award/The_Church_of_the_Most_Holy_Trinity__Fatima__Portugal.aspx |title=The Church of the Most Holy Trinity, Fatima, Portugal |accessdate=2015-01-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141021191233/http://www.iabse.org/IABSE/association/Organisation_files/Outstanding_Structure_Award/The_Church_of_the_Most_Holy_Trinity__Fatima__Portugal.aspx |archivedate=21 October 2014 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt; IABSE podeljuje nagrade najbolj izjemni, inovativni, kreativni ali kako drugače spodbudni strukturi, dokončani v zadnjih nekaj letih.&lt;ref&gt;[http://www.iabse.org/IABSE/association/Award_files/Outstanding_Structure_Award/OStrA.aspx &quot;Outstanding Structure Award&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170825191956/http://www.iabse.org/IABSE/association/Award_files/Outstanding_Structure_Award/OStrA.aspx |date=25 August 2017 }}, International Association for Bridge and Structural Engineering (IABSE)&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:Santuário de Fátima (36885880190).jpg|thumb|235px|left|Perspektiva cerkve znotraj oboda svetišča v Fátimi]]
[[File:Santuário de Fátima (8) - Jul 2008.jpg|thumb|235px|left|Od blizu cerkveni kip/obelisk Srca Jezusovega]]
[[File:Basílica da Santíssima Trindade - Santuário de Fátima - 01.jpg|thumb|right|Pogled z južne strani bazilike]]

Leta 1953 je bila bazilika Marije rožnega venca iz Fatime ({{lang-pt|Basílica de Nossa Senhora do Rosário de Fátima}}) posvečena.&lt;ref name=&quot;SIPA&quot;&gt;{{citation|url=http://www.monumentos.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=33410 |title=Igreja da Santíssima Trindade no Santuário de Fátima/Basílica da Santíssima Trindade (IPA.00033410/PT031421060209) |publisher=SIPA – Sistema de Informação para o Património Arquitectónico |editor=SIPA |location=Lisbon, Portugal |language=pt |first=Teresa |last=Ferreira |year=2012 |accessdate=8 December 2013}}&lt;/ref&gt;

Na jugovzhodnem vogalu cerkve je bil kip [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] (ki ga je iz belega [[marmor]]ja izklesal portugalski kipar Domingos Soares Branco) prvič razkrit javnosti na slovesnosti, ki je vključevala formalni blagoslov. Kip [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] je bil postavljen maja 1968 (ustvaril ga je portugalski kipar Joaquim Correia) na severozahodnem vogalu cerkve.

Med bogoslužnim letom 1973 so poročali, da kraj ni mogel prenesti števila romarjev ob dnevih relativno majhnih količin v baziliki. Slovesna otvoritev obnovljenega kipaJoséja Alvesa Correie da Silve (avtor Joaquim Correia), prvega škofa škofije Leiria, 2. februarja 1973 se je izkazala za kaotična in gneča.

Leta 1974 je rektor svetišča, monsinjor Luciano Guerra, predlagal pastoralni program, ki bi vključeval gradnjo novega velikega, pokritega zbirališča, da bi lahko sprejeli romarje. Toda šele leta 1996 je bila predlagana gradnja nove cerkve v kompleksu. Medtem so svetišču dodali nove verske simbole in [[relikviarij]]e, vključno s srebrnim ostenzorijem kiparja Zulmira de Carvalha v glavni kapeli Najsvetejšega zakramenta ({{lang-pt|Capela do Santíssimo Sacramento}}).

Leta 1997 je svetišče organiziralo mednarodni natečaj za predloge za novo cerkev: mednarodna žirija je 19. decembra 1998 izbrala načrt grškega arhitekta Alexandrosa Tombazisa. Dela na novi cerkvi so se začela februarja 2004, temeljni kamen pa je bil postavljen 6. junija istega leta.&lt;ref name=&quot;SFpedra&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.santuario-fatima.pt/portal/index.php?id=1418 |title=Basílica da Santíssima Trindade |year=2004 |language=pt |publisher=Santuário da Fátima |location=Fátima (Ourém), Portugal |accessdate=8 December 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131213200244/http://www.santuario-fatima.pt/portal/index.php?id=1418 |archivedate=13 December 2013 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FatimaLuz&quot;&gt;Luciano Guerra (13 August 2007), p.1&lt;/ref&gt; Prvi kamen, ki ga je položil Serafim Ferreira e Silva, upokojeni škof škofije Leiria-Fátima, je 9. marca 2004 blagoslovil in podaril [[papež Janez Pavel II.]] Izhaja iz marmornega fragmenta grobnice apostola Petra, ki je pod baziliko v Rimu. Postavitev vogelnega kamna je bilo simbolično dejanje, saj je bil marmorni kamen kasneje v končani cerkvi postavljen na ogled romarjem.

Cerkev je bila posvečena 12. oktobra 2007 v družbi kardinala Tarcisia Bertoneja, državnega tajnika Vatikana in takratnega legata papeža Benedikta XVI., v okviru zaključnih slovesnosti ob 90. obletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi.&lt;ref name=&quot;FatimaLuz3&quot;&gt;Luciano Guerra (13 August 2007), p.3&lt;/ref&gt;

2. junija 2008 je bila slovesna otvoritev 14 postaj Via Lucis, ki jih je izdelal italijanski umetnik Vanni Rinaldi. Istočasno je italijanski kipar Benedetto Pietrogrande izdelal 3-metrsko podobo ''Nossa Senhora de Fátima'' iz [[carrarski marmor|carrarskega marmorja]] in jo namestil v notranjost cerkve. Od leta 2008 so različni mednarodni sodelavci izvedli več umetniških projektov. Velike 500 kvadratnih metrov velike pozlačene plošče iz [[terakota|terakote]] v [[prezbiterij]]u je naslikala skupina umetnikov, specializiranih za liturgično umetnost. Prihajali so iz osmih narodov in štirih krščanskih cerkva s sedežem v Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu. Delo je ustvaril in nadzoroval slovenski umetnik [[Marko Ivan Rupnik]].

Na stenah spovednice so bile nameščene ploščice [[azulejo]], ki predstavljajo epizode iz življenja svetnikov Petra in Pavla, delo arhitekta Álvara Size Vieire. Kip papeža Janeza Pavla II. poljskega kiparja Czeslawa Dzwigaja je bil leta 2008 nameščen na zemljišču severovzhodno od cerkve. Prepereli jekleni križ, ki je v notranjosti cerkve, visok približno 34 metrov in širok 17 metrov, je takrat namestil nemški kipar Robert Schad. Viseča skulptura ciprske umetnice Marie Loizidou je bila postavljena na vhodni [[portik]], dokončana pa je bila tudi izvedba 8-metrskih [[vrata (arhitektura)||vrat]] v [[bron]]u in plošče rožnega venca portugalskega umetnika Pedra Calapeza; in nameščena so bila 8-metrska stranska vrata v bronu, posvečena dvanajstim Kristusovim apostolom, z besedilom portugalskega umetnika Francisca Providêncie. Medtem je kanadski umetnik Kerry Joe Kelly namestil vitraže s svetopisemskimi verzi v šestih jezikih, bronasto razpelo, obešeno nad glavnim oltarjem, pa je izdelala irska umetnica Catherine Green.

19. junija 2012 je Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov poslala obvestilo, da bo cerkev povišana v status manjše bazilike, kar je začelo veljati 13. avgusta 2012.

== Arhitektura ==
[[File:Interior of Igreja da Santíssima Trindade, Fátima 35.jpg|thumb|235px|right|Glavni oltar bazilike z razpelom in kipom Device Marije (Brezmadežnega Srca Marijinega)]]
[[File:Interior of Igreja da Santíssima Trindade, Fátima 36.jpg|thumb|235px|right|Pogled z oltarja na preprosto sedežno garnituro bazilike]]
[[File:Santuário de Fátima (38) - Jul 2008.jpg|235px|thumb|right|Okras s skrivnostmi rožnega venca na pročelju bazilike]]
V dveh letih gradnje je bila bazilika Svete Trojice imenovana GECA, za ''Grande Espaço Coberto para Assembleias'' (velik pokrit prostor za zborovanja), zaradi svoje relativne pomembnosti.&lt;ref name=&quot;SFbas&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.santuario-fatima.pt/portal/index.php?id=2576 |title=Basílica da Santíssima Trindade: Igreja da Santíssima Trindade – Considerações do arquitecto director do SEAC |date=19 October 2007 |language=pt |publisher=Santuário da Fátima |location=Fátima (Ourém), Portugal |accessdate=8 December 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131213201226/http://www.santuario-fatima.pt/portal/index.php?id=2576 |archivedate=13 December 2013 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt; Zaradi njegovega pomena, ne le za svetišče, cerkev in mesto, so načrtovalci arhitektov začeli dialog z lokalno oblastjo, da bi preučili najboljšo urbanistično rešitev za njegovo lokacijo. Območje Avenida D. José A. C. Silva je bilo znižano pred svetiščem, natečaj pa je v urbano območje uvedel cono za pešce od Rua S. Vicente de Paulo in Avenida João XXIII, ki je to območje preoblikovala v bulvar, zmanjšala tranzit in zagotovila umetniški pridih podzemni pokrajini. Te spremembe bi povzročile preoblikovanje Fátime v destinacijo za romarje.

Bazilika stoji na osi dveh velikih cest v Fátimi: sever-jug, dvorišče in podaljšek na jugu s Pastoralnim centrom do Avenida João XXIII in vzhod-zahod, Avenida D. José A.C.Silva. Cerkev je v jugovzhodnem kotu svetišča v Fátimi.

Med analizo in revizijo prvotnega projekta Alexandrosa Tombazisa je bilo narejenih več sprememb. Dodano je bilo [[preddverje]], ki je bilo označeno kot ''Convivium de Santo Angostinho'' (Banket svetega Avguština), ki naj bi se uporabljalo, ko se je GECA uporabljala za kongrese, srečanja, glasbene koncerte in manjše gledališke predstave. Da bi izboljšali varnost in lažji dostop, so bila številna stopnišča zamenjana z rahlimi klančinami. Višina cerkve je bila povečana glede na prejšnje načrte, da bi bila manj vkopana.

Čeprav je njena zmogljivost ostala nespremenjena, s prostorom za 9000 sedežev, je bil dodaten prostor za obvladovanje množice stoječih ljudi zavrnjen, ker je ponujal neprijetne pogoje za uporabnike. Na koncu je bilo zagotovljenih 8633 sedežev, od tega 76 mest za osebe s posebnimi potrebami.&lt;ref name=&quot;SFCap&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.santuario-fatima.pt/portal/index.php?id=12643 |title=Basílica da Santíssima Trindade: Capacidade: Igreja e Capelas |date=19 October 2007 |language=pt |publisher=Santuário da Fátima |location=Fátima (Ourém), Portugal |accessdate=8 December 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131213200327/http://www.santuario-fatima.pt/portal/index.php?id=12643 |archivedate=13 December 2013 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;

Tloris stavbe je zaznamovan z blagim naklonom, ki omogoča dobro vidljivost oltarja iz vseh kotov. Notranjost je razdeljena na dva sektorja, ki ju dopolnjuje 2-metrska pregrada: prvi del ima sedeže za 3175 ljudi (poleg 58 mest za invalide); druga ima 5458 mest (od tega 18 za invalide). Medtem ima prezbiterij kapaciteto za 100 slavljencev.

Struktura vključuje več kapel: kapelo Srca Jezusovega (''Capela do Sagrado Coração de Jesus''), s 16 spovednicami; kapela Marijinega brezmadežnega srca (''Capela do Imaculado Coração de Maria''), z 12 spovednicami; kapela Jezusovega vstajenja (''Capela da Ressurreição de Jesus''), s prostorom za 200 in 16 spovednicami; Kapela Jezusove smrti (''Capela da Morte de Jesus''), s prostorom za 600 in kapela svetega zakramenta (''Capela do Santíssimo Sacramento''), posvečena Lauspereneju, največ 200 nenehnim molilcem.

Preprosta modernistična zasnova je hkrati funkcionalna in ikonografska, da izraža svojo religioznost. Z glavnega portika Kristusova vrata opozarjajo na Božjo transcendenco. Predstavlja teme Očeta, Sina in Svetega Duha z ikoničnimi podobami.

Ob vstopu v prostor za zbiranje je prezbiterij na koncu cerkve z velikim razpelom in veliko ploščo v mozaiku, ki predstavlja prizor iz Apokalipse. Večina notranjega okrasja, vključno s postajami križevega pota, je bila izbrana za prikaz notranjega požrtvovalnega potovanja. To vključuje tudi sklicevanje na sporočilo Marijinih prikazovanj: pokora.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Fàtima-Igreja da Santissima Trinidad-20140914.jpg|Vhodni portik z bronastimi vrati in ploščami
File:Img 8755 Obras de Pedro Calapez Fátima.jpg|Pedro Calapez, vhodna vrata bazilike Svete Trojice
File:Interior of Igreja da Santíssima Trindade, Fátima 37.jpg|Stranski pogled na sedeže, vrata in streho
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

=== Viri ===
{{refbegin}}
* {{citation |url = http://www.santuario-fatima.pt/files/2417_Agosto2007Ingles_46cac5a84a0b0.pdf |title = We are about to inaugurate the Church of the Most Holy Trinity |first=Luciano |last=Guerra |publisher=Shrine of Our Lady of the Rosary of Fátima (Portugal) |date=13 August 2007 |issue=14 |location=Fátima (Ourém), Portugal |url-status=dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20081207022945/http://www.santuario-fatima.pt/files/2417_Agosto2007Ingles_46cac5a84a0b0.pdf |archive-date=7 December 2008 |df=dmy-all }}
* {{navedi knjigo |last=Tombazis |first= Alexandros |title = Fátima |editor = Libro S.A. |location = Athens, Greece |year=2007 |isbn = 978-960-490-106-7 |oclc = 298694502 }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Igreja da Santíssima Trindade, Fátima}}
* {{Official website|https://www.fatima.pt/en/}}
* [https://www.piercedhearts.org/hearts_jesus_mary/apparitions/fatima/MemoriasI_en.pdf &quot;''Fatima in Sister Lucia's own words''&quot;] – Free online version of the memoir book written by Sister Lucia, O.C.D.
* [https://fatima.org/wp-content/uploads/2017/03/The-True-Story-of-Fatima.pdf &quot;''The True Story of Fatima''&quot;] – Free online version of the book written by Father John de Marchi, I.M.C.
* [https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_doc_20000626_message-fatima_en.html Official Vatican Statement releasing the Message of Fatima]
* Video documentary: [https://www.youtube.com/watch?v=Tl_Q0SEHj1I Portugal in 150 seconds: Fatima]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Cerkve na Portugalskem]]
[[Kategorija:Romarska središča]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1996]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2007]]
[[Kategorija:Modernistična arhitektura]]</text>
      <sha1>n1u3fzb7tv2w6edulrrtliuga34e3tx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Upravna delitev Ukrajine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>556667</id>
    <revision>
      <id>6771730</id>
      <parentid>6699545</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:54:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27797" sha1="mks9htyh0bw0sekzbj0lgig2e2wy3al" xml:space="preserve">'''Upravna delitev Ukrajine''' ({{Jezik-uk|Адміністративний устрій України|translit=Administratyvnyj ustrij Ukrajiny}}) je v pristojnosti [[Ustava Ukrajine|ukrajinske ustave]]. Ukrajina je enotna država s tremi ravnmi upravne delitve: 27 regij (24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]], dve mesti s posebnim statusom in ena [[Avtonomna republika Krim|avtonomna republika]]), 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]] in 1469 [[Gromade Ukrajine|gromad]].&lt;ref&gt;[http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/a002 Regions of Ukraine and their composition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111226134808/http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/a002|date=2011-12-26}}. [[Vrhovna rada|Verkhovna Rada]] website.&lt;/ref&gt;

Z upravno reformo julija 2020 je bila večina od nekdanjih 490 rajonov ter 118 mest regionalnega pomena bilo preoblikovanih v 136 rajonov oz. okrožij Ukrajine. [[Gromade Ukrajine|Gromada]] je nivo delitve pod nivojem rajona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=LiWebRadaAdmin|date=2015-05-22|title=Реформа територіального устрою України|url=https://silrada.org/reforma-terytorialnogo-ustroyu-ukrayiny/|accessdate=2022-10-20|website=Silrada.org|language=uk}}&lt;/ref&gt;

Po [[Ruska aneksacija Krima|ruski aneksaciji Krima]] ter [[Ruska aneksacija Doneške, Luganske, Hersonske in Zaporoške oblasti|dela jugovzhodne Ukrajine]] leta 2022, so [[Avtonomna republika Krim]], [[Sevastopol]] in nekateri deli [[Donecka oblast|Donecke]], [[Luganska oblast|Luganske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] ter [[Hersonska oblast|Hersonske oblasti]] [[De iure - de facto|de facto]] pod nadzorom Rusije. Večina držav na svetu teh regij ne priznava Rusiji in je referendume o njihovi priključitvi definirala kot ilegalne.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&amp;DS=A/RES/ES-11/4&amp;Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Pregled ==
V skladu s 133. členom spremenjene [[Ustava Ukrajine|ustave Ukrajine]] sistem upravne in teritorialne ureditve Ukrajine sestavljajo:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2019-04-02|title=Конституція України {{!}} від 28.06.1996 № 254к/96-ВР (Сторінка 3 з 4)|url=https://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80/page3|accessdate=2023-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190402062117/https://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80/page3|archivedate=2 April 2019}}&lt;/ref&gt;

* [[Avtonomna republika Krim]] ;
* [[Oblasti Ukrajine|oblasti]]
* [[Rajoni Ukrajine|rajoni]]
* [[Seznam mest v Ukrajini|mesta]]
* mestne rajone
* gromade

V upravni reformi Ukrajine leta 2020, so bila vsa naseljena mesta v državi (razen dveh mest s posebnim statusom; [[Kijev]] in [[Sevastopol]]) razporejena k rajonom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Офіційний портал Верховної Ради України|url=http://static.rada.gov.ua/zakon/new/NEWSAIT/ADM/zmist.html|website=static.rada.gov.ua|accessdate=2020-12-12}}&lt;/ref&gt; Število rajonov se je zmanjšalo iz 490 na 136. Ta številka vključuje 10 rajonov v Avtonomni republiki Krim in [[Sevastopol|Sevastopolu]].
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Upravna delitev Ukrajine
! Raven delitve
! Ozemlje
! Skupaj
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | prva
| [[Avtonomna republika Krim|avtonomna republika]]
| 1
|-
| mesta s posebnim statusom
| 2
|-
| [[Oblasti Ukrajine|oblasti]]
| 24
|-
| druga
| [[Rajoni Ukrajine|rajoni]]
| 136
|-
| tretja
| [[Gromade Ukrajine|gromade]]
| 1469
|-
|}

== Prva raven delitve ==
Na prvi ravni upravne delitve so tri vrste delitve: 24 oblasti, 1 avtonomna republika in 2 mesti s posebnim statusom.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Barva
! Opis
|-
|{{Legenda|#FFEC77|24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]]|text=}}
| '''Oblast''' je v [[Ukrajina|Ukrajini]] glavna vrsta upravne delitve države na prvi stopnji. Ukrajina je enotna država, zato oblasti razen obsega določenega v ustavi nimajo veliko pravnega obsega pristojnosti.
|-
|{{Legenda|#FFC125|1 avtonomna republika}}
| Upravni status [[Avtonomna republika Krim|Avtonomne republike Krim]] je priznan v ukrajinski ustavi v poglavju X. Po ruski okupaciji Krima 2014 je Rusija nezakonito priključila Avtonomno republiko Krim kot [[Republika Krim|Republiko Krim]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2014-03-18|title=Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|first=Steve|last=Gutterman|first2=Pavel|last2=Polityuk|accessdate=2023-06-18}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Legenda|#00FF7F|dve mesti s posebnim statusom}}
| Dve mesti imata poseben status: [[Kijev]] in [[Sevastopol]] (okupiran od leta 2014). Njun upravni status je priznan v ukrajinski ustavi v poglavju IX: Teritorialna struktura Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Конституція України|language=uk|work=Законодавство України|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80|accessdate=2023-06-18|archivedate=29 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190529034958/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80}}&lt;/ref&gt; Za razliko od oblasti in avtonomne republike, imata mesti s posebnim statusom mestne rajone in nista razdeljena na gromade.
|}

=== Seznam ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Zastava
!Grb
!Št.
!Ime
!Površina (km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
!Prebivalstvo
(ocena 2021)
!Gostota prebivalstva
(ljudi/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, 2021)
!Prestolnica
!Št. rajonov
!Št. gromad
!Lokacija
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Crimea.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Emblem_of_Crimea.svg|56x56_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |1
| style=&quot;background:#FFC125; color:black&quot; |[[Avtonomna republika Krim]]
|{{Formatnum:26081}}
|{{Nts|1967259}}
|75,43
|[[Simferopol]]
|10
|—
|[[Slika:Crimea_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Prapor_Vinnytskoyi_oblasti.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Vinnytsa_Oblast.svg|60x60_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |2
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Viniška oblast]]
|{{Formatnum:26513}}
|{{Nts|1529123}}
|57,67
|[[Vinica, Ukrajina|Vinica]]
|6
|63
|[[Slika:Vinnytsia_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Volyn_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Volyn_Oblast.svg|60x60_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |3
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Volinska oblast]]
|{{Formatnum:20144}}
|{{Nts|1027397}}
|51,00
|[[Luck]]
|4
|54
|[[Slika:Volyn_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Dnipropetrovsk_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Large_Coat_of_Arms_of_Dnipropetrovsk_Oblast.svg|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |4
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Dnipropetrovska oblast]]
|{{Formatnum:31974}}
|{{Nts|3142035}}
|98,27
|[[Dnipro]]
|7
|86
|[[Slika:Dnipropetrovsk_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Donetsk_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Donetsk_Oblast_1999.svg|54x54_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |5
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Donecka oblast]]
|{{Formatnum:26517}}
|{{Nts|4100280}}
|154,63
|[[Doneck]]
{{small|(de jure)}}
[[Kramatorsk]]
{{small|(de facto)}}
|8
|66
|[[Slika:Donetsk_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Zhytomyr_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Zhytomyr_Oblast.svg|61x61_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |6
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Žitomirska oblast]]
|{{Formatnum:29832}}
|{{Nts|1195495}}
|40,07
|[[Žitomir]]
|4
|65
|[[Slika:Zhytomyr_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Transcarpathian_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Karpatska_Ukraina-2_COA.svg|60x60_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |7
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Zakarpatska oblast]]
|{{Formatnum:12777}}
|{{Nts|1250129}}
|97,84
|[[Užgorod]]
|6
|64
|[[Slika:Zakarpattia_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Zaporizhia_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_arms_of_Zaporizhia_Oblast.svg|55x55_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |8
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Zaporoška oblast]]
|{{Formatnum:27180}}
|{{Nts|1666515}}
|61,31
|[[Zaporožje]]
|5
|67
|[[Slika:Zaporizhia_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Ivano-Frankivsk_Oblast2.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Ivano-Frankivsk_Oblast-COA.svg|53x53_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |9
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Ivano-frankivska oblast]]
|{{Formatnum:13928}}
|{{Nts|1361109}}
|97,72
|[[Ivano-Frankivsk]]
|6
|62
|[[Slika:Map of Ivano-Frankivsk in Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Kyiv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Kiev_Oblast.svg|62x62_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |10
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Kijevska oblast]]
|{{Formatnum:28131}}
|{{Nts|1788530}}
|63,58
|[[Kijev]]
|7
|69
|[[Slika:Kyiv_(oblast)_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Kirovohrad_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Kirovohrad_Oblast.svg|66x66_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |11
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Kirovogradska oblast]]
|{{Formatnum:24588}}
|{{Nts|920128}}
|37,42
|[[Kropivnicki]]
|4
|49
|[[Slika:Kirovohrad_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Luhansk_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_Luhansk_Oblast.svg|49x49_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |12
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Luganska oblast]]
|{{Formatnum:26684}}
|{{Nts|2121322}}
|79,50
|[[Lugansk]]
{{small|(de jure)}}[[Severodoneck]]{{small|(de facto, 2014–2022)}}
|8
|37
|[[Slika:Luhansk_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Lviv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Герб_Львовской_области.png|62x62_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |13
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Lvovska oblast]]
|{{Formatnum:21833}}
|{{Nts|2497750}}
|114,40
|[[Lvov]]
|7
|73
|[[Slika:Lviv_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Mykolaiv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Mykolaiv_Oblast.svg|67x67_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |14
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Mikolajivska oblast]]
|{{Formatnum:24598}}
|{{Nts|1108394}}
|45,06
|[[Mikolajiv]]
|4
|52
|[[Slika:Mykolaiv_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Odesa_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Odesa_Oblast.svg|49x49_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |15
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Odeška oblast]]
|{{Formatnum:33310}}
|{{Nts|2368107}}
|71,09
|[[Odesa]]
|7
|91
|[[Slika:Odessa_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Poltava_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Poltava_Oblast.svg|62x62_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |16
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Poltavska oblast]]
|{{Formatnum:28748}}
|{{Nts|1371529}}
|47,71
|[[Poltava]]
|4
|60
|[[Slika:Poltava_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Rivne_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Rivne_Oblast.svg|68x68_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |17
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Rivnenska oblast]]
|{{Formatnum:20047}}
|{{Nts|1148456}}
|57,29
|[[Rivne]]
|4
|64
|[[Slika:Rivne_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Sumy_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Sumy_Oblast.svg|61x61_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |18
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Sumska oblast]]
|{{Formatnum:23834}}
|{{Nts|1053452}}
|44,20
|[[Sumi]]
|5
|51
|[[Slika:Sumy_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Ternopil_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Ternopil_Oblast.svg|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |19
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Ternopilska oblast]]
|{{Formatnum:13823}}
|{{Nts|1030562}}
|74,55
|[[Ternopil]]
|3
|55
|[[Slika:Ternopil_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Kharkiv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:COA_of_Kharkiv_Oblast.svg|59x59_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |20
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Harkovska oblast]]
|{{Formatnum:31415}}
|{{Nts|2633834}}
|83,84
|[[Harkov]]
|7
|56
|[[Slika:Kharkiv_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Kherson_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Kherson_Oblast.svg|53x53_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |21
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Hersonska oblast]]
|{{Formatnum:28461}}
|{{Nts|1016707}}
|35,72
|[[Herson]]
|5
|49
|[[Slika:Kherson_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Khmelnytskyi_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Khmelnytskyi_Oblast.svg|66x66_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |22
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Hmelnicka oblast]]
|{{Formatnum:20645}}
|{{Nts|1243787}}
|60,25
|[[Hmelnicki]]
|3
|60
|[[Slika:Khmelnytskyi_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Cherkasy_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Cherkasy_Oblast.svg|61x61_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |23
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Čerkasijska oblast]]
|{{Formatnum:20900}}
|{{Nts|1178266}}
|56,38
|[[Čerkasi]]
|4
|66
|[[Slika:Cherkasy_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Chernivtsi_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Chernivtsi_Oblast.svg|52x52_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |24
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Črnoviška oblast]]
|{{Formatnum:8097}}
|{{Nts|896566}}
|110,73
|[[Črnovice]]
|3
|52
|[[Slika:Chernivtsi_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Chernihiv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Chernihiv_Oblast.svg|57x57_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |25
| style=&quot;background:#FFEC77; color:black&quot; |[[Černigovska oblast]]
|{{Formatnum:31865}}
|{{Nts|976701}}
|30,65
|[[Černigov]]
|5
|57
|[[Slika:Chernihiv_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Kyiv_Kurovskyi.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:COA_of_Kyiv_Kurovskyi.svg|64x64_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |26
| style=&quot;background:#00FF7F; color:black&quot; |[[Kijev]]
|{{Formatnum:839}}
|{{Nts|2962180}}
|3530,61
|[[Kijev]]
|10
|—
|[[Slika:Kiev_(city)_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|-
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:Flag_of_Sevastopol.svg|obroba|50x50_pik]]
| style=&quot;background:#CEE0F2; color:black&quot; |[[Slika:COA_of_Sevastopol.svg|58x58_pik]]
| style=&quot;background:#CFCFCF; color:black&quot; |27
| style=&quot;background:#00FF7F; color:black&quot; |[[Sevastopol]]
|{{Formatnum:864}}
|{{Nts|385870}}
|446,61
|[[Sevastopol]]
|4
|—
|[[Slika:Sevastopol_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]]
|}

=== Avtonomna republika ===
Avtonomna republika Krim ({{Jezik-uk|Автоно́мна Респу́бліка Крим|translit=Avtonomna Respublika Krym}}) obsega večji del [[Krim (polotok)|polotoka Krim]] v južni Ukrajini. Glavno mesto republike je Simferopol. Je edina regija znotraj Ukrajine, ki ima svojo ustavo.

16. marca 2014 je po okupaciji Krima s strani ruske vojske bil izveden referendum o priključitvi Rusiji. Ruske oblasti so trdile, da je 97% volilcev glasovalo za priključitev. 21. marca je nato ruska duma izglasovala priključitvi Krima Rusiji. Ukrajinska vlada referenduma in priključitve Krima ne priznava za legitimnega. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 27. marca s 100 glasovi za in 11 proti sprejela [[Resolucija 68/262 Generalne skupščine OZN|resolucijo 68/262]], s katero je referendum razglasila za neveljavnega in zavrnila kakršno koli pravno spremembo statusa Krima in Sevastopola.

=== Oblasti ===
Oblast ({{Jezik-uk|о́бласть}}) je na prvi ravni upravne delitve Ukrajine.

Večina oblasti se imenuje po mestu v upravnem središču. [[Volinska oblast|Volinska]] in [[Zakarpatska oblast]], katerih prestolnici sta [[Luck]] in [[Užgorod]], sta poimenovani po zgodovinskih regijah [[Volinija]] in [[Karpatska Rutenija|Zakarpatje]] .

=== Mesta s posebnim statusom ===
Dve mesti imata poseben status ({{Jezik-uk|міста́ зі спеціа́льним ста́тусом|translit=mista zi special'nym statusom}}): [[Kijev]] in [[Sevastopol]]. Njun poseben status ju postavlja na isto upravno raven kot oblasti in tako pod neposreden nadzor države prek njunih lokalnih državnih uprav, ki predstavljata izvršilne organe mest. Po aneksaciji Krima je Sevastopol [[De iure - de facto|de facto]] pod nadzorom Rusije, ki ga obravnava kot [[Federalni subjekti Rusije|zvezni subjekt Rusije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About the capital of Ukraine – the hero city of Kyiv (Vidomosti Verkhovnoi Rady Ukrainy (VVR), 1999, № 11, p. 79)|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/401-14#Text|accessdate=4 October 2021|website=GOV.UA|publisher=Verkhovna Rada of Ukraine|ref=VRA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2022-12-14|title=Russia's annexation of Crimea|url=https://kyivindependent.com/russias-annexation-of-crimea/|accessdate=2023-05-04|website=Kyiv Independent|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Druga raven ==

=== Rajoni ===
Rajoni ({{Jezik-uk|райо́н}}) so manjše enote teritorialne delitve Ukrajine. Rajonov je 136.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The council reduced the number of districts in Ukraine: 136 instead of 490|url=https://www.pravda.com.ua/news/2020/07/17/7259715/|work=[[Ukrainska Pravda]]|date=17 July 2020|language=uk}}&lt;/ref&gt; Po osnutku [[Ustava Ukrajine|ustavnih]] sprememb decembra 2019, ki ga je [[Vrhovna rada|vrhovni radi]] predložil predsednik [[Volodimir Zelenski]], je 136 novih rajonov nadomestilo prejšnjih 490 rajonov.&lt;ref name=&quot;50808046decentralizationAdU&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Zelensky's decentralization: without features of Donbas, but with districts and prefects|url=https://www.bbc.com/ukrainian/features-50808046|work=[[BBC Ukrainian]]|date=16 December 2019|language=uk}}&lt;/ref&gt;

=== Mestni rajoni ===
Mestni rajon je podrejen mestni upravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Конституція України|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80|accessdate=2023-05-03|website=Офіційний вебпортал парламенту України|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304003013/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80|archive-date=2022-03-04|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Tretja raven ==

=== Gromade ===
Teritorialne gromade ({{Jezik-uk|територіа́льна грома́да}}), ali preprosto gromade (v dobesednem prevodu skupnosti) je vlada Ukrajine ustanovila 12. junija 2020 kot del upravne reforme, ki se je začela leta 2015.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Автор|title=Те, чого ніколи не було в Україні: Уряд затвердив адмінтерустрій базового рівня, що забезпечить повсюдність місцевого самоврядування|url=https://decentralization.gov.ua/admin/articles/12533.html|accessdate=2022-10-20|website=decentralization.gov.ua}}&lt;/ref&gt;

Obstajajo tri vrste gromad: ''podeželska'' ({{Jezik-uk|сільська́ грома́да|translit=sil's'ka gromada}}), ''naselbinska'' ({{Jezik-uk|се́лищна грома́да|translit=selyščna gromada}}) in ''mestna'' ({{Jezik-uk|міська́ грома́да|translit=mis'ka gromada}}). Gromad je skupno 1469 (1. november 2023).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Автор|title=Децентралізація в Україні|url=https://decentralization.gov.ua/newgromada|accessdate=2023-05-03|website=decentralization.gov.ua}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Kozaški hetmanat ===
[[Kozaški hetmanat]] je bil razdeljen na vojaško-upravna okrožja, znana kot [[Polk (upravna enota)|''polki'']] ({{Lang-uk|полк}}), katerih število je nihalo glede na velikost ozemlja hetmanata. Leta 1649, ko je Hetmanat nadzoroval desni in levi breg [[Dneper|Dnepra]], je vključeval šestnajst ''polkov''. Po izgubi [[Desnobrežna Ukrajina|desnobrežne Ukrajine]] se je število ''polkov'' zmanjšalo na deset. ''Polki'' so bila nadaljnje razdeljeni na [[Stotinja|''stotinje'']] ({{Lang-uk|сотня|translit=sotnja}}), ki so jih upravljali [[Stotnik (kozaški hetmanat)|''stotniki'']] ({{Lang-uk|сотник|translit=sotnyk}}).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=History of Ukraine: The Land and Its Peoples|last=Magocsi|first=Paul Robert|publisher=University of Toronto|year=2010|isbn=978-1442610217|location=Toronto|chapter=The Cossack State, 1648–1711|edition=2.|authorlink=|url=http://www.utppublishing.com/History-of-Ukraine-2nd-Edition-The-Land-and-Its-Peoples.html|accessdate=2016-01-21|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&amp;q=cossack+state|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313231910/http://www.utppublishing.com/History-of-Ukraine-2nd-Edition-The-Land-and-Its-Peoples.html|archivedate=2016-03-13|page=235}}&lt;/ref&gt; Najnižji nivo delitve je bil [[kurin]].&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
Slika:Kropyvna_polk.svg|alt=Kropyvna Regiment| Kropivnjanski polk
Slika:Lubny_polk.svg|alt=Lubny Regiment| Lubenski polk
Slika:Chyhyryn_polk.svg|alt=Chyhyryn Regiment| Čigirinski polk
Slika:Chernihiv_polk.svg|alt=Chernihiv Regiment| Černigovski polk
Slika:Nizhyn_polk.svg|alt=Nizhyn Regiment| Nižinski polk
&lt;/gallery&gt;

=== Ukrajinska ljudska republika ===
Po [[Ustava Ukrajinske ljudske republike|ustavi Ukrajinske ljudske republike]] je bila država razdeljena na zemlje, volosti in gromade. 29. arpila 1918 je v Kijevu prišlo do proti-socialističnega državnega udara, po katerem je [[Pavlo Skoropadski]] vrnil reformo nazaj na upravo [[Gubernija|gubernijskega]] tipa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Конституція Української Народньої Республіки (Статут про державний устрій, права і вільності УНР)|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/n0002300-18|accessdate=2023-11-13|website=Офіційний вебпортал парламенту України|language=uk}}&lt;/ref&gt;

=== Sovjetska Ukrajina ===
Pred uvedbo oblasti leta 1932 je [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] obsegala 40 okrogov, ki so nadomestili nekdanje gubernije [[Ruski imperij|ruskega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Адміністративно-територіальний устрій України|url=http://vue.gov.ua/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D1%96%D0%BD%D1%96%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%BE-%D1%82%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D0%B8%D0%B9_%D1%83%D1%81%D1%82%D1%80%D1%96%D0%B9_%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8|accessdate=2023-05-07|website=ВУЕ|language=uk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2020-01-17|title=Збірник законів та розпоряджень робітничо-селянського уряду України (1935–1936)|url=http://irbis-nbuv.gov.ua/ulib/item/0000685|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200117043240/http://irbis-nbuv.gov.ua/ulib/item/0000685|archivedate=17 January 2020|accessdate=2023-05-07}}&lt;/ref&gt;

Leta 1932 je bilo ozemlje Ukrajinske SSR razdeljeno na oblasti. Večina zahodne Ukrajine je bila del druge poljske republike in je bila razdeljena na [[Vojvodstva Poljske|vojvodstva]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustawa Konstytucyjna z dnia 15 lipca 1920 r. zawierająca statut organiczny Województwa Śląskiego.|url=https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU19200730497|accessdate=2023-05-05|website=isap.sejm.gov.pl}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* {{Portal|Ukraine}}[[Geografija Ukrajine]]

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* {{Navedi splet|title=Regije Ukrajine in njihova sestava|url=http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/a002|website=rada.gov.ua|accessdate=25 December 2011|language=uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111226134808/http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/a002|archivedate=26 December 2011|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}
* {{Navedi splet|title=Ukrajinski rajoni|url=http://www.statoids.com/yua.html|website=Statoids|accessdate=2012-02-08|publisher=Statoids}}
* {{Navedi splet|title=Ukrajinska mesta in regije v abecednem redu|url=http://ukrainetrek.com/regions-by-alphabet|website=ukrainetrek.com|accessdate=2012-02-10|publisher=UkraineTrek}}
* {{Navedi splet|title=Upravna teritorialna sestava Ukrajine|url=http://www.minregion.gov.ua/attachments/content-attachments/1659/ATU.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140824032546/http://www.minregion.gov.ua/attachments/content-attachments/1659/atu.pdf|archivedate=24 August 2014|website=minregion.gov.ua|accessdate=2015-04-05|publisher=Mnistrstvo za regijski razvoj, gradnjo in skupnostno življenje}}
{{Upravna delitev Ukrajine}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Upravna delitev Ukrajine| ]]
[[Kategorija:Upravna delitev po državah|Ukrajina]]</text>
      <sha1>mks9htyh0bw0sekzbj0lgig2e2wy3al</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleksej Nikolajevič Tolstoj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>560043</id>
    <revision>
      <id>6771679</id>
      <parentid>6715846</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:18:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6771679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30327" sha1="ank6s45au4nezwm99zqmjpcd6ctosgc" xml:space="preserve">{{Infobox writer 
| name        = Aleksej Nikolajevič Tolstoj
| image       = ANTolstoy.jpg
| caption     = 
| birth_name  = Aleksej Nikolajevič Tolstoj

| occupation  = pisatelj, pesnik, novinar
| period      = 1907–1945
| genre       = [[znanstvena fantastika]], zgodovinska fantastika
| signature   = Aleksey Nikolaevich Tolstoy Signature.svg
| spouse      = J. Rožanska
}}
'''Aleksej Nikolajevič Tolstoj''' ({{lang-ru|link= no|Алексей Николаевич Толстой}}), [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]], * [[10. januar]] [[1883]] [O.S. 29. december 1882], [[Pugačjov|Nikolajevsk]], [[Samarska oblast|Samara]], [[Ruski imperij]] (zdaj Pugačov, Rusija), † [[23. februar]] [[1945]], [[Moskva]].

Njegova dela segajo v številne žanre, vendar so večinoma pripadala [[znanstvena fantastika|znanstveni fantastiki]] in zgodovinski [[fantastika|fantastiki]].

Kljub temu, da je leta 1917 nasprotoval [[Oktobrska revolucija|boljševiški revoluciji]], se je šest let kasneje lahko vrnil v Rusijo in zaživel privilegirano življenje kot visoko plačan pisatelj, domnevno milijonar, ki je svoje spise prilagodil liniji [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Vsezvezne Komunistične partije]] (boljševikov).

== Življenje in kariera ==
=== Starši ===
Tolstojeva mati Aleksandra Leontijevna Turgenjeva (1854–1906) je bila pranečakinja Nikolaja Turgenjeva, ki je bil dekabrist, in sorodnica ruskega pisatelja [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Ivana Turgenjeva]]. Poročila se je z grofom Nikolajem Aleksandrovičem Tolstojem (1849–1900), članom aristokratske družine Tolstoj in daljnim sorodnikom [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Leva Tolstoja]].

Aleksej je trdil, da je grof Tolstoj njegov biološki oče, kar mu je omogočilo, da se je oblikoval kot grof; ker je njegova mati imela ljubimca in zapustila moža, preden se je rodil, mu vsi sodobniki niso verjeli. Nobelov nagrajenec [[Ivan Aleksejevič Bunin|Ivan Bunin]], ki ga je poznal kot mladeniča, je 23. februarja 1953 v svoj dnevnik zapisal: »Aldanov je rekel, da mu je sam Aljoša Tolstoj povedal, da je on, T., do 16. leta nosil priimek Bostrom, nato pa je odšel k svojemu namišljenemu očetu, grofu Niku Tolstoju in prosil, naj ga legitimizira«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Bunin |first1=Ivan |title=Дневники Бунина (1945-1953) |url=http://bunin-lit.ru/bunin/bio/dnevniki-bunina-22.htm |website=bunin-lit.ru |access-date=4 October 2022 |archive-date=2024-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241228030332/http://bunin-lit.ru/bunin/bio/dnevniki-bunina-22.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Po mnenju avtorja in zgodovinarja Nikolaja Tolstoja, daljnega sorodnika:
&lt;blockquote&gt;
Njegov oče je bil razuzdan [[konjenica|konjeniški]] častnik, čigar hudobni ekscesi so se izkazali za preveč celo za njegove kolege [[huzarji|huzarje]]. Moral je zapustiti svoj polk in obe prestolnici ter se umakniti na posestvo v [[Samara|Samari]] v Rusiji. Tam je spoznal in se poročil z Aleksandro Leontijevno Turgenjevo, živahnim dekletom iz dobre družine in vitke postave. Rodila mu je dva sinova, Aleksandra in Mstislava, ter hčer Elizabeto. Toda divja kri Tolstojevih mu ni dovolila, da bi se ustalil v obstoječi domači harmoniji. V enem letu je bil upokojeni huzar izgnan v [[Kostroma|Kostromo]], ker je žalil samarskega guvernerja. Ko so končno potegnili niti, da bi uredili njegovo vrnitev, je to proslavil tako, da je nekega soplemiča izzval na dvoboj. Aleksandra se je zaljubila v Alekseja Apollonoviča Bostroma. Maja 1882 je že dva meseca noseča s četrtim otrokom pobegnila v objem svojega ljubimca. Grof je Bostromu grozil z revolverjem, a ga je sodišče oprostilo. Cerkveno sodišče je ob odobritvi ločitve razsodilo, da se kriva žena nikoli ne sme ponovno poročiti. Da bi obdržala pričakovanega otroka, je bila Aleksandra prisiljena trditi, da je to Bostromov otrok.&lt;ref&gt;Tolstoy (1983), pp. 283–84&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
[[File:Sasha Tolstaya.jpg|thumb|right|160px|Aleksandra Leontjevna Tolstaja, Aleksejeva mati]]

Znano je, da je Bostrom dečka vzgojil kot lastnega otroka na svoji družinski kmetiji v provinci Samara&lt;ref name=&quot;Khronos&quot;&gt;{{navedi splet |title=Толстой Алексей Николаевич 1883-1945 Биогафический указатель |url=http://www.hrono.ru/biograf/bio_t/tolstoi_an.php |website=Khronos (in Russian)}}&lt;/ref&gt; in da je bil v otroštvu in najstniških letih znan kot Aleksej Bostrom. Ko je bil star 13 let, je njegova mati začela tožbo, da bi ga priznali kot sina grofa Tolstoja, kar je na koncu tudi bil na svoj 17. rojstni dan, po katerem je bil upravičen, da se imenuje grof Tolstoj.&lt;ref name=&quot;Neverov&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Neverov |first1=Alexander |title=Алексей Толстой |url=https://24smi.org/celebrity/3966-aleksei-tolstoi.html |website=24СМИ |access-date=7 October 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodnje življenje ===
Tolstojev posvojitelj je bil liberalni veleposestnik, ki je v 1860-ih podpiral osvoboditev ruskih podložnikov. Njegova mati je pisala otroške zgodbe s psevdonimom Aleksander Bostrom. Delno zaradi zavračanja s strani ruskega plemstva in Cerkve je Aleksej odraščal v neomajno ateističnem in protimonarhističnem okolju, kjer so ga spodbujali k ustvarjalnosti. Doma so ga učili starši in gostujoči učitelj do 14. leta, ko se je družina preselila v Samaro, potem ko je prodala kmetijo, in je bil vpisan v lokalno šolo.

=== Sankt Peterburg ===
Grof Nikolaj Tolstoj je umrl leta 1900 in zapustil oporoko, iz katere je Aleksej prejel 30.000 rubljev. To mu je omogočilo, da se je preselil v [[Sankt Peterburg]], kjer je študiral na tehnološkem inštitutu v letih 1901-06. Junija 1902 se je poročil s kolegico Julijo Rožanski, hčerko deželnega zdravnika. Njun sin Jurij se je rodil leta 1903. Po besedah Nikolaja Tolstoja se je 12. februarja 1902 udeležil študentskega protesta ob [[Nevski prospekt|Nevskem prospektu]], ki so ga razbili policija in kozaki, in se pridružil Socialdemokratski stranki, vendar se tam ne zdi, da obstajajo kak dokaz za to poročilo o njegovem študentskem radikalizmu. Izognil se je vključitvi v [[Ruska revolucija (1905)|revolucijo leta 1905]] tako, da se je februarja 1906 preselil v [[Dresden]], da bi se vpisal na Kraljevo saško višjo šolo, potem ko je vlada začasno zaprla tehnološki inštitut.&lt;ref name=&quot;Khmel&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Khmelnitskaya |first1=Lyudmila |title=Сплетения судеб (Исаак Розенфельд, Софья Дымшиц-Толстая, Марк и Белла Шагалы) |url=http://chagal-vitebsk.com/node/37 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006091511/http://chagal-vitebsk.com/node/37 |archive-date=2014-10-06  |website=Музей Марка Шагала |access-date=9 October 2022}}&lt;/ref&gt;

V Dresdnu je spoznal Sofio Dymshitz (1889-1963), ki se je pred kratkim poročila z drugim študentom izseljencem po imenu Isaac Rosenfeld (1879-1978). S Tolstojem sta postala ljubimca in se vrnila v najem skupnega stanovanja v Sankt Peterburgu, kjer je ona začela slikati (njena svakinja, Bella Rosenfeld, se je poročila z [[Marc Chagall|Marcom Chagallom]]). Tolstojeva žena se je strinjala z ločitvijo, ki je bila dokončana leta 1910, Rosenfeldova pa je vedno zavračala ločitev od Dymshitza.

=== Pariz ===
Leta 1907 je Tolstoj prekinil študij in se posvetil pisanju. Par se je leta 1907 odločil za izselitev in januarja 1908 prispel v [[Pariz]], da bi se pridružil široki mreži emigrantov ruskih pisateljev in umetnikov, vključno z Nikolajem Gumiljovim, Valerijem Brjusovim, Konstantinom Balmontom, [[Andrej Beli|Andrejem Belim]], Maksimilianom Vološinom. Z Gumiljovim sta izdala revijo, ki je po eni številki propadla zaradi pomanjkanja sredstev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Reeder |first1=Roberta |title=Anna Akhmatova, Poet &amp; Prophet |date=1995 |publisher=Allison &amp; Busby |location=London |isbn=0-85031-998-6 |page=27}}&lt;/ref&gt; Tolstojeva prva pesniška knjiga ''Lirika'' je izšla leta 1907 na njegove lastne stroške, a mu je bilo v kasnejšem življenju ob njej nerodno in jo je raje pozabil.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Алексей Толстой; |url=https://www.culture.ru/persons/9610/aleksei-tolstoi |website=Культупа.РФ |access-date=7 October 2022 |archive-date=2020-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200806031859/https://www.culture.ru/persons/9610/aleksei-tolstoi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njegova druga pesniška zbirka ''Onkraj modrih rek'' (1908) je bila njegova zadnja. V pismu svojemu posvojitelju se je pritožil, da ime 'Tolstoj' pomeni, da ljudje veliko pričakujejo od njega, čeprav mu je Vološin namignil, da je to prednost. Neki mladi pesnik, ki ga je srečal, ga je zamenjal za Leva Tolstoja, ki je umrl leta 1910 v starosti 82 let.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ehrenburg |title=People and Life |page=116}}&lt;/ref&gt;

Leta 1908 je od svoje nekdanje žene izvedel, da je njun sin umrl zaradi [[meningitis]]a. Po Nikolaju Tolstoju,
&lt;blockquote&gt;
Sofija je v pobožnih uradnih spominih, objavljenih v Moskvi leta 1973, trdila, da si je Aleksej 'zelo k srcu vzel otrokovo smrt'. To je lahko vprašljivo. Oče navsezadnje ni poskušal obiskati bolnega sina pred njegovim osamljenim koncem, niti se ni vrnil na pogreb (čeprav je iz Pariza odpotoval še enkrat, poslovno v Peterburg). Kot so pokazali kasnejši dogodki, je lahko pokazal izjemno brezčutnost do posameznih članov človeške rase, ne glede na njegovo široko liberalno stališče do vrste na splošno.&lt;ref name=tolstoy289&gt;Tolstoy (1983), p.289&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

=== Vrnitev v Rusijo ===
Aleksej in Sofija sta se januarja 1909 vrnila v Sankt Peterburg. Do leta 1910 jima je njegov pisateljski uspeh omogočil, da sta se preselila v stanovanje ob Nevskem prospektu, a ker se njen mož ni hotel ločiti, se je maja 1911, ko je zanosila, vrnila v Pariz, kjer se ji je pridružil, tako da je bi bil po francoski zakonodaji lahko vpisan kot oče njune hčerke Marianne. Kasneje v tem letu so se vrnili v Sankt Peterburg, vendar so se leta 1912 preselili v [[Moskva|Moskvo]].

Poleti 1914 sta si Tolstoj in Dymshitz privoščila počitnice v Koktebelu na Krimu, kjer je srečal 17-letno balerino Margarito Kandaurovo. Nikolaj Tolstoj je leta 1983 zapisal, da je bil »razhod s Sofijo tako nenaden, kot je bil z Julijo. Na sprehodu je Aleksej pomenljivo rekel: 'Čutim, da me boš to zimo zapustila.' Sofija ni odgovorila, ampak je sprejela namig in odšla na nov obisk v Pariz. Dojenčica Marijana je bila deponirana pri teti.«&lt;ref&gt;Tolstoy (1983), p.292&lt;/ref&gt;

Tolstoj je upal, da se bo poročil s Kandaurovo, vendar ga je zavrnila in pred koncem leta je spoznal svojo tretjo ženo Natalijo Volkenstein, rojeno Krandinskaja, s katero je imel tri otroke.

Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je Tolstoj delal kot vojni dopisnik, obiskal Anglijo in Francijo ter napisal več esejev in dve igri.

=== Emigrant ===
Tolstoj je nasprotoval boljševiški revoluciji. Da bi se rešil življenja pod boljševiško oblastjo, se je leta 1918 z družino preselil v [[Odesa|Odeso]]. Potem, ko je bila [[Bela garda (Rusija)|bela vojska]] pregnana s Krima, so pobegnili v [[Carigrad]] preden so se ponovno preselili v Pariz. Nesrečen zaradi, kot je rekel, »odrezanosti od domovine« je leta 1920 napisal zgodbo'' Nikitino otroštvo'' o odraščanju izgnanca. Nikita je bil njun najstarejši otrok, rojen leta 1917, ki je začel govoriti s francoskim naglasom.

Medtem ko je živel v Franciji, je Aleksej napisal več iger in začel pisati obsežen zgodovinski roman z naslovom ''Pot na Kalvarijo'', ki je spremljal obdobje od 1914 do 1919, vključno z [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], ki jo je končal do leta 1921. Reakcija nanj v Sovjetski zvezi je bila zelo sovražna. Vodilni boljševiški literarni kritik Aleksander Voronski, urednik ''Krasnaja Nov'', je Tolstojevo upodobitev novega režima opisal kot »tendenciozno laž«, polno »neverjetnih banalnosti« in pisatelja grajal zaradi njegovega »grofovskega sovraštva, gosposkega prezira, zlobe, zagrenjenosti, besa.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Maguire |first1=Robert A. |title=Red Virgin Soil, Soviet Literature in the 1920s |url=https://archive.org/details/redvirginsoilsov0000magu |date=1987 |publisher=Cornell U.P. |location=Ithaca |page=[https://archive.org/details/redvirginsoilsov0000magu/page/249 249]}}&lt;/ref&gt;

Do leta 1921 so Tolstoja motili galicizmi, ki so se pojavljali v govorjenem [[ruščina|ruskem jeziku]] njegovega sina. Ker je Aleksej izjavil, da njegov sin postaja tujec, je družino preselil v [[Berlin]], ki je bil takrat eno glavnih središč ruske diaspore. Tam je napisal svoj znanstvenofantastični roman ''Aelita'' in se povezal s skupino ''Sprememba mejnikov'' (''Смена вех'', ''Smena veh''), katere vodilni mislec je bil Nikolaj Ustrjalov, ki so bili tudi znani nacionalboljševiki, ker so kljub svojemu nasprotovanju komunizmu priznavali, da so boljševiki združili Rusijo. Medtem ko je bil tam, je sčasoma začel sodelovati z [[Maksim Gorki|Maksimom Gorkim]] pri prosovjetski reviji ''Nakanune''. Ilja Ehrenburg se je kasneje spominjal:

&lt;blockquote&gt;V Berlinu je bilo mesto, ki je spominjalo na Noetovo barko, kjer so se čisti in nečisti mirno srečevali; imenovala se je Hiša umetnosti in je bila le običajna nemška kavarna, kjer so se ob petkih zbirali ruski pisatelji. Zgodbe je na glas bral Tolstoj ... Očitno še niso bile vse vržene. Bili so ljudje, ki so Gorkega imenovali 'polemigrant' ... Aleksej Tolstoj, obkrožen z ljudmi ''Spremembe mejnikov'', je izmenično hvalil boljševike kot 'združevalce ruske zemlje' in se zapadal v jezno zmerjanje. Megla se je še vedno vrtinčila.&lt;ref&gt;Ehrenburg (1963), p. 20&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

=== Sovjetski dostojanstvenik ===
Tolstoj je maja 1923 ponovno obiskal Sovjetsko zvezo in se odločil, da se bo za stalno vrnil, saj je sklenil, da »iz emigracije ne bo nastala nobena literatura«.&lt;ref&gt;Ehrenburg (1963), p.25&lt;/ref&gt; V svojem poslovilnem uvodniku, natisnjenem v ''Nakanuneju'', je zapisal: »Z družino odhajam za vedno v domovino. Če so mi ljudje tukaj v tujini blizu, so moje besede namenjene njim. Ali grem k sreči? Oh, ne: Rusijo preživlja težke čase. Spet jo je zajel val sovraštva ... Odhajam domov v težko življenje«.&lt;ref&gt;Tolstoy (1983), p.298&lt;/ref&gt;

Zaradi njegovega porekla so ga včasih imenovali »tovariš grof« ali »Rdeči grof«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alefmagazine.com/pub4588.html|title=&quot;Красный граф&quot; Алексей Толстой|website=АЛЕФ|accessdate=2024-04-27|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007091701/http://www.alefmagazine.com/pub4588.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Daleč od tega, da bi izkusil 'težko življenje' v Sovjetski zvezi; bil je zelo privilegiran sovjetski državljan, ki je uspeval pod diktatorjem [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]], medtem ko so bili drugi pisatelji, ki so se med državljansko vojno odločili živeti pod sovjetsko oblastjo, preganjani. Po razširjenih govoricah naj bi bil milijonar z »bančnim računom brez dna«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Fitzpatrick |first1=Sheila |title=Everyday Stalinism: Ordinary Life in Extraordinary Times: Soviet Russia in the 1930s' |url=https://archive.org/details/everydaystalinis0000fitz |date=1999 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn=0-19-505001-0 |pages=[https://archive.org/details/everydaystalinis0000fitz/page/n126 111], 96}}&lt;/ref&gt; Ameriški novinar Eugene Lyons je opazil, kako je »skoraj sam med Rusi Tolstoj živel v baronskem slogu v razposajenem dvorcu s številnimi sobami, založenem z bogatimi starinami … celotno ozračje zrele kulture starega sveta se je zdelo kot vrnitev v skoraj pozabljeno obdobje«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Lyons |first1=Eugene |title=Assignment in Utopia |date=n.d. |publisher=George G. Harrop |location=London |page=587}}&lt;/ref&gt; [[Ana Andrejevna Ahmatova]] se je poklonila njegovi sposobnosti lagodnega življenja v kratki pesmi, napisani v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Tolstoj ji ni zameril, čeprav se je zavedal, da je njegovo ime povezala z imenom opeharjenega šefa NKVD. Leta 1940 sta on in [[Mihail Aleksandrovič Šolohov]] predlagala, da bi Ahmatova prejela Stalinovo nagrado, kar bi bilo njeno prvo uradno priznanje s strani sovjetskega literarnega establišmenta, vendar je Stalin ta predlog zavrnil z vetom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Reeder |title=Anna Akhmatova |page=230}}&lt;/ref&gt;

Sovjetski kritiki so nenadoma spremenili pogled na Tolstojevo delo, ko je ta razglasil svojo novo zvestobo režimu. Namesto da bi ga obsodili v ''Krasnaja nov'', je v 1920-ih v tej reviji objavil več del kot katerikoli drug avtor razen Maksima Gorkega, začenši z ''Aelito''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Maguire |title=Red Virgin Soil |pages=249–50}}&lt;/ref&gt; Kritik, ki je pisal v isti reviji, je ''Pot na Kalvarijo'' pohvalil kot najboljši roman, kar jih je kdaj napisal ruski emigrant.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Maguire |title=Red Virgin Soil |page=314}}&lt;/ref&gt;

Ko je Nadežda Mandelštam v 1960-ih objavila svoje spomine, je začela s tem zagonetnim stavkom: »Potem ko je Alekseja Tolstoja udaril po obrazu, se je M. takoj vrnil v Moskvo.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Mandelstam |first1=Nadezhda |title=Hope Against Hope, a Memoir |url=https://archive.org/details/hopeagainsthopem00mand |date=1971 |publisher=Collins &amp; Harvill |location=London |isbn=0-00-262501-6 |page=[https://archive.org/details/hopeagainsthopem00mand/page/3 3]}}&lt;/ref&gt; Ni pojasnila, zakaj bi njen mož [[Osip Mandelštam]] udaril Tolstoja, vendar jasno pove, da je bil Tolstoj tako dobro povezan s sovjetskimi oblastmi, da je Mandelstam pobegnil iz [[Leningrad]]a, ker se je bal, da ga bodo aretirali. Po drugih virih naj bi Tolstoj predsedoval pisateljevemu 'častnemu razsodišču', ki je obravnavalo Mandelštamovo pritožbo zoper pisateljskega kolega, ki je klofutal njegovo ženo, in ugovarjal sodbi, ki je nakazovala obojestransko krivdo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=McSmith |first1=Andy |title=Fear and the Muse Kept Watch, The Russian Masters - from Akhmatova and Pasternak to Shostakovich and Eisenstein - Under Stalin |date=2015 |publisher=The Free Press |location=New York |isbn=978-1-59558-056-6 |page=96}}&lt;/ref&gt;

Tolstoj je bil v letih 1936-38 predsednik Zveze pisateljev ZSSR. Januarja 1937, med drugim moskovskim prirejenim sojenjem, na katerem je bilo 17 obtožencev, vključno z nekdanjimi vodilnimi boljševiki, kot sta [[Jurij Leonidovič Pjatakov]] in [[Karl Radek]], prisiljenih priznati zločine, ki jih niso storili, je Tolstoj skupaj z drugimi pisci podpisal skupno pismo, v katerem je izjavil, da »Zahtevamo neusmiljeno kaznovanje izdajalcev, vohunov in morilcev, ki prodajajo svojo domovino.«

Leta 1937 je izdal svoj roman ''Kruh'', ki je opeval Stalinovo vlogo pri obrambi Caricina (kasneje preimenovanega v [[Stalingrad]], sodobni [[Volgograd]]) med državljansko vojno.

Decembra 1937 je bil Tolstoj izvoljen v vrhovni sovjet Sovjetske zveze. Leta 1939 je postal redni član Akademije znanosti ZSSR.

=== Peter Veliki ===
Tolstoj je 16 let preučeval življenje [[Peter Veliki|Petra Velikega]]. Njegovo prvo delo na to temo je bila njegova igra iz leta 1929, ''Na dibe'' ('Na stojalu'). V 1920-ih je sovjetsko zgodovinopisje obvladoval boljševiški zgodovinar Mihail Pokrovski, ki je preziral »Petra, ki so ga pohlepni zgodovinarji imenovali veliki«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=McSmith |first1=Andy |title=Fear and the Muse |page=223}}&lt;/ref&gt; kot tirana, ki je izzval vojno s Švedsko in obubožal svoje podanike. Tolstojeva igra iz leta 1929 je bila zvesta partijski liniji, saj je Petra upodabljal kot tirana, ki je »zatiral vse in vsakega, kot bi bil obseden z demoni, sejal strah in spravljal na pranger tako svojega sina kot tudi svojo državo.«&lt;ref name=&quot;Gorchakov&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Gorchakov |first1=Nikolai A. |title=The Theatre in Soviet Russia |date=1957 |publisher=Oxford U.P. |location=London |pages=315–17}}&lt;/ref&gt;

Po smrti Pokrovskega leta 1935 je partijsko vodstvo obsodilo njegovo zgodovinsko šolo in je sovjetsko gospodarstvo s petletnimi načrti začelo proces hitre industrializacije. Takrat je Tolstoj napisal radikalno drugačno dramo, ''Peter I.'', v kateri je - z izposojenim [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškinovim]] motom, da je 'Rusija prišla v Evropo kot splavitev ladje' - gradnja ladje, pri kateri Peter nastopa kot glavni graditelj, glavni simbol igre. Stalin je šel gledat predstavo, a je odšel pred koncem, kar je sprožilo ugibanja, da mu ni bila všeč. Kritiki so jo nato zavrgli, dokler Stalin ni poslal Tolstoju sporočila, v katerem je pisalo: »Čudovita igra. Škoda le, da Peter ni prikazan dovolj herojsko« in ga poklical k sebi, da bi mu svetoval, kako naj napiše romanizirano različico Petrovega življenja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Montefiore |first1=Simon Sebag |title=Stalin, The Court of the Red Tsar |url=https://archive.org/details/stalincourtofred0000seba |date=2004 |publisher=Phoenix |location=London |isbn=0-75381-766-7 |page=[https://archive.org/details/stalincourtofred0000seba/page/139 139]}}&lt;/ref&gt;

Prvi zvezek njegovega nedokončanega romana ''Peter Veliki'' je izšel leta 1936 in prejel Stalinovo nagrado.

Leta 1939, ko je Rusiji grozila vojna, je Tolstoj ustvaril tretjo različico svoje igre, ki je poudarjala pomen vojske in patriotizma njene pehote.

=== Ivan Grozni ===
Decembra 1940 je Tolstoj dobil naročilo, da napiše dramo o življenju [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana Groznega]], potem ko je Centralni komite izdal navodilo, da je treba ponovno ovrednotiti Ivanovo vlogo v zgodovini.&lt;ref name=&quot;Clark&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Katerina Clark |first1=and Evgeny Dobrenko |title=Soviet Culture and Power, A History in Documents, 1917-1953 |url=https://archive.org/details/sovietculturepow0000clar |date=2007 |publisher=Yale U.P. |location=New Haven |isbn=978-0-300-10646-6 |pages=[https://archive.org/details/sovietculturepow0000clar/page/433 433]–35}}&lt;/ref&gt; Navodilu je sledil telefonski klic Stalina, ki je Tolstoju povedal, da ima Ivan 'eno pomanjkljivost', to je, da se 'pokesa svoje krutosti.'&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Perrie |first1=Maureen |title=The Cult of Ivan the Terrible in Stalin's Russia |date=2001 |publisher=Palgrave |location=Basingstoke, Hants., UK |isbn=0-333-65684-9 |page=87}}&lt;/ref&gt;

Po [[Operacija Barbarossa|nemški invaziji]] se je Tolstoj preselil v Zimenki, vas vzhodno od Moskve, kjer je napisal prve prizore ''Orla in njegovega prijatelja'', ki zajemajo leta 1553-59. Novembra 1941 je bil evakuiran v [[Taškent]], kjer ga je zaključil februarja naslednje leto. To izvirno različico, ki naj bi bila izvedena v Malem gledališču, je prepovedal ukaz političnega vodje Rdeče armade Aleksandra Ščerbakova, ki je Stalinu poslal dopis, v katerem je pojasnil, da Tolstoj ni uspel prikazati Ivana kot »izjemnega državnika 16. stoletja«. Kljub temu uradnemu grajanju je Tolstoj leta 1943 prejel Stalinovo nagrado za ''Pot na Kalvarijo''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Perrie |title=The Cult of Ivan the Terrible |pages=135–36}}&lt;/ref&gt;

Aprila 1943 je Tolstoj dokončal ''Težka leta'', svojo drugo igro o Ivanu, ki je zajemala leta do 1571. Junija je poslal scenarij Stalinu in se pritožil, da se Ščerbakov ni izjasnil, ali naj se igra dovoli uprizoriti. Stalin je nato prebral oba scenarija, predlagal spremembe in končne različice so bile dokončane novembra. Oba scenarija sta bila objavljena leta 1944, ''Orel in njegov prijatelj'' pa je bil premierno uprizorjen v Malem gledališču oktobra, vendar so bile kritike takšne, da so ga umaknili, naslednjo predstavo pa so predvajali teden dni po Tolstojevi smrti. Premiera ''Težkih let'' je bila odložena do leta 1946.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Perrie |title=The Cult of Ivan the Terrible |pages=145–47}}&lt;/ref&gt;

=== Vojni čas ===
Novembra 1942 je bil Tolstoj imenovan za člana izredne državne komisije, ustanovljene za preiskavo grozodejstev, ki so jih na sovjetskem ozemlju zagrešili nemški okupatorji in njihovi zavezniki. Med [[nürnberški procesi|nürnberškimi procesi]] je sovjetski tožilec Lev Smirnov posmrtno pripisal Tolstoju, da je vodil ekipo, ki je preiskovala vojne zločine, storjene v [[Stavropol]]u, in prva nedvoumno ugotovila, da so nacisti za genocid uporabljali plinske kombije.&lt;ref&gt;[http://avalon.law.yale.edu/imt/02-19-46.asp &quot;Nuremberg Trial Proceedings: Vol. 7: Sixty-second Day, Tuesday, 19 February 1946, Morning Session&quot;] ''The Avalon Project''&lt;/ref&gt;

Decembra 1943 je bil Tolstoj eden od kontingenta sovjetskih in tujih novinarjev, ki so bili poslani v [[Harkov]], da bi poročali o prvem sojenju za vojne zločine, na katerem so bili trije Nemci in sovjetski sodelavec obsojeni na smrt. Ilja Ehrenburg, ki je prav tako pokrival sojenje, je kasneje zapisal: »Nisem šel na trg, kjer naj bi obesili obtožene. Tolstoj je rekel, da mora biti prisoten: ni čutil pravice, da bi se temu izognil. Po usmrtitvi se je vrnil bolj črn od noči«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ehrenburg |first1=Ilya |title=People and Life, a first volume of autobiography |date=1961 |publisher=Macgibbon &amp; Kee |location=London |page=138}}&lt;/ref&gt;

Januarja 1944 je bil Tolstoj imenovan za člana posebne komisije, ki naj bi jo politbiro zadolžil za preiskavo [[Katinski pokol|pokola]] 22.000 poljskih častnikov v Katinskem gozdu, ki so bili ujeti, ko je Sovjetska zveza v letih 1939-1940 okupirala vzhodni del Poljske po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu]] z nacistično Nemčijo. Januarja 1944 je imel tiskovno konferenco za tuje novinarje, na kateri je skupaj z drugimi člani komisije zatrdil, da so častnike avgusta in septembra 1941 pobili Nemci.&lt;ref name=&quot;Wasil&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Wasilewski |first1=Witold |title=The Katyn Lie. Its rise and duration |url=https://ipn.gov.pl/en/news/4020,The-Katyn-lie-Its-rise-and-duration.html |website=IPN (Institut Pamieci Narodowi) |publisher=Institute of National Remembrance (Warsaw) |access-date=11 October 2022}}&lt;/ref&gt; Poročilo posebne komisije je predložila sovjetska tožilska skupina na nürnberškem procesu, a ni bilo vključeno v sodbo, v 1980-ih pa so Sovjeti z zamudo priznali, da je Stalin ukazal poboj v Katinu. Kot glavni govornik na tiskovni konferenci januarja 1944 je Tolstoj odigral pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se je o sovjetski različici pokola v Katinu – za katero je zdaj znano, da ni laž – obširno poročalo v ZDA in Veliki Britaniji.

== Zapuščina ==
Tolstoj velja za avtorja nekaterih najzgodnejših del znanstvene fantastike v ruskem jeziku. Njegova romana ''Aelita'' (1923) o potovanju na Mars in ''Hiperboloid inženirja Garina'' (1927) sta dosegla izjemno javno popularnost. Po ''Aeliti'' je leta 1924 nastal pionirski znanstvenofantastični film. Njegova kratka zgodba o nadnaravnem, ''Grof Cagliostro'', naj bi navdihnila film ''Formula ljubezni'' iz leta 1984.

Napisal je tudi več knjig za otroke, začenši z ''Nikitinim otroštvom'', nepozabno pripovedjo o njegovih zgodnjih letih (včasih zmotno menijo, da knjiga govori o njegovem sinu Nikiti; v resnici pa je to ime uporabil samo zato, ker mu je bilo najljubše – in kasneje ga je dal svojemu najstarejšemu sinu). Leta 1936 je ustvaril priredbo znane italijanske pravljice o [[Ostržek|Ostržku]] z naslovom ''Buratinove dogodivščine'' ali ''Zlati ključ'', katere glavni junak Buratino je hitro postal zelo priljubljen med sovjetskim ljudstvom. Ustvarjalka Moskovskega otroškega gledališča Natalija Sats ga je več mesecev prepričevala, naj napiše delo, in ga končno pridobila tako, da je njegovi ženi priskrbela tuje modne revije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Slezkine |first1=Yuri |title=The House of Government, a Saga of the Russian Revolution |date=18 June 2019 |publisher=Princeton U.P. |location=Princeton, N.J. |isbn=978-0-691-192727 |page=526}}&lt;/ref&gt;

Osumljen je tudi, da je glavni avtor klevetniške in delno pornografske literarne goljufije z naslovom ''Dnevnik Virubove'', ki je bila objavljena leta 1927 po navodilih oblasti, da bi diskreditirala rusko kraljevo družino. Ana Virubova je bila dvorna dama cesarice Aleksandre, soproge Nikolaja II., o kateri so krožile škandalozne govorice o spolnih odnosih z [[Grigorij Jefimovič Rasputin|Rasputinom]] ali s carjem ali njegovo soprogo, kar je vse zanikala, ko je bila aretirana po revoluciji. 'Dnevnik' je bil »vulgaren in umazan ponaredek«.

Leta 1974 je sovjetska astronomka Ljudmila Žuravljova odkrila manjši planet in ga po rdečem grofu poimenovala 3771 Aleksejtolstoj.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Schmadel|first=Lutz D.|title=Dictionary of Minor Planet Names|edition=5th|year=2003|publisher=Springer Verlag|location=New York|url=https://books.google.com/books?q=3771+Alexejtolstoj&amp;btnG=Search+Books|isbn= 3-540-00238-3|page=319}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Ehrenburg |first=Ilja |year=1963 |title=Memoirs: 1921–1941 |url=https://archive.org/details/bwb_Y0-CGM-062 |location=Cleveland, Ohio |publisher=World Publishing}}
* {{navedi knjigo |first=Nikolaj |last=Tolsto |year=1983 |title=The Tolstoys. Twenty-four generations of Russian history |url=https://archive.org/details/isbn_0241109795 |publisher=Hamish Hamilton |isbn=0-241-10979-5}}

== Zunanje povezave ==
* {{Internet Archive author |sname=Aleksey Nikolayevich Tolstoy |sopt=t}}
* {{in lang|en}} [http://www.sovlit.net/bios/tolstoy.html A.N. Tolstoy at SovLit.net]
* {{in lang|en}} [https://archive.org/details/suchsimplethingo00moscuoft ''The Marie Antoinette Tapestry'', (story), from ''Such a Simple Thing and Other Stories'', FLPH, Moscow, 1959.]
* {{in lang|ru}} [https://web.archive.org/web/20041020174948/http://hronos.km.ru/biograf/tolstoy_an.html Biography]
* {{in lang|ru}} [http://az.lib.ru/t/tolstoj_a_n/ Works of Aleksei Tolstoy]
* {{IMDb name|id=0866238|name=Aleksei N. Tolstoy}}
* {{Find a Grave|10504216}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Tolstoj, Aleksej Nikolajevič}}
[[Kategorija:Ruski pisatelji]]
[[Kategorija:Ruski romanopisci]]
[[Kategorija:Ruski dramatiki]]
[[Kategorija:Člani Sovjetske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Stalinovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]]</text>
      <sha1>ank6s45au4nezwm99zqmjpcd6ctosgc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dvorec Črnelo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>564164</id>
    <revision>
      <id>6771457</id>
      <parentid>6569588</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:11:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771457</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3620" sha1="194bshaqm3dqzbr5w5tgcr0d631a3se" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
| name = Dvorec Črnelo
| image = Dvorec Črnelo.jpg
| image_size = 
| caption = Zadnja stran stavbe
| location = [[Turnše]]
| map_type = Slovenija
| map_alt = 
| map_caption = Geografski položaj v Sloveniji
| start_date = 1. polovica 13. stoletja
| completion_date = 1710–1762
| opening = 
| renovation_date = 1449 (prezidava iz gradu v dvorec)
| building_type = dvorec
| roof = 
| top_floor = 
| floor_count = 1
| floor_area = 
| owner = Janez Burica
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Dvorec Črnelo
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 1. junij 2006
 | refšt=10724
 | občina = Domžale &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Dvorec Črnelo''' je opuščen [[baročna arhitektura|baročni]] [[dvorec]] in naslednik [[Grad Črnelo|grada Črnelo]], ki stoji na zahodnem delu vasi [[Turnše]] v [[Občina Domžale|občini Domžale]], ob cesti [[Češenik]]–[[Količevo]] na vzhodnem robu [[Kamniškobistriško polje|Kamniškobistriškega polja]].&lt;ref name=&quot;RKD10724&quot;/&gt;
[[slika:Turnše, Grad Črnelo.jpg|thumb|left|Vhodni portal]]
Nadstropna štiritaktna stavba ima notranje kvadratno dvorišče z [[arkada]]mi in podstrešno poletažo nad prvim nadstropjem. Arhitekturno ne izstopa, z izjemo vhodnega portala z [[voluta]]mi.&lt;ref name=&quot;RKD10724&quot;/&gt; Obdaja jo park s sadovnjaki in delno ohranjenimi drevoredi iz začetka 19. stoletja, v katerem stoji grajska kapela,&lt;ref name=&quot;RKD10725&quot;&gt;{{RKD sklic|10725}}&lt;/ref&gt; na posestvu pa sta tudi [[vodnjak]] in manjši [[ribnik]].&lt;ref name=&quot;delo&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://old.delo.si/kultura/razno/zakaj-lastnikom-gradov-se-vedno-vzeti-vse-kar-se-da.html |title=Zakaj lastnikom gradov (še vedno) vzeti vse, kar se da |first=Jelka |last=Šutej Adamič |date=2016-01-22 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2024-07-24}}&lt;/ref&gt;

Dvorec je bil zgrajen v prvi polovici 18. stoletja ob zahodnem vznožju [[osamelec|osamelega]] Hribarjevega griča z materialom iz ruševin [[Grad Črnelo|tamkajšnjega gradu]], ki je nekoč stal na vrhu griča.&lt;ref name=&quot;Kamra&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/grad-crnelo/ |title=Grad Črnelo |date=2023-06-01 |work=Kamra |accessdate=2024-07-24}}&lt;/ref&gt; V veži dvorca je vzidana plošča z njega iz leta 1449.&lt;ref name=&quot;RKD10724&quot;/&gt; Prvotni grad Črnelo je omenjen že konec 13. stoletja kot sedež gospodov Črnelskih, leta 1449 pa je prešel v last grofov [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergov]], ki so ga prezidali v štirioglato stavbo z obrambnimi stolpi. V tej obliki ga je leta 1679 upodobil [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]],&lt;ref name=&quot;Kamra&quot;/&gt; zdaj pa so od njega ostali samo sledovi.&lt;ref name=&quot;RKD10656&quot;&gt;{{RKD sklic|10656}}&lt;/ref&gt;

Tako dvorec kot park imata od leta 2006 status [[Kulturni spomenik Slovenije|nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena]].&lt;ref name=&quot;RKD10724&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RKD10725&quot;/&gt; Že pred tem ga je odkupil podjetnik Janez Burica in se ga namenil obnoviti v turistične namene ter za kulturne prireditve,&lt;ref name=&quot;delo&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;n100&quot;&gt;{{navedi splet | last=Koman | first=Kristina | title=Novodobni graščaki | work=[[Finance (časopis)|Finance]] | date=2011-11-08 | url=https://www.finance.si/manager/novodobni-grascaki/a/329414 | access-date=2024-07-24}}&lt;/ref&gt; vendar je bila do leta 2023 obnovljena samo kapela.&lt;ref name=&quot;Kamra&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Črnelo Mansion|dvorec Črnelo}}

{{Dvorci v Sloveniji}}
{{Škrbina-zgradba}}
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Sloveniji]]
[[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Črnelo]]
[[Kategorija:Občina Domžale]]</text>
      <sha1>194bshaqm3dqzbr5w5tgcr0d631a3se</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovinsko središče Salvador de Bahia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>564836</id>
    <revision>
      <id>6771828</id>
      <parentid>6723871</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:07:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10833" sha1="9aod1rbr4bvc58mk2iy4l9uyan55eyp" xml:space="preserve">{{Infobox UNESCO World Heritage Site
| WHS           = Historic Centre of Salvador de Bahia&lt;br/ &gt;Zgodovinski center Salvador de Bahia
| image         = Salvador-CCBY10.jpg
| image_upright = 1.2
| caption       = Largo do Pelourinho, Salvador
| location      = [[Salvador, Bahia]], Brazilija
| criteria      = 
| ID            = 309
|Type        = kulturno (iv)(vi)
| coordinates   = {{coord|12|58|S|38|30|W|display=inline, title|format=dms}}
|Link        = http://whc.unesco.org/en/list/309
| year          = 1985
| locmapin      = Brazilija
| map_caption   = 
}}
[[Image:Salvador 0 Centro Histórico.png|thumb|right|245px|Location of Historic Center.]]
'''Zgodovinsko središče Salvador de Bahia''' ({{lang-pt|Centro Histórico Salvador de Bahia}} v [[Brazilija|Braziliji]], znano tudi kot '''Pelourinho''' (v prevodu '[[Sramotilni steber]]') ali '''Pelo''', je zgodovinska soseska v zahodnem delu mesta [[Salvador, Bahia|Salvadorja]] v [[Bahia|Bahii]].&lt;ref name=&quot;unesco&quot;&gt;{{citation |contribution=Historic Centre of Salvador de Bahia |contribution-url=https://whc.unesco.org/en/list/309 |title=World Heritage List |url=https://whc.unesco.org/en/list/ |publisher=UNESCO |location=Paris }}.&lt;/ref&gt; V portugalskem kolonialnem obdobju je bilo središče mesta in je dobilo ime po postaji za bičanje na osrednjem trgu, kjer so zasužnjene ljudi iz Afrike javno pretepli kot kazen za domnevne prekrške. Zgodovinsko središče je izjemno bogato z zgodovinskimi spomeniki od 17. do 19. stoletja.

Pelourinho, ki je bil uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, ohranja živahen repertoar [[portugalska kolonialna arhitektura|portugalske kolonialne arhitekture]], ki jo ponazarjajo [[manierizem|manieristična]] dekoracija [[Stolna bazilika, Salvador, Bahia|salvadorske stolnice]], baročna zapletenost cerkve in [[Cerkev in samostan São Francisco, Pelourinho|samostana São Francisco]] ter [[Cerkev Tretjega reda Marije rožnega venca črnih ljudi]], pa tudi rokokojsko razkošje [[Cerkev Nosso Senhor do Bonfim, Salvador|cerkve Nosso Senhor do Bonfim]]. Poleg tega Pelourinho ostaja kulturno središče afro-brazilske skupnosti, katere kuhinja, arhitektura, vera in glasba močno vplivajo na sosesko ter pričajo o »opolnomočenju in vplivu afro kultur«&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Beyond Colombia|url=http://www.beyondcolombia.com/|access-date=2021-03-05|website=Beyond Colombia}}&lt;/ref&gt; v [[Novi svet|Novem svetu]]. Čeprav so prizadevanja za ohranjanje zgodovine, ki so se začela v 1990-ih, povečala varnost, spodbujala turizem in olajšala večji gospodarski razvoj, so povzročila tudi preselitev afro-brazilskih prebivalcev v enklavi in ​​prispevala k gentrifikaciji. Kot tak razvoj Pelourinha še naprej pritegne pozornost v guvernerski politiki Bahie.

== Zgodovina ==
Zgodovinsko središče Salvadorja obsega preprosto jedro kolonialnega mesta in njegovo geografsko širitev do konca 18. stoletja. Od ''Praça Municipal'' (Mestni trg), ki jo je v gostem tropskem gozdu odprl prvi generalni guverner Tomé de Sousa leta 1549, do ''largo de Santo Antônio Além do Carmo'', bojišča, kjer so se leta 1638 bojevali portugalski in nizozemski vojaki iz ''Companhia das Índias Ocidentais'', spomeniki civilne, verske in vojaške arhitekture sestavljajo kuliso, ki razkriva umetnost in način življenja prebivalcev Salvadorja skozi stoletja. Od ''Portas de Santa Luzia'', ki so varovala južno mejo starega mesta z zidovi iz blata, do debelih zidov utrdbe Santo Antônio Além do Carmo, ki je varovala severni vhod, je zgodovinsko središče Salvadorja razdeljeno na tri območja, ki jih je mogoče obiskati vsa naenkrat: od Praça Municipal do Largo de São Francisco, Pelourinho in od Largo do Carmo do Largo de Santo Antônio Além do Carmo.

Območje med Praça Municipal in Largo de São Francisco se kronološko začne od kraja, ki ga je generalni guverner Tomé de Souza izbral za gradnjo stavb kolonialne vlade, in na mestih, ki so jih zasedle verske bratovščine, ki so prišle iz Evrope leta 1549. Praça Municipal je bil odprt, ker je nudil boljšo zaščito pred napadi domorodcev in korzarjev. Guvernerjeva hiša, mestna hiša, [[Kapela Marije Pomagaj, Salvador, Bahia|kapela Marije Pomagaj]] in drugi objekti so bili sprva zgrajeni iz blata in prekriti s slamo, kasneje pa so bili na novo zgrajeni s kamnom, opeko in apnom. Danes so priljubljene zgodovinske stavbe obiskovalcev Paço Municipal (dokončana konec 17. stoletja), [[palača Rio Branco]] (''Palácio Rio Branco'', zgrajena na mestu nekdanje guvernerjeve hiše leta 1919) in [[dvigalo Lacerda]] (''Elevador Lacerda''), razširjeno v 1930-ih. Proti severu sta [[Cerkev in Santa Casa da Misericórdia]] (''Igreja de Nossa Senhora da Misericórdia''). Carinska stavba na trgu Cayrú je bila zgrajena leta 1861. [[Tržnica Modelo]] (''Mercado Modelo'') blizu vznožja dvigala v okrožju Comércio trdi, da je največja tržnica rokodelskih izdelkov v Latinski Ameriki.&lt;ref name=&quot;mercado&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.portalmercadomodelo.com.br/ |title=Model Market of Salvador |publisher=Portalmercadomodelo.com.br |access-date=2010-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100507010909/http://www.portalmercadomodelo.com.br/ |archive-date=2010-05-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Cerkev Svetega sedeža (''Igreja da Sé''), sestavni del arhitekturnega sklopa zgodovinskega središča, je bila porušena leta 1933 skupaj s štirimi drugimi bloki stavb iz kolonialnega in imperialnega obdobja. Ohranjena je [[Nadškofijska palača, Salvador, Bahia|nadškofijska palača]], povezana s cerkvijo. Razprave o uničenju zgodovinskih znamenitosti v Salvadorju in drugod po Braziliji so vodile do prvih poskusov zaščite zgodovinskih dobrin na zvezni ravni in na koncu do ustanovitve Nacionalnega inštituta za zgodovinsko in umetniško dediščino.&lt;ref name=&quot;r&quot;&gt;{{cite thesis |type=Ph.D. |last=Riggs |first=Miriam Elizabeth |date=2008 |title='There's Room for Everyone&quot;: Tourism and Tradition in Salvador's Historic District, 1930 to the Present |publisher=University of California, Davis}}&lt;/ref&gt;

[[Terreiro de Jesus]], severno od Praça Municipal, je dom stavb iz 17. do 19. stoletja. Stolna bazilika, nekdanja ''Igreja dos Jesuítas'' (jezuitska cerkev) ter cerkvi ''Ordem Terceira de São Domingos'' in cerkev svetega Petra duhovnikov (''São Pedro dos Clérigos'') izstopajo v Terreiro de Jesus z vodnim vodnjakom v središču.&lt;ref name=&quot;hpip&quot;&gt;{{navedi splet | last = Araujo | first = Renata Malcher de |url= http://www.hpip.org/Default/en/Contents/Contexts/SouthAmerica/TheCoast |title= The Coast | place = Lisbon, Portugal |publisher=Heritage of Portuguese Influence/Património de Influência Portuguesa |access-date=2017-02-13}}&lt;/ref&gt;

Stavba nekdanje medicinske fakultete, ki jo je prvotno zasedala jezuitska šola, so zdaj ''Memorial da Medicina'' (Medicinski spomenik), ''Arqueologia e Etnologia'' (Arheologija in etnologija) ter ''Afro-Brasileiro'' (Afro-brazilski) muzeji. Hiša sedmih svetilk (''Casa dos Sete Candeeiros''), ki je danes muzej, je v bližini. ''Largo do Cruzeiro de São Francisco'', ki je praktično podaljšek Terreiro de Jesus, ima v sredini stari križ, na hrbtni strani pa monumentalni verski sklop, sestavljen iz cerkve in samostana São Franscisco ter [[Cerkev tretjega reda svetega Frančiška (Salvador)|Cerkev tretjega reda svetega Frančiška]] (cerkev ''Ordem Terceira de São Franscisco''). Cerkev tretjega reda Marije rožnega venca črnih ljudi (''Igreja da Ordem Terceira de Nossa Senhora do Rosário dos Pretos''), cerkev Najsvetejšega zakramenta na Rua do Passo in [[Cerkev tretjega reda gore Karmel]] so severneje v okrožju. Številne zgodovinske rezidence iz kolonialnega obdobja, tudi [[palača Saldanha]] in [[Hiša sedmih smrti]], so na ulicah zunaj glavnih trgov.

Številne stavbe zgodovinskega središča so bile prenovljene od začetne raziskave Salvadorja, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za zgodovinsko in umetniško dediščino v 1930-ih. To delo se je razširilo na revitalizacijo celih blokov zgodovinskih hiš, samostanov in cerkva iz začetka 1990-ih.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Collins|first=John F.|date=2011|title=&quot;Culture, Content, and the Enclosure of Human Being: UNESCO's 'Intangible' Heritage in the New Millennium.&quot;|url=https://read.dukeupress.edu/radical-history-review|journal=Radical History Review|volume=109|pages=121–135|doi=10.1215/01636545-2010-019 |via=Project Muse}}&lt;/ref&gt; Obstaja več kot 800 stavb z obnovljenimi fasadami in notranjostjo; mnoge so bile prilagojene za delovanje kot majhni muzeji in kulturni centri.&lt;ref name=&quot;i&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://portal.iphan.gov.br/pagina/detalhes/35/ |title=Centro Histórico de Salvador (BA) |language=pt |place=Brasília, Brazil |publisher=Instituto do Patrimônio Histórico e Artístico Nacional (Iphan) |year=2017 |access-date=2017-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210113136/http://portal.iphan.gov.br/pagina/detalhes/35/ |archive-date=2025-02-10 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Status zavarovanja ==
Nacionalni inštitut za zgodovinsko in umetniško dediščino je leta 1984 celotno zgodovinsko središče Salvadorja kot celoto uvrstil na seznam nacionalne dediščine. UNESCO ga je leta 1985 uvrstil na Unescov seznam svetovne dediščine.&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt;

&lt;gallery&gt;
Salvador 1 detalhe Porto Centro Histórico.png|Zgodovinsko središče in soseske
Anchieta Pelourinho Cyark.jpg|Izometrični pogled Pelourinhovega trga Anchieta Plaza, izrezan iz ohranitvenega projekta laserskega skeniranja, ki ga izvaja neprofitna organizacija CyArk.
View over Harbour Area from Hotel Arthemis - Salvador - Brazil.jpg|thumb|Pogled na pristanišče in staro carinarnico
Cyark salvador cross.jpg|Perspektiva križa in cerkve São Francisco na Anchieta Plaza, Pelourinho, ustvarjena iz projekta ohranjanja laserskega skeniranja, ki ga je izvedla neprofitna organizacija CyArk
Catedral Basílica Salvador 2019-6527.jpg|Manieristična bazilika kolonialne prvostolnice Salvadorja
Salvador-CamaraVereadores.jpg|Kolonialna vladna stavba (zbornica) Salvadorja iz 17. stoletja.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Historic Centre of Salvador de Bahia}}
* [https://web.archive.org/web/20111118074409/http://archive.cyark.org/salvador-da-bahia-intro Pelourinho digital media archive] (Creative Commons-licensed photos, laser scans, panoramas) from a CyArk/[[UNESCO]] research partnership.
* [http://salvador-guide.basix.cc/ Discovering Salvador and Bahia] in multiple languages.
* [https://artsandculture.google.com/story/historic-centre-of-salvador-de-bahia/zAJiywVNu8BXLg Historic Centre of Salvador de Bahia UNESCO property] on Google Arts and Culture


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Salvador, Bahia]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Braziliji]]</text>
      <sha1>9aod1rbr4bvc58mk2iy4l9uyan55eyp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veronika (skladba, Raiven)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565024</id>
    <revision>
      <id>6771741</id>
      <parentid>6286780</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T04:17:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2730" sha1="08zey70z92n4webk7l5boqs2udcerxd" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem|name=Veronika|cover=|alt=|type=Singel|artist=[[Raiven]]|EP=Sirene, Pt. 1|released={{Start date|2024|01|20|df=yes}}|recorded=|studio=|genre=[[alternativni pop]]|length=2:46|label=[[Virgin Music Group|Virgin Music]]|writer=* [[Bojan Cvjetićanin]]
* Danilo Kapel
* Klavdija Kopina
* Martin Bezjak
* Peter Khoo
* Sara Briški Cirman|producer=* Danilo Kapel
* Martin Bezjak
* Peter Khoo
* Sara Briški Cirman|prev_title=Ikona|prev_year=2023|next_title=Ofelija|next_year=2024|misc={{External music video|{{YouTube|uWcSsi7SliI|»Veronika«}}}}}}»'''Veronika'''« je pesem slovenske pevke [[Raiven]]. Pesem je izšla in bila prvič predstavljena 20. januarja 2024. RTV Slovenija je 12. decembra 2023 sporočila, da bo Raiven z njo zastopala [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenijo]] na [[Pesem Evrovizije 2024|Pesmi Evrovizije 2024]] v [[Malmö|Malmöju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenijo bo na Evroviziji 2024 zastopala Raiven!|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/slovenijo-bo-na-evroviziji-2024-zastopala-raiven/691333|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-17|language=sl|first=D.|last=S}}&lt;/ref&gt;

== Pesem Evrovizije ==
Raiven je nastopila v prvem polfinalu, kjer je zasedla 9. mesto s 51 točkami in se uvrstila v finale v katerem je končala na 23. mestu s 27 točkami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Znan je vrstni red nastopov na Evroviziji. Raiven na oder deveta v prvem polfinalu.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/misija-malmoe/znan-je-vrstni-red-nastopov-na-evroviziji-raiven-na-oder-deveta-v-prvem-polfinalu/702967|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-17|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raiven zelo zadovoljna z nastopom, a presenečena nad (malo) glasovi strokovnih žirij|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/raiven-zelo-zadovoljna-z-nastopom-a-presenecena-nad-malo-glasovi-strokovnih-zirij/707950|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-17|language=sl|first=A. P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

== Lestvice ==
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Lestvica (2024)
! scope=&quot;col&quot; |Najvišje mesto
|-
! scope=&quot;row&quot; |Litva (AGATA)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/s20-3/|title=2024 20-os savaitės klausomiausi (Top 100)|language=lt|publisher=[[AGATA (organization)|AGATA]]|date=17 May 2024|accessdate=17 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240517144154/https://www.agata.lt/lt/naujienos/s20-3/|archive-date=2024-05-17|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|72
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesmi leta 2024]]
[[Kategorija:Evrovizijske pesmi Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Singli leta 2024]]
&lt;references /&gt;{{Slovenija na Pesmi Evrovizije}}</text>
      <sha1>08zey70z92n4webk7l5boqs2udcerxd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trdnjava Rohtas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>571205</id>
    <revision>
      <id>6771521</id>
      <parentid>6724281</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:23:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20142" sha1="l3ca9p6jjrj4qgfcotkjojda46v7js5" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Trdnjava Rohtas&lt;br&gt;{{resize|{{nobold|{{lang-pa|روہتاس قلعہ}}&lt;br/&gt;{{lang-ur|قلعہِ روہتاس}}}}}}
| image = Kabuli Gate - Rohtas Fort by Usman Ghani.jpg
| image_size = 300px
| caption = Kabulska vrata trdnjave Rohtas
| location = Dina, [[Pandžab]], [[Pakistan]]
| built = 1541
| architect = 
| architecture = Indo-islamska arhitektura
| owner = *Sur imperij (1540–1556)
*[[Mogulsko cesarstvo]] (1566–1761)
*[[Imperij Marata]] (1757–1759)
*[[Gakhari]] (1761–1799)
*[[Sikhovski imperij]] (1799–1849)
*[[Britanska vzhodnoindijska družba]] (1849–1858)
*[[Britanski imperij]] (1858–1947)
*Vlada Pakistana (1947–danes)
| coordinates = {{coord|32|58|7|N|73|34|31|E|display=inline, title}}
| locmapin = Pakistan
| map_caption = 
| embedded = 
| designation1 = WHS
| designation1_criteria = ii, iv
| designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/586 586]
| designation1_date = 1997
}}
'''Trdnjava Rohtas''' ({{lang-pa|{{nq|روہتاس قلعہ}}|Rohtās Qillā}}; {{lang-ur|قلعہِ روہتاس|Qilā-e-Rohtās}}) je [[trdnjava]] iz 16. stoletja, ki stoji blizu mesta Dina v okrožju Džhelum v [[Pandžab]]u, [[Pakistan]]. Todar Mal, minister surskega kralja Šer Šaha Surija, je nadzoroval gradnjo trdnjave, ki je zdaj ena največjih in najmogočnejših v Pandžabu.&lt;ref name=&quot;WA&quot;&gt;{{cite journal |date=7 May 2006 |title=Pakistan: Rohtas Fort |url=https://www.world-archaeology.com/features/pakistan-rohtas-fort.htm |journal=World Archaeology |issue=17 |access-date=8 November 2022}}&lt;/ref&gt;

Trdnjava je ostala neverjetno nedotaknjena in je bila leta 1997 razglašena za svetovno dediščino UNESCO. UNESCO jo je označil za »izjemen primer muslimanske vojaške arhitekture Srednje in Južne Azije.«&lt;ref name=&quot;UNESCO&quot;&gt;{{navedi splet |title=Rohtas Fort |url=https://whc.unesco.org/en/list/586 |access-date=26 May 2017 |website=UNESCO}}&lt;/ref&gt;

== Lokacija ==
[[File:Oriental Scenery Fig 5.jpg|thumb|''Raje Gaut, glavna cesta do Rotas Ghurja'', grafika Thomasa Daniella, 1795]]
[[File:Another great bastion of Rohtas Fort by Usman Ghani.jpg|thumb|Trdnjava Rohtas je bila zgrajena na hribu, ki gleda na Gaggar Khurd]]
Trdnjava Rohtas je približno 16 kilometrov severozahodno od Džheluma blizu mesta Dina. Trdnjava je 3 kilometre oddaljena od Khukha in Gaggar Khurda ter 8 kilometrov južno od [[Velika magistralna cesta|Velike magistralne ceste]] (''Grand Trunk Road''), ene najstarejših cest v Aziji. Zgodovinska cesta Badšahi je nekoč potekala vzdolž severnega zunanjega obzidja trdnjave.

Trdnjava Rohtas stoji na hribu v pogorju Tilla Džogian in gleda na sotesko, kjer se reka Kahān sreča s sezonskim potokom Parnal Kas. Trdnjava stoji 91,5 metrov nad svojo okolico. Nad morsko gladino je 819 metrov in pokriva površino 70 hektarjev.

Na severnem robu, v bližini vrat Talaki gleda na prenovljeno [[Gurdvara|gurdvaro]] Čova Sahib.

== Zgodovina ==
=== Sur obdobje ===
Šer Šah Suri, ustanovitelj imperija Sur, je naročil gradnjo trdnjave Rohtas po nasvetu svojih generalov, ki so mu predlagali, naj sprejme strategijo [[Požgana zemlja|požgane zemlje]], da bi premagal vojskujoče se Gakharje, lokalno pandžabsko muslimansko pleme, ki se je drzno upiralo Suriju, blizu [[Solno gorovje|Solnega gorovja]] v Pandžabu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Beveridge |first=H. |url=http://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.55648 |title=The Akbarnama Of Abul Fazl Vol. 1 |date=1907 |pages=398–399}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date= |title=Rohtas Fort |url=https://web.archive.org/web/20171112024416/http://www.tourism.gov.pk/rohtas_fort.html |archive-url=http://www.tourism.gov.pk/rohtas_fort.html |archive-date=12 November 2017 |access-date=11 June 2018 }}&lt;/ref&gt; Tako je bila zasnovana zamisel o trdnjavi Rohtas, pri čemer je Šer Šah postavil temelje trdnjave. Trdnjava je zasedla strateški položaj med gorami Afganistana in ravninami Pandžaba, kar je Humajunu preprečilo vrnitev v Indijo iz izgnanstva v Perziji.&lt;ref name=&quot;or&quot;&gt;{{navedi splet |title=Rohtas Fort, Jhelum, Pakistan |url=http://www.orientalarchitecture.com/sid/889/pakistan/jhelum/rohtas-fort |access-date=28 May 2017 |website=Asian Historical Architecture}}&lt;/ref&gt; Njegovo ime je slavilo leta 1539, ko je Šer Šah Suri zavzel trdnjavo Rohtas v okrožju Šahabad v Biharju od hindujskega princa.

Gradnja trdnjave Rohtas se je začela leta 1541 pod nadzorom finančnega ministra Todarja Mala, samega pandžabskega Khatrija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Dale |first=Stephen Frederic |url=https://books.google.com/books?id=GqEWw_54uVUC&amp;pg=PA33 |title=Indian Merchants and Eurasian Trade, 1600-1750 |date=1994 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-52597-8 |language=en|page=33}}&lt;/ref&gt; Vendar pa se je njena gradnja kmalu ustavila, ko lokalno prebivalstvo Gakharja ni bilo pripravljeno sodelovati pri gradnji, ker so se vsi moški plemena zaobljubili, da ne bodo sodelovali s Suri, da jim ne bi grozili z izobčenjem ali izgonom.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Bhramadeva Prasad Ambashthya |url=http://archive.org/details/tarikh-i-sher-shahi-of-abbas-khan-sarwani-persian-to-english-k-p-jayaswal-resear |title=Tarikh I Sher Shahi Of Abbas Khan Sarwani Persian To English K P Jayaswal Research Institute Patna Bhramadeva Prasad Ambashthya |pages=817–818}}&lt;/ref&gt; Tako Todar Mal ni mogel najti niti enega delavca, ki bi mu pomagal pri gradnji trdnjave. Tako je bilo, dokler ni po ukazu Šer Šaha delavcem povišal plače do te mere, da so številni Gakharji pripravljeni pomagati pri gradnji trdnjave. Šer Šah Suri ni dočakal njegovega dokončanja, saj je umrl leta 1545, preden je bila trdnjava dokončana.

=== Mughal obdobje ===
S smrtjo Šer Šah Surija se je Humajan vrnil, da bi ponovno prevzel oblast nad regijo Pandžab. Trdnjava Rohtas je bila leta 1555 predana Humajunu. Posledično je izgubila velik del svojega obrambnega pomena. Nikoli ni bila priljubljena pri Mogulih zaradi preprostega vojaškega sloga in pomanjkanja vrtov. V 1580-ih je cesar [[Akbar]] zgradil bližnjo trdnjavo Attock, ki je bolje ustrezala interesom Mogulov.

Akbar je v trdnjavi Rohtas ostal samo eno noč. Cesar Džahangir je tam počival eno noč med potovanjem v Kašmir. Opozoril je: »Ta trdnjava je bila ustanovljena v razpoki in njene moči si ni mogoče predstavljati.« Kasneje, po zmagoviti vrnitvi iz prisilnega izgnanstva v Kabulu, je Džahangir za kratek čas sklical svoj dvor v trdnjavi Rohtas.

V Mogulski dobi je bila trdnjava skoraj neprekinjeno uporabljena do leta 1707. Afšaridski vladar Nader Šah je taboril v trdnjavi med svojo invazijo na [[Mogulsko cesarstvo]]. Po tem ga je uporabljal afganistanski poglavar Ahmad Šah Durrani med svojimi invazijami na Pandžab proti Sikhom.&lt;ref name=&quot;tribune&quot;&gt;{{navedi splet |date=18 September 2011 |title=Rohtas fort — the treasure of Potohar - The Express Tribune |url=http://tribune.com.pk/story/252369/rohtas-fort--the-treasure-of-potohar/ |access-date=2017-01-08 |publisher=tribune.com.pk}}&lt;/ref&gt;

=== Obdobje Sikhovskega imperija ===
Gurmukh Singh Lamba je leta 1825 zavzel trdnjavo Rothas od Nur Kana, poglavarja Gakharja. Raja Fazal Din Kan je bil zadnji, ki je uporabil trdnjavo Rohtas v vojaške namene, ko je sodeloval v uspešnem uporu, ki ga je vodil Šer Singh v poznih 1830-ih; vendar pa trdnjava nikoli ni videla nobenih bojev. Sikhovski imperij je trdnjavo uporabljal za upravne namene, dokler Britanci leta 1849 niso zavzeli regije.&lt;ref name=&quot;google2&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Mehta, J.L. |url=https://books.google.com/books?id=d1wUgKKzawoC&amp;pg=PA259 |title=Advanced Study in the History of Modern India 1707-1813 |date=2005 |publisher=New Dawn Press, Incorporated |isbn=9781932705546 |page=259 |access-date=2017-01-08}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
[[File:Overview-of-Rohtas.jpg|thumb|Postavitev trdnjave]]

Oblikovalci trdnjave Rohtas so cenili funkcijo nad obliko. Njen slog črpa iz turške, bližnjevzhodne in južnoazijske umetniške tradicije.

=== Postavitev ===
Trdnjava Rohtas pokriva površino 70 hektarjev, obdana s 4 kilometri [[obzidje|obzidja]]. Ima [[bastijon]]ske stolpe in dvanajst monumentalnih vrat, ki omogočajo dostop v notranjost trdnjave. Trdnjava je trikotnik nepravilne oblike in sledi obrisom hriba. Severozahodni vogal trdnjave je od preostale strukture obzidan s 533 metrov dolgim ​​zidom. Zaprti del je služil kot [[citadela]] za elite. Lahko je sprejela do 30.000 mož.

== Obzidje ==
Obzidje trdnjave je zgrajeno iz [[peščenjak]]a, položenega v apneno malto, pomešano z [[opeka|opeko]]. Višina zunanjega zidu se giblje med 10 in 18 metri z debelino med 10 in 13 metri. Utrjeno obzidje ima 68 bastijonskih [[stolp]]ov v neenakomernih intervalih. Obzidje sledi obrisom vrha hriba.

Trdnjavsko obzidje je imelo do tri terase na različnih nivojih, povezane s stopnišči. Najvišja terasa ima obzidje v obliki [[cina (arhitektura)|cin]], ​​s katerih so lahko vojaki streljali z [[mušketa]]mi in polivali staljeni [[svinec]]. Poleg tega ima trdnjava na stotine [[mašikula|mašikul]], od katerih je vsaka lepo okrašena z geometrijskimi vzorci. Ti majhni odtoki so vodili od notranjosti do zunanjih sten, da so lahko vojaki vsiljivce, ki so se poskušali povzpeti na obzidje trdnjave, polili s staljenim svincem ali drugimi vročimi tekočinami.

== Vrata ==
Trdnjava Rohtas ima 14 vrat, zgrajenih iz sivega kamna.
[[File:Sohail Gate Closeup.jpg|thumb|Vrata Sohail]]
=== Vrata Sohail ===
Vrata Sohail predstavljajo nekaj najboljših zidarskih del imperija Sur in so bila verjetno obredni glavni vhod v trdnjavo. Njihov soimenjak je lokalni svetnik Sohail Bukhari, pokopan v jugozahodnem delu vrat.

Ta pravokotna vrata merijo 21,34 metra v višino in 20,73 metra v širino in imajo globino 15 metrov. Njihov osrednji lok je širok 4,72 metra in ohranja svojo obliko skozi celotno globino vrat. Vratnica ima na zunanji ploskvi okrasne cvetlične motive z bogatejšim okrasjem. Na zunanji strani vrat Sohail je sedem [[prsobran]]ov. Soba v zgornjem nadstropju ima okna, ki se odpirajo proti notranjosti trdnjave. Sredi notranjega loka je tudi majhno okno.

=== Šah Čandvali ===
Šah Čandvali so dvojna vrata, ki povezujejo citadelo z glavno trdnjavo. Zunanja vrata so vhod iz citadele. Široka so 13,3 metra in globoka 8,23 metra. Notranja vrata so preprost lok, širok 3,66 metra. Njihov soimenjak je Šah Čandvali, svetnik, ki je zavrnil plačo za delo na teh vratih. Umrl je med delom na konstrukciji vrat in je pokopan v bližini. Njegovo svetišče še vedno stoji.

=== Kabulska vrata ===
Kabulska vrata se odpirajo proti severozahodu v splošni smeri [[Kabul]]a v [[Afganistan]]u. V vratih sta zdaj informacijski center za obiskovalce in muzej, ki ga je ustanovila Himalajska fundacija za divje živali.

Vrata so bila morda zgrajena v dveh fazah. Sestavljena so iz notranjih in zunanjih vrat, ki obdajajo stopničasti vodnjak. Njihova odprtina je široka 3,15 metra in so obdana z dvema bastijonoma na obeh straneh. Vrata imajo pet prsobranov na vrhu, s stopnicami, ki vodijo na zunanjo steno. Južno od vrat je mošeja Šahi, zato jo mnogi imenujejo Šahi Darvaza.

=== Šiši ===
Vrata Šiši so dobila ime po glaziranih ploščicah, ki krasijo njihov zunanji lok. Te modre ploščice so najzgodnejši znani primeri te tehnike, ki so jo pozneje izpopolnili v [[Lahore]]ju. Vklesan kaligrafski napis na levi strani vrat prikazuje datum izgradnje trdnjave. Perzijski napis pravi:
&lt;blockquote&gt;V hidžratskem letu 948 [1541 n. št.] je prišel vzvišeni &lt;br /&gt;Takrat je zgradil veliko trdnjavo &lt;br /&gt;Cesar je Šer, z dolgo življenjsko dobo &lt;br /&gt;Njegova sreča se ne more primerjati &lt;br /&gt;Dokončal jo je Šahu Sultan.&lt;/blockquote&gt;

==== Langar Kani ====
[[File:Langar Khani Gate Plan.jpg|upright|thumb|Načrt vrat Langar Kani]]

Vrata Langar Kani se odpirajo neposredno v citadelo, vendar so bila zasnovana kot past v neposredni liniji ognja z bastijonov trdnjave. To so dvojna vrata z osrednjo obokano odprtino, ki je visoka 15,25 metra in široka 3,5 metra. Zunanji lok ima majhno okno kot vrata Sohail. Zunanja odprtina vodi v Langar Kana (kuhinja). Dva bastijona na obeh straneh vrat vključujeta kuhinje, shrambe in vodnjak za vodo. Odprtina teh vrat je v obliki črke L, zato je treba po vstopu zaviti v desno. Okrašena je z izrezljanimi kaligrafskimi napisi.

=== Talaki ===
Vrata Talaki imajo na vsaki strani bastijona. Visoka so 15,25 metra in široka 13,8 metra. Ta vrata imajo dvojnik izrezljanega kaligrafskega napisa na vratih Šiši. Izvor imena Talaki ni znan. Nekateri pravijo, da je ime vrat izpeljanka iz ''Talak'', kar pomeni ločitev. Po drugi legendi je princ Sabir Suri vstopil skozi ta vrata in imel smrtonosni napad vročine. Njegova smrt je veljala za slabo znamenje, zato so vrata dobila ime ''Talaqi''.

=== Mori ===
Vrata Mori se odpirajo proti severu in gledajo proti [[Kašmir]]ju. Zato se imenujejo tudi Kašmirska vrata. Vrata Mori se odpirajo v eno komoro, ta pa v drugo.

=== Khvas Kani ===
Khvas Kani so dvojna vrata, poimenovana po enem največjih generalov Šer Šah Surija, Khavas Kan Marcaut. To je bil prvotni glavni vhod v trdnjavo iz Velike magistralne ceste, znane kot ''GT Road''. Zunanja vrata so široka 12,8 metra in globoka 8 metrov. Zunanja vrata imajo bastijon, pet prsobranov na vrhu in bočne obrambne zidove s topovi. Vse obzidje ima vrzeli in mašikule.
[[File:Gatali Gate.jpg|thumb|Gatalska vrata]]

Notranja in zunanja vrata so skoraj zrcalne slike. Notranja stran Khvas Kanija ima tudi pet prsobranov, zaradi česar so edinstvena med notranjimi vrati trdnjave. Notranji in zunanji oboki imajo kaligrafske napise in motive sončnic, kot so vrata Sohail. Notranja vrata imajo tudi prostor z okni, ki se odpirajo navznoter in navzven. Dostopna so le z enimi vrati in imajo lep stopničast vodnjak, kar nakazuje, da so bila namenjen kraljevi družini.

=== Gatalska vrata ===
Gatali so enojna vrata, visoka 9,15 metra in globoka 6,1 metra. Obrnjena je proti vasi Gatali, imenovani tudi Patan Gatiali ali Gatijalian, kritični točki za prečkanje reke Džhelum za Kašmirsko dolino. Vrata Gatali so okrašena z vklesanimi kaligrafskimi napisi.

=== Sar ===
Sar je majhen vhod, za katerega se zdi, da so ga naredili domačini, ko so podrli glavni zid (zunanjo mejo) kot prehod v sosednjo džunglo. Ob teh vratih je bastijon. Ker danes propadli ribnik pred temi vrati obstaja že od začetka trdnjave, se vhod imenuje Sarska vrata (kal).
[[File:Shahi Masjid Rohtas Fort.jpg|thumb|Ostanki Shahi Masjid ali kraljeve mošeje]]

=== Tulla Mori in Pippli ===
Tulla Mori in Pippli sta vhoda in ne vrata. Tulla Mori je na vzhodni strani trdnjave in ima sosednji bastijon. Širok je 2 metra. Pippli meri 2,13 metra.

== Kraljeva mošeja ==
Majhna Šahi Masjid (kraljeva mošeja) je blizu Kabulskih vrat in je najbolj okrašena prvotna stavba trdnjave.

Mošeja vključuje molilnico in majhno dvorišče. Stopnice vodijo z dvorišča do vrha Kabulskih vrat. Zunanji zid mošeje je tudi utrdbeni zid, kar pomeni, da so vojaki hodili po strehi mošeje.

Molilna komora je dolga 19,2 metra in globoka 7,3 metra. Ima tri enake dele s kupolastimi stropi, ki niso vidni od zunaj strukture. Peš imam (molitveni voditelj) je imel majhno sobo na koncu molitvene sobe. Ta soba ima majhno notranjo kupolasto streho, ki prav tako ni vidna od zunaj mošeje. V mošeji manjka prostor za umivanje (čiščenje pred molitvijo).

Mošeja ima okrasne rezbarije v kamnu z motivom sončnic in kaligrafskimi gravurami. Ena taka rezbarija je zunaj Peš Imama in vsebuje besedo ''Alah'' v arabski kaligrafiji. Cine na vrhu Šahi mošeje imajo enako rezbarijo. Motiv sončnice je tudi na obeh straneh lokov mošeje in stražarskih mest med vsakimi vrati. Na zunanji steni mošeje so okrogle rezbarije šestih Kalim v pisavi Naskh, obdane z lilijami.
[[File:'Pakistan'- Rani Mahal Rohtas Fort Near Jhelum- By @ibneazhar SEp 2016 (10).jpg|thumb|Rani Mahai ali Kraljičina palača]]

=== Palača ===
Raja Man Singh Haveli, ki stoji na najvišji točki citadele, je edina palača v trdnjavi. Rani Mahal (kraljičina palača) je enonadstropna stavba znotraj trdnjave. Prvotno je imela štiri sobe, danes pa je ohranjena le ena soba. Soba je velika 2,45 x 2,45 metra. Visok je 6,1 metra in lepo okrašen znotraj in zunaj. Notranjost strehe ima okrasne rože, geometrijske vzorce in lažna okna. Kamnita kupolasta streha je na zunanjosti izklesana tako, da spominja na rožo.
[[File:Baoli at Rohtas Fort.jpg|thumb|Osrednji stopničasti vodnjak]]

=== Stopničasti vodnjak ===
V trdnjavi so trije ''baoli'' ali stopničasti vodnjaki, narejeni z globokim vrezovanjem v apnenec. Osrednji ''baoli'' je sredi trdnjave in je služil vojakom, slonom in konjem. Ta ''baoli'' ima 148 stopnic. Vsaka stopnica je široka 20&amp;nbsp;cm. Njihovo dolžino obsegajo trije loki.

Kraljevski ''baoli'' je blizu Kabulskih vrat. Ima 60 stopnic in majhne komore, ki jih kraljeva družina uporablja kot kopeli. ''Baoli'' veat Sar je manjši in so ga najverjetneje uporabljali vojaki.

== Zapuščina in varstvo ==
Trdnjava Rohtas je bila leta 1997 razglašena za območje svetovne dediščine, saj je izpolnjevala naslednja merila za vključitev:
*Merilo (ii): »Trdnjava Rohtas združuje arhitekturne in umetniške tradicije iz Turčije in indijske podceline, da ustvari model za mogulsko arhitekturo in njene kasnejše izboljšave in prilagoditve.«
*Merilo (iv): »Trdnjava Rohtas je izjemen primer muslimanske vojaške arhitekture srednje in južne Azije v 16. stoletju.«
Trdnjava je znana po visoki integriteti in pristnosti. Osrednji lok vrat Čandvali je bil nedavno obnovljen in je edina sodobna zgradba v trdnjavi. Vendar so se v začetku leta 2005 leva notranja stran vrat Talaki zrušila zaradi pronicanja, močnega deževja in splošne zanemarjenosti. Istočasno sta se desni bok in temelj ločila od prvotne strukture. Sčasoma sta se desni bastijon in podporni zid Gatalijevih vrat porušila zaradi pronicajoče deževnice in erozije njegovih temeljev.

Himalajska fundacija za divje živali je leta 2000 zasnovala program ohranjanja trdnjave Rohtas, da bi pomagala zaščititi trdnjavo in jo razviti kot dediščino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2007-03-11 |title=Rohtas Fort Conservation and Restoration {{!}} Himalayan Wildlife Foundation |url=http://hwf.org.pk/rohtas.html |access-date=2022-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070311093322/http://hwf.org.pk/rohtas.html |archive-date=11 March 2007 }}&lt;/ref&gt; Fundacija izvaja več projektov v povezavi z veleposlaništvom Kraljevine Norveške, vključno z dokončanjem obnove vrat Šah Čandvali in ohranjanjem vrat Haveli Man Singh, vrat Talaki in vrat Gatali. Projekt je vključeval tudi ustvarjanje muzeja Šer Šaha Surija v zgornjem nadstropju vrat Sohail.
{{wide image|Rohtas View 4.jpg|700px|Panoramski pogled na trdnjavo Rohtas}}

== Odredba o deložaciji ==
Leta 1992 je pakistanska vlada lokalnim prebivalcem mesta Rohtas odredila, naj zapustijo notranjost trdnjave in izjavila, da jim bo vlada zgradila hiše zunaj trdnjave. Zafar Chughtai, predsednik mesta Rohtas, je nasprotoval ukazu in izjavil, da nobena vlada ne more vzeti lastnine domačinov Rohtasa. Ukaz je še vedno v veljavi, vendar nobena kasnejša vlada ni nadaljevala z njegovo izvršitvijo in prebivalcem dovolila prebivati ​​v trdnjavi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.prideofpakistan.com/explore-pakistan-detail/Rohtas-Fort-is-one-of-the-largest-and-most-formidable-in-the-subcontinent/82 |title=arhivska kopija |access-date=2024-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240908230026/https://www.prideofpakistan.com/explore-pakistan-detail/Rohtas-Fort-is-one-of-the-largest-and-most-formidable-in-the-subcontinent/82 |archive-date=2024-09-08 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Rohtas Fort}}
* [https://whc.unesco.org/en/list/586 UNESCO World Heritage Centre Web page]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Pakistanu]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Pakistanu]]
[[Kategorija:Trdnjave v Pakistanu]]</text>
      <sha1>l3ca9p6jjrj4qgfcotkjojda46v7js5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trohnobneži</title>
    <ns>0</ns>
    <id>571684</id>
    <revision>
      <id>6771537</id>
      <parentid>6396891</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:49:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771537</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5500" sha1="8rd59edq4kiezdrbe9o5ak6riuwj02t" xml:space="preserve">{{Short description|rod gliv}}
{{Automatic taxobox
| image = Heterobasidion annosum 342546105.jpg
| image_caption = [[borov trohnobnež]]&lt;br&gt;(''Heterobasidion annosum'')
| taxon = Heterobasidion
| authority = [[Julius Oscar Brefeld|Bref.]] (1888)
| type_species = [[borov trohnobnež]]&lt;br&gt;(''Heterobasidion annosum'')
| type_species_authority = ([[Elias Magnus Fries|Fr.]]) Bref. (1888)
| synonyms = {{plainlist|
*''Spiniger'' &lt;small&gt;Stalpers (1974)&lt;/small&gt;
}}
| diversity = 18 vrst
| diversity_ref = &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Heterobasidion {{!}} COL|url=https://www.catalogueoflife.org/data/taxon/636S7|website=www.catalogueoflife.org|accessdate=2024-12-15}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Trohnobneži''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Heterobasidion''''') so [[rod (biologija)|rod]] [[glive|gliv]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[bondarčarke|bondarčark]] (''Bondarzewiaceae'').

== Značilnosti ==
Trohnobneži so lesne glive, ki najprej [[zajedalstvo|parazitirajo]] živo drevo, ko gostitelj odmre pa nadaljujejo z njegovo razgradnjo kot [[gniloživke]]. Po navadi rastejo na koreninah, štorih in deblih iglavcev, na katerih povzročajo lesno gnilobo in veljajo za nevarne gozdne škodljivce. Gobe so običajno nepravilno poličaste oblike ali pa na podlagi tvorijo skorjo. Površina je sprva nežno prekrita s svetlo rjavimi dlakami, ki kmalu postanejo temnejša in gladka z izrazito tanko črno skorjo. Meso je olesenelo in trdo. Trosovnica je sestavljena iz cevk. Starejše gobe, ki rastejo čez več let, imajo cevke, naložene v več plasteh. Pore, skozi katere se izločajo trosi, so drobne in okrogle ali rahlo oglate.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Azalie, różaneczniki, wrzosy i inne wrzosowate|publisher=Multico Oficyna Wydawnicza|date=2008|location=Warszawa|isbn=978-83-7073-650-7|series=Ogrodnik Doskonały|first=Ewa|last=Chojnowska|first2=Mariusz|last2=Chojnowski|language=pl}}&lt;/ref&gt;

Povzročajo rdečo trohnobo iglavcev, tako, da napadjo les v ranjenih koreninah in deblih dreves in s tem sprožijo njegovo propadanje. Les se najprej obarva rdeče, nato postane spužvast in na koncu porumeni in postane vlaknast. Zaradi okužbe drevo izgubi trdnost in je tako oslabelo bolj izpostavljeno vetrolomom in snegolomom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rdeča trohnoba iglavcev {{!}} Gozd in gozdarstvo|url=https://www.gozd-les.com/upravljanje-gozdov/tezave-gozdom/bolezni-gozdnega-drevja/rdeca-trohnoba-iglavcev|website=www.gozd-les.com|accessdate=2025-03-02}}&lt;/ref&gt;

Trosni prah je bel. Trosi so široko elipsoidni ali sferični, prosojni s tankimi stenami in [[Kemični_testi_pri_identifikaciji_gliv#Melzerjev reagent|neamiloidni]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Gorjón|first=Sp|date=2020|title=Genera of corticioid fungi: keys, nomenclature and taxonomy|url=https://www.studiesinfungi.org/pdf/SIF_5_1_12.pdf|magazine=Studies in Fungi|language=en|volume=5|issue=1|pages=125–309|doi=10.5943/sif/5/1/12|archive-url=https://web.archive.org/web/20230907181705/https://www.studiesinfungi.org/pdf/SIF_5_1_12.pdf|archive-date=2023-09-07|access-date=2024-12-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Študije parjenja v poznem dvajsetem stoletju in genetske študije v zgodnjem enaindvajsetem stoletju so pripeljale do opisa več novih vrst in zamenjave nekaterih prvotnih imen. Izkazalo se je, da so vrste specializirane za točno določeno vrsto gostitelja, čeprav jih je po zunanjih značilnostih težko razločevati.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Intersterility groups of Heterobasidion annosum: = Juurikäävän risteytymissuhteet: seloste|date=1978|location=Helsinki|isbn=978-951-40-0365-3|series=Metsäntutkimuslaitoksen julkaisuja|first=Kari|last=Korhonen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Otrosina|first=William J.|last2=Garbelotto|first2=Matteo|date=Januar 2010|title=Heterobasidion occidentale sp. nov. and Heterobasidion irregulare nom. nov.: A disposition of North American Heterobasidion biological species|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0953756209001622|magazine=Fungal Biology|language=en|volume=114|issue=1|pages=16–25|doi=10.1016/j.mycres.2009.09.001}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Chen|first=Jia-Jia|last2=Korhonen|first2=Kari|last3=Li|first3=Wei|last4=Dai|first4=Yu-Cheng|date=Julij 2014|title=Two new species of the Heterobasidion insulare complex based on morphology and molecular data|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/mycosci/55/4/55_MYC55289/_article/-char/en|magazine=Mycoscience|language=en|volume=55|issue=4|pages=289–298|doi=10.1016/j.myc.2013.11.002}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Hsiang|first=Tom|last2=Edmonds|first2=R. L.|date=1989-08-01|title=Physiological specialization of Heterobasidion annosum on conifer hosts|url=http://www.nrcresearchpress.com/doi/10.1139/b89-306|magazine=Canadian Journal of Botany|language=en|volume=67|issue=8|pages=2396–2400|doi=10.1139/b89-306|issn=0008-4026}}&lt;/ref&gt;

== Seznam trohnobnežev Slovenije&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Seznam gliv Slovenije|publisher=Mikološka zveza Slovenije|year=2022|isbn=978-961-90647-2-6|cobiss=130237443}}&lt;/ref&gt; ==
*[[jelov trohnobnež]] (''Heterobasidion abietinum'')
*[[borov trohnobnež]] (''Heterobasidion annosum'')
*[[smrekov trohnobnež]] (''Heterobasidion parviporum'')

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Heterobasidion}}
* [http://www.gobe.si/Mikologija/Heterobasidion Trohnobneži na www.gobe.si]

{{Taxonbar}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:bondarčarke]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1888]]
[[Kategorija:Rodovi gliv]]</text>
      <sha1>8rd59edq4kiezdrbe9o5ak6riuwj02t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam potokov v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>575412</id>
    <revision>
      <id>6771493</id>
      <parentid>6770819</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:41:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6771493</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40857" sha1="l1c0x9x53mwpdx0arnqkgizak54v4al" xml:space="preserve">To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. 

(Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]])
{{TOC}}

==A==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Aborna]] (T. Alberone)
*[[Adrijanski potok]]
*[[Ajba]]
*[[Ajdkov potok]]
*[[Andrejski potok]]
*[[Andrenski potok]]
*[[Ankov potok]] 
*[[Antonski potok]] (graben)
*[[Anženski potok]]
* [[Arbeč]] (T. Erbezzo)
*[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]]
*[[Aslivka]] 
*[[Avšček]] 
{{div col end}}

== B ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Babja loka]]
*[[Babji graben]]
*[[Babna reka]]
*[[Bačji potok]]
*([[Badaševica]])
*[[Bajdinc]] (Bajdinški potok)
*[[Bajdiški potok]] 
*[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}})
*[[Barbarski graben]]
*[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]])
*[[Baredinka]]
*[[Batava]]
*[[Bavdokova voda]]
*[[Bavharski potok]]
*[[Bavhov graben]]
*[[Bavšica]]
*[[Bavški potok]]
*[[Beč]]
*[[Bečovnica]]
* [[Bedenov graben]]
*[[Begunjščica (potok)]]
*[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov
*[[Beladovec]] 
*[[Belana]]
*[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov
*[[Bela voda]]
*[[Beli breg]]
*[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]]
*[[Belica, Bohinjska Bela]]
*[[Belica, Bohinjska Bistrica]]
*Belica, potok v Halozah
*[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]]
*[[Beli graben]]
*[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu
*[[Belski potok]]
*[[Belščica]]
*[[Belški potok]]
*[[Bena]]
*[[Benšetov graben]]  
* [[Berečanov graben]]
*[[Berečanov potok]]
*Berek
*[[Berinjski graben]]
*[[Besnica (potok)|Besnica]]
*[[Betežica]]
*[[Bevščica]]
*[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]])
*[[Bezena]]
*[[Bezenica]]
*[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]])  
*[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica
*[[Bezjakovski potok]]
*[[Beznovski potok]]
*Bezovica/[[Bezovčica]]
*potok [[Bičje]]
*[[Bilpa]]
*[[Birni žleb]]
*[[Birša]] (T. Versa)
*([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) 
*[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) 
*[[Bistričica (potok)|Bistričica]] 
*[[Bistri graben]] 
*[[Bistri potok]] 
*[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]])
*[[Bitenjski graben]] 
*[[Bitgovec]] 
*[[Bizeljski potok]]
*[[Bizoviški potok]]
*[[Bizovski potok]]
*[[Blaguški potok]]
*[[Blajšnica]]
*[[Blanščica]]
*[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}})
*[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov)
*[[Blatni graben]]
*[[Blatni potok (Bloke)]]
*[[Blatni potok (Brestanica)]]
*[[Blažetov graben]]
*[[Blažovnica]]
*[[Bloščica]]
*[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica)
*[[Bobnarica]]
*[[Bočnica]]
*[[Bodkovski potok]]
*[[Bodoljski potok]]
*[[Bodonski potok]]
*[[Bogojinski potok]]
*[[Bojanski potok]]
*[[Bojtinski potok]]
*([[Boka]])
*[[Bokrački potok]]
*([[Bolska]])
*[[Boračevski potok]]
*[[Borovniščica]]
*[[Bozozov graben]]
*[[Božjenica]]
*[[Božna]]
*[[Bradačev potok]] 
*[[Brajdov potok]]
*[[Branšček]]
*[[Bratnica]]
*[[Brčin]]
*[[Brdski potok]]
*[[Brebrovščica]]
*[[Breg (potok)]]
*[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško
*[[Bregarski graben]]
*[[Brejščkov potok]]
*[[Breska]]
*[[Bresniški potok]]
*[[Brestanica (potok)]]
*[[Brestnikov potok]]
*[[Brestrniški potok]]
*[[Breški potok]]
*[[Breznica (potok)]]
*[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov
*[[Brezoviški potok]]
*[[Brežiček]] 
*[[Brežnica]]
*[[Brezovski potok]]
*[[Brezovščica]]  
*[[Brezovški graben]]  
*[[Briša]]
*[[Briški potok]]
*[[Brode]]
*[[Brški žleb]]
*[[Brlovka]]
*[[Brložnica]]
*[[Brnca (potok)]]
*[[Brnica (potok)|Brnica]]
*[[Brniški potok]]
*[[Brsnica]]
*[[Brsnik]]
*[[Bršljanovec]]
*[[Bršljinski potok]]
*[[Bršnik]]
*[[Brstniški graben]]
*[[Brunik]]
*[[Brunški graben]]
*[[Brziček]]
*[[Brzinski graben]]
*[[Brzinski potok]]
*[[Bržanski potok]]
*[[Buča (Sotla)|Buča]]
*[[Bučanov graben (Martuljek)]]
*[[Bučavnica]]
*[[Budin (potok)|Budin]]
*[[Budinski potok]]
* [[Bukalški graben]]
*[[Bukov potok (Gradaščica)]]
*[[Bukovica (potok)|Bukovica]]
*[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]]
*[[Bukovniški potok]]
*[[Bukovravenski graben]]
*[[Bukovščica]]
*[[Burčnica]]
*[[Busenka]]
*[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]]
{{div col end}}

== C ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Cecinjski potok]]
*[[Cedilnica]]
*[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka)
**[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce)
**[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne)
*[[Cerkniščica]]
*[[Cirknica (potok)|Cirknica]]
*[[Cetiška]]
*[[Cevka, Nevljica|Cevka]]
*[[Ciglerjev graben]]
*[[Cirkušnica]]
*[[Cogetinski potok]]
*[[Culovec]]
*[[Curnovec (potok)|Curnovec]]
*[[Curnovščica]]
*[[Cvarjev potok]]
{{div col end}}

== Č ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Čadramski potok]]
*[[Čadraški potok]]
*[[Čanjski potok]]
*[[Čed]]
*([[Čedca]])
*[[Čehov graben]]
*[[Čemšeniški potok]]
*[[Čepovanski potok]]
*[[Čepski graben]]
*[[Černova]]
*[[Česniški potok]] /Češniški potok
*[[Češnjevica]]
*[[Češnjica (potok)]]
*[[Čikole]]
*[[Čolnišček]]
*[[Čreškovica]]
*[[Črešnjeva graba]]
*[[Črešnjevski potok]]
*[[Čret (potok)]]
*Čretež
*[[Črmenica]]
*[[Črmla]]
* [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok)
*[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov
*[[Črna mlaka]]
*[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju)
*[[Črnec (Ledava)]]
*[[Črnec (Goričko)]]
*[[Črnec (Dravsko polje)]]
*[[Črnelski potok]] 
*[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov
*[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov
*[[Črnovška grapa]]
*[[Črnušnjica]]
*[[Čubnica]] (T. Barbucina)
*[[Čudna]]
{{div col end}}

== D ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Dabrček]]
*[[Dajnica]]
*[[Daleja]] 
*[[Danjarska grapa]]
*[[Dašnjica]]
*[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]])
*[[Depalščica]]
*[[Derešnjak]]
*[[Dernarnik]]
*[[Dešenski potok]] (tudi graben)
*[[Devina (potok)|Devina]] 
*[[Divji potok]]
*[[Dobel]]
*[[Dobjanski potok]]
*[[Doblarec]]
*[[Doblič, Pšata|Doblič]]
*([[Dobličica]])
*[[Dobljanski potok]]
*[[Dobovski potok]]
*[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben)
*[[Dobravka]]
*[[Dobravščica]]
*[[Dobrinski potok]]
*[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]]
*[[Dobrnica]]
*[[Dobrovski potok]]
*[[Dobršnik]]
*[[Dobrunjščica]]
*[[Dobruša (potok)|Dobruša]]
*[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]])
*[[Dolenski potok]]
*[[Dolenjevaški potok]]
*[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh)
*[[Dolinski potok]]
*[[Dolski graben]]
*[[Dolski potok]]
*[[Dolžanka]]
*[[Domaček]]
*[[Donank]]
*[[Dovški potok]]
*[[Dovžanka]]
*[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]])
*[[Draganja (potok)|Draganja]]
*[[Dragobarska grapa]]
*[[Dragomilski potok]]
*([[Dragonja]])
*[[Dragovški potok]]
*[[Drajni potok]]
*[[Drameljski potok]]
*[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]]
*[[Draščica]]
*[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}})
*[[Dravski potok]]
*[[Dremavščica]]
*([[Dreta]])
*[[Drežnica (potok)]]
*[[Drkov graben]]
*[[Drmožnik]]
*[[Drnica]]
*[[Drobinski potok]]
*[[Drobtinka]]
*[[Drožanjski potok]]
*[[Dršak]]
*[[Drtijščica]]
*[[Duga]]
*[[Dulak]]
*[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]]
*[[Dupla]]
*[[Duplica (potok)]]
*[[Dušica]]
*[[Dvorski potok]]
{{div col end}}

==E==
*[[Ebnikov graben]]
*[[Ehartov potok]]
*Erjavec
*[[Erzeljski potok]]
*[[Estrama]]

== F ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Fabski potok]]
*[[Farjevec]]
*[[Farji potok]]
*[[Farovščica]]
*[[Fedrih]] (Rio Fidri)
*[[Fluderski graben]]
*[[Framski potok]]
*[[Frcovec]]
*[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]]
*[[Funtkov graben]]
{{div col end}}

== G ==
{{div col|colwidth=20em}}
* [[Gabernica]]
* [[Gabrovščica]]
*[[Gabrski potok]]
*[[Gabršček (potok)]]
*[[Gabrški potok]]
*[[Gačnik (potok)|Gačnik]]
*[[Gačniški potok]]
*[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]]
*[[Gameljščica]]
*[[Gasterajski potok]]
*[[Gašpirčev graben]]
*[[Gerš potok]]
*[[Gibinski potok]]
*[[Gladka voda]]
*[[Gladomeški potok]]
*[[Glavniški potok]]
*[[Glažarica]]
*[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka)
*[[Glažutnica]]
*[[Glijun]]
*[[Glinek]]
*[[Glinščica (Trst)]]
*[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]]
*[[Globaščica]]
*[[Globaški graben]]
*[[Globetka]]
*[[Globočak]]
*[[Globočec (potok)]]
*[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]]
* Globočnik (Vipavka dolina)
*[[Globočnjak]]
*[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]]
*[[Globoki graben]]
*[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni)
*[[Globoko (potok)|Globoko]]
*[[Globošca]] 
*[[Globoški potok]]
*[[Globotinski potok]]
*[[Globotnik]]
*[[Globovščica]]
*[[Globovšek (potok)|Globovšek]]
*[[Gnojevec]]
*[[Gobovšek]] (2 potoka)
*[[Godiča]]
*[[Godomlja]]
*[[Golobarski potok]]
*[[Gomilski potok]]
*Gomišček
*[[Gorevšček]]
*[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] 
*[[Gorički Brežiček]]
*[[Goričnik]]
*[[Goriški graben]]
*[[Goriški potok]]
*[[Gorska grapa]]
*[[Gostenk]]
*[[Gostinca (Lutnik)]]
*[[Gostinca (Radulja)]]
*[[Gostinčica]]
*[[Gostince]]
*[[Gošč]]
*[[Goštaldski potok]]
*[[Govajnik]] (Imenjščica)
*[[Govic]]
*[[Govinek, Pšata|Govinek]]
*[[Gozdnica]]
*[[Gozdni potok]]
*[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]])
*Graben pri vasi [[Mošnje]]
*[[Grabnarica]]
*[[Grabnarica (Mavelščica)]]
*[[Grabski potok]]
*[[Grabnarjev graben]] (2)
*[[Grabniček]]
*[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]]
*[[Grački potok]] (Graški potok)
*[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]]
*([[Gradaščica|Gradaščica)]] 
* ([[Gradaščica]]) - struga v Lj
*[[Gradiščica]]
* [[Gradiški graben]]
*[[Gradolski potok]]
*[[Grahovščica]]
*[[Grajena (potok)|Grajena]]
*[[Grajski potok]]
*[[Grajšček]]
* [[Gramoznica Graben]], Radovljica
* [[Granjevica]]
* [[Graški graben]]
* [[Grdi graben]]
*[[Grdodolščica]]
* [[Grebnov potok]]
* [[Griljčev graben]]
* [[Grilov graben]]
*[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}})
*[[Grivka]]
*[[Griža]]
*[[Grižanski potok]]
*[[Grižnik]]
*[[Grmečica]]
*[[Grohat]]
*[[Grojnica]] (T. Groina)
*[[Grosupeljščica]]
*[[Gubova graba]]
*[[Gunjač]]{{div col end}}

==H==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Habidov potok]]
*[[Hajdinska Studenčnica]]
*[[Hajnski potok]]
*[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben)
*[[Helenski potok]]
*[[Hercegovščak]]
*[[Hinja]]
*[[Hladnik (potok)]]
*[[Hleviški graben]]
*[[Hobovščica]]
*[[Hočki potok]]
*[[Hočna]]
*[[Hom (potok)]]
*[[Homščica]]
*[[Homšnica]]
*[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]]
*[[Hotemeški potok]]
*[[Hotenja]]
*[[Hotenjka]]
*[[Hotevlje]]
*[[Hotoveljščica]]
*[[Hotujka]]
*[[Hotunjščica]]
*[[Hramška graba]]
*[[Hrastnica]]
*[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben)
*[[Hrastovski potok]]
*[[Hrenovec]]
*[[Hribski potok]]
*[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]]
*[[Hruševnik]]
*[[Hruševski potok]] (tudi &quot;Graben&quot;)
*[[Hruškarica]]
*[[Hruški potok (Ljubljanica)]]
*([[Hubelj]])
*[[Huda grapa]]
*[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben
*[[Hudi potok]]
*[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben)
*[[Hudinov graben]]
*[[Hudournik (Impoljski potok)]]
*[[Hudovinc]]
*[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]])
*[[Humec]]
*[[Humski potok]]
{{div col end}}

== I ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Ična (potok)]]
*[[Idrija (potok)]]
*[[Igmanca]]
*[[Ihovski potok]]
*[[Ilgov potok]]
*[[Ilov graben]]
*[[Ilovec]]
*[[Imenjščica]] (tudi Govajnik)
*[[Imenski potok]]
*[[Impoljski potok]]
*[[Irski potok]]
*[[Ivanjševski potok]]
*[[Ivanovski potok]]
*[[Ivanšček]]
*[[Izar]]
*[[Izber]] 
*[[Izvirska voda]]
{{div col end}}

==J==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Jablaniški potok]]
*[[Jablanovica]]
*[[Jablanščica]]
*[[Jablanški potok]]
*[[Jakobski potok]]
*[[Jakopnik]]
*[[Jamnik (potok)]]
*[[Jamniški potok]]
*[[Jamovica]]
*[[Jančkov graben]]
* [[Janezov graben]]
*[[Jarčinski potok]]
*[[Jarčji potok]]
*[[Jarčkov graben]]
*[[Jareninski potok]]
*[[Jasenk]]
*[[Jasenski graben]]
*[[Jasnarica]]
*[[Jasovnik]]
*[[Javniški graben]]
*[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]]
*[[Javorjeva grapa]]
*[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov
*[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]]
*[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]]
*[[Jazbinski potok]]
*[[Jedlovniški potok]]
*[[Jelenca (potok)]]
*[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov
*[[Jelenk (potok)]]
*[[Jelenkov graben]]
*[[Jelenovka]]
* [[Jelenski graben]]
* [[Jelniščica]] 
*[[Jelovščica]]
* [[Jelovški potok]]
* [[Jelšanski potok]]
* [[Jenina]]
*[[Jepihovec]]
*[[Jerčinski potok]]
*[[Jerebica (potok)]]
*[[Jerebova grapa]]
* [[Jereka (potok)|Jereka]]
*[[Jerešca]]
* [[Jerman (potok)]]
* [[Jernejčkov graben]]
*[[Jernejski potok]]
*[[Jeromščica]]
*[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji)
*[[Jeseničnica]] (Loka)
*[[Jesenščica]]
*[[Ješanski potok]]
*[[Ješki potok]]
*[[Jever (potok)]]
*[[Jevnica (potok)]]
*[[Jevniški potok]]
*[[Jevški graben]]
*[[Jezera (potok)]]
*[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer)
*[[Jezerski potok]]
*[[Jezerščica]]
*[[Ježevec (potok)]]
*[[Josipdolski potok]]
*[[Josovski graben]]/graba
* [[Joštov graben]]
*[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok)
*[[Jožetov graben]]
* [[Jugov graben]] (Trbovlje)
* [[Jurčet (potok)|Jurčet]]
* [[Jurežev graben]]
* [[Juvanjski graben]]
{{div col end}}

== K ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]]
*[[Kačji graben]]
*[[Kačnik]]
*[[Kališarjev potok]]
*[[Kališki potok]]
*[[Kališnik (potok)|Kališnik]]
*[[Kaluder (potok)]]
*[[Kamenca]] (2 različna potoka)
*[[Kamenjak]]
*[[Kamenski potok]]
*[[Kamnarica]]
*[[Kamnek, Pšata|Kamnek]]
*[[Kamnica (potok)]]
*[[Kamnik (potok)]]
*[[Kamniška graba]]
*[[Kamniška Bela]]
*[[Kamníški potok]]
*[[Kandrščica]]
*[[Kanolščica]]
*[[Kanomljica]]
* [[Kansov graben]]
*[[Kaplanov potok]]
* [[Kapusov graben]]
*[[Karlovski potok]]
*[[Karničnik]]
*[[Kisla voda (potok)]]
*[[Kisovnik]] 
*[[Kisovški potok]]
*[[Kižovka]]
*[[Kladenski graben]]
*[[Kladnik (potok)]]
*[[Klamfer]] 
*[[Klančnica]] 
*[[Klavžarica]] 
* [[Klemucov graben]]
* [[Klobaša]] 
* [[Klokočovnik (potok)]]
* [[Klošnica]]
*[[Kmetov potok]]
*[[Kneža (potok)]]
*[[Knežji potok, Pšata]]
*[[Kobila (potok)]]
*[[Kobiljanski potok]]
*[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}})
*[[Kobljak]]
*[[Kodeljevec]]
*[[Kogovski potok]]
*[[Kojuhovski potok]]
*[[Kokošnjak (potok)]]
*[[Kolarica]]
*[[Kolaški potok]]
*[[Kolja (potok)]]
*[[Kolovratščica]]
*[[Komenik]]
*[[Končnar]]
*[[Konjski graben]] (2)
*[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov
*[[Konjščanski potok]]
*[[Konjščica (Bolska)]]
*[[Konjščica (Medija)]]
*[[Konopljin potok]]
*[[Kopačnica]] (2 potoka?)
*[[Koparčev graben]]
*[[Koparjev graben]]
*[[Kopica (potok)|Kopica]]
*[[Kopnikov potok]]
*[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]]
*[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji)
*[[Koprivniški potok (Brestanica)]]
*[[Koren (potok)]] (vsaj 2)
*[[Korenščica]]
*[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]]
*[[Korešnik]]
*[[Korita (Bohinj)|Korita]]
*[[Koritarica]]
*[[Koritnica, Nomenj]]
*[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] 
*[[Koritni dol]]
*[[Koritnikov graben]] 
*[[Koritniški potok]]
*[[Korito]]
*[[Korošica (hudournik)|Korošica]] 
*[[Koroška Kramarica]] 
*[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}})
*[[Kosca]]
*[[Kosmatec]]
*[[Kosov graben]]
*[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]]
*[[Kostanjeviški potok]]
*[[Kostrevniški potok]]
*[[Koški potok]]
*[[Košutnik (potok)|Košutnik]] 
*[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}})
*[[Kotarica]]
*[[Kotliški graben]]
*[[Kotnikov graben]]
*[[Kotniški graben]]
*[[Kotredeščica]]
*[[Kovačeva graba]]
*[[Kovparica]]
*[[Kozarica]]
*[[Kozarščica]]
*[[Kozca]] (T. Cosizza)
*[[Kozjak (potok)]]
* [[Kozjakov graben]]
* [[Kozjanski graben]]
*[[Kozjek (potok)]]
*[[Kozji potok]]
* [[Kozlov graben]]
*[[Kozmanjka]]
* [[Kožbanjšček]]
*[[Krahko]]
*[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]])
*[[Krajček (potok)|Krajček]]
*[[Krajnica]]
*[[Krakovski graben]]
*[[Kraljev graben]]
*[[Kraljev potok]]
*[[Kramarica (razločitev)]]
*[[Kranjšek]]
*[[Krčovina]]
*[[Kregarjev graben]]
*[[Kremžarjev potok]]
*[[Krivi potok]]
*[[Križanji potok]]
*[[Krka (Pesnica)]]
*[[Krkovo]]
*[[Krmarica]]
*[[Krmeljev graben]]
*[[Krnica]]
*[[Krnski potok]]
*[[Kropa (potok)|Kropa]]  
*[[Kropa (Dreta)]] 
*[[Krotnjek]] 
*[[Krplivniški potok]]
*[[Kršivnik]]
*[[Krumpah]]
*[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]]
*Krvavi potok
*[[Krvavški Šumnik]]
*[[Kučnica]] 
*[[Kučnica (Bolska)]]
*[[Kukurjevec]]
*[[Kumenska voda]]
*[[Kuna Graba]]
*[[Kunetov graben]]
*[[Kunkeljski potok]]
*[[Kunovska graba]]
*[[Kunovski potok]]
*[[Kupetinski potok]]
*[[Kurji graben]]
*[[Kušljanov graben]]
*[[Kuzlovec]]
*[[Kužnica]]
{{div col end}}

== L ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Lačni potok]]
*[[Lagvaj]]
*[[Lahka voda]]
*[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]])
*[[Lahomnica (potok)]]
*[[Lahomščica]]
*[[Lahonščica]]
*[[Lahov graben]]
*[[Lahovka]]
*[[Lahovški potok]]
*[[Laknica]]
*[[Lakovnikov graben]]
*[[Lakovnikov potok]]
*[[Lakovski potok]]
*[[Lamberščica]]
*[[Lamprehtov potok]]
*[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]])
*[[Lanšpreščica]]
*[[Lastomerski potok]]
*[[Lašček]]
*[[Laščica]]
*[[Lašek]] 
*[[Laški potok (Stržen)]]
*[[Lava (Savinja)|Lava]]
*[[Laznica (potok)|Laznica]]
*[[Lazniški potok]]
*[[Ledeni jarek]]
*[[Ledergaserjev potok]]
*[[Ledinski graben]]
*[[Legrada]] (Lerada)
*[[Leljakova slatina]]
*[[Lemberžica]]
*[[Lemovšček]]
*[[Leniška]]
*([[Lepena (razločitev)|Lepena]])
*[[Lepenjica]]
*[[Lepenk]]
*[[Lesanjščica]]
*[[Lesji potok]]
*[[Leskovski potok]]
*[[Leskovški potok]]
*[[Leški graben]]
*[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava)
*[[Lešnica (Krka)]]
*[[Lešnica (Drava)]]
* [[Lešnikov graben]]
* [[Letošč]]
* [[Letuška struga]]
* [[Libanja (potok)|Libanja]]
* [[Libenica]]
* [[Libovija]]
* [[Libuški potok]]
* [[Ličenca (potok)|Ličenca]]
*[[Lijak (potok)]] 
*[[Limnovšca]] 
*[[Limovski graben]]
*[[Lipjak]]
* [[Lipni graben, Pišnica]]
*[[Lipnica (Ledava)]]
*[[Lipnica (Psičina)]]
*[[Lipnica (Sava)]]
*[[Lipnica (Ščavnica)]]
*[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]]
*[[Lipnik (Nemiljščica)]]
*[[Lipnik, Radovna]]
*[[Lipnik (potok)|Lipnik]]
*[[Lipoglavščica]]
*[[Lipovec (potok)|Lipovec]]
*[[Lipovšček]]
*[[Lipovščica]]
*[[Lipsenjščica]]
*[[Liskurski potok]]
*[[Liščak]]
*[[Liški potok]]
*[[Ližen]]
*[[Ližovnica]] (Ribnik)
*[[Ljubela]]
*[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]]
*[[Ljubevščica]]
*([[Ljubija (Ljubljanica)]])
*[[Ljubija (Savinja)]]
*[[Ljubnica (Dravinja)]]
*[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]])
*([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]])
*[[Ločica (Iška)|Ločica]]
*[[Ločnica]] (ime štirih potokov) 
*[[Lobodikov potok]]
*[[Logarjev potok]]
*[[Logaščica]]
*[[Lojna]]
*[[Lojščica]]
*[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke)
*[[Lokavšček]]
*[[Lokavški potok]]
*[[Loki potok]]
*[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]]
*[[Lokoviški potok]]
*[[Lokovški potok]]
*[[Lokva (potok)]]
*[[Lokvanski potok]]
*[[Lomovšek (potok)]]
*[[Lomščica]] 
*[[Lonjšček]]
*[[Loški potok (potok)]]
*[[Loški potok (Sava)]]
*[[Loški potok (Travnik)]]
*[[Lovniški graben]]
*[[Lovšetov potok]]
*[[Lozarski potok]]
*[[Ložekarjev graben]]
*[[Ložina]]
*[[Ložiški potok]]
*[[Ložnica (Dravinja)]]
*[[Ložnica (Savinja)]] 
*[[Ložnica (Hudinja)]]
*[[Lučka Bela]]
*[[Lučnica]]
*[[Lukaj]]
*[[Lukenjski graben]]
*[[Lukmanov graben]]
*[[Luknjica]]
*[[Lukovnik (potok)]]
*[[Luša]]
*[[Lutnik]]
{{div col end}}

== M ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Macesnov graben]]
*[[Mačji potok]]
* [[Mačkov graben]]
*[[Mačkovski potok]]
*[[Maharjev graben]]
*[[Mahnečica]]
*[[Majda (potok)]]
*[[Majland]]
*[[Mala Božna]]
*[[Mala Brnca]]
*[[Mala Pišnica]]
*[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]]
*[[Malčeva grapa]]
*[[Malenski graben]]
*[[Malenšček]]
*[[Malenščica]]
*[[Malešnica]]
*[[Mali graben]]
*[[Malinska (potok)]]
*[[Mali Obrh]]
*[[Mali potok]]
* [[Malnarjev graben]]
* [[Malneški potok]]
*[[Mangartski potok]]
*[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]]
*[[Marinčeva grapa]]
*[[Markovski graben]]
*[[Markovski potok]]
*[[Markovščica]]
*[[Martežin]]
*[[Martinek]]
*[[Martinjska grapa]]
*[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]]
*[[Martink]]
*[[Martižev graben]]
*[[Martjanski potok]]
*[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'')
*[[Mavelščica]]
*([[Medija (potok)|Medija]])
*[[Medijanščica]]
*[[Medvedji graben]]
* [[Medvedov graben]]
*[[Medvejščica]]
*[[Mejačev graben]]
*[[Mejaš]]
*[[Mejični potok]]
*[[Mejni potok]]
*[[Merejski potok]]
*[[Merinščica]]
*([[Mestinjščica]])
*[[Mešica (potok)|Mešica]]
*[[Metličica]]
*[[Mevlja]]
*[[Mežnarjev potok]]
*[[Miklavški potok]]
*[[Milka]]
*[[Mirna grapa]]
*[[Mirnov graben]]
*[[Mirtovički potok]]
*[[Mislinjski graben]] (Laški graben)
*[[Mišca]]
*[[Mišji potok]]
*[[Mišnica]]
*[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka)
*[[Mivčev potok]]
*[[Mkcova grapa]]
*[[Mlaka (Radulja)]]
*[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] 
*[[Mlakošč]]
*[[Mlečni potok]]
*[[Mlinaršica]]
*[[Mlinca]]
*[[Mlinski graben]]
*[[Mlinski potok]]
*[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]]
*[[Mlinšček]]
*[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov)
*[[Radomeljska Mlinščica]]
*[[Močila (potok)]]
*[[Močilnica]]
*([[Močilnik]])
*[[Močilnik (Vipava)]]
*[[Močilo]]
*[[Močnik (potok)|Močnik]]
*[[Modriški potok]]
*[[Mokoš (potok)]]
*[[Mokre peči]]
*[[Mokri potok]]
*[[Molja]] (Mola)
*[[Moravščica]]
*[[Morigla]]
*[[Morski potok]]
*[[Mostec (potok)|Mostec]]
*[[Mostnica]]
*[[Mostni graben]]
*[[Mošenik]] (2 potoka) 
*[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] 
*[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]]
*[[Motnišnica]] (Motnijščica)
*[[Movžanka]]
*[[Mozirnica]]
*[[Moželje]]
*[[Mrtvi potok]]
*[[Mrzla grapa]]
*[[Mrzlek]] (več)
*[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]]
*[[Mrzli potok (Bohinj)]] 
*[[Mrzli potok]]
*[[Muhrenk]]
*[[Murica]]
* [[Murnov graben (razločitev)]]
{{div col end}}

== N ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Naborješki graben]]
* [[Nackov graben]]
* [[Nadiža, Tamar]]
*[[Nanoščica]]
*[[Naratov graben]]
*[[Negonjščica]]
*[[Negota (Sotla)|Negota]]
*[[Nemiljščica]]
*[[Nerajčica]]
*([[Nevljica]])
*[[Nezbiški potok]]
*[[Nikova]]
*[[Njivčarjev graben]]
*[[Graba Noršinci]]
*[[Noškarjev graben]]
* [[Novaški graben]]
*[[Novi Hočki potok]]
*([[Nunska Graba|Nunska graba]])
{{div col end}}

== O ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Obarica]]
*[[Obevnik]]
*[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}})
*[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}})
*[[Oblenč]]
*[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov)
*[[Obrijski potok]]
*[[Očaršek]]
*[[Odenca]]
*[[Održna]]
*[[Ogeški potok]]
*[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]]
*[[Ojstriški potok]]
*[[Ojstrova Graba]]
*[[Ojstrški graben]]  
*[[Okoslavski potok]]
*[[Olimski potok]]
*[[Olimščica]]
*[[Olmski potok]]
*[[Olševnica]]
*[[Opečnik (potok)|Opečnik]]
*[[Oplenk]]
*[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]]
*[[Orehovec (potok)|Orehovec]]
*[[Orehovica (Medija)|Orehovica]]
*[[Orliški potok]]
*[[Osojnica (potok)|Osojnica]]
*[[Osojniški potok]]
*[[Ostrožni potok]]
*[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]]
*[[Oševek, Nevljica|Oševek]]
*[[Oševlje]]
*[[Ošovica]]
*[[Otavnik (potok)]]
*[[Otavščica]]
*[[Otuška]]
*[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]]
*[[Ovčjaški graben]]
*[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica)
*[[Ozlenšček]]
*[[Ozmica]]
*[[Ožbaltski potok]]
{{div col end}}

== P ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Padarc]]
*[[Padež]]
*[[Padežnik]]
*[[Padižni potok]]  
*[[Palenk]]  
*[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]]
*[[Partinjski potok]]
*[[Pasica (potok)|Pasica]]
*[[Pasjek]]
*[[Pasji graben]]
*[[Pasji potok]]
*[[Pasji rep]]
*[[Paška voda]]
*[[Pavenski potok]]
*[[Pavlovski potok]]
*[[Peceljev graben]]
*[[Pečen potok]]
*[[Peklača]]
*[[Peklenščica]]
*[[Peklenščica (občina Žalec)]]
*[[Pekov graben]]
*[[Pekrski potok]]
**[[Pritok iz Rožne doline]]
*[[Pendirjevka]]
*[[Peračica (potok)|Peračica]]
*[[Perilo]]
*[[Perilščica]]
*[[Perivnik]]
*[[Perobnica]]
*[[Perovski graben]]
*[[Pesarjev potok]]
*[[Peskovski potok]], ime več potokov
*[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]]
*[[Pešnica]]
*[[Petačev graben]]
*[[Petelinec]] 
*[[Petkov graben]] 
*[[Petkovščica]] 
*[[Pevmica]] (''Piumizza'') 
*[[Pijavški potok]]
*[[Pikeljščica]]
*[[Piklerica]]
*[[Pila]]
*[[Pinjevec]] (Rokava)
*[[Pinkava]]
*[[Pirašica]]
*[[Pirešica (potok)]]
*[[Pirnik]]
*[[Piroški potok]]
*[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]]
*[[Piševec]]
*[[Pišnica]] ([[Pišenca]])
*[[Pjažentin]]
*[[Pivolski potok]]
*[[Plački potok]]
*[[Plajberški graben]]
*[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa)
*[[Plastuhova grapa]]
*[[Plazna]]
*[[Plaznica]]
*[[Plenšak]]
*[[Plešiščica]]
*[[Plitvički potok]] (Plitvica)
*[[Podborški potok]]
*[[Podbrdec]]
*[[Podbreški potok]]
*[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}})
*[[Podgorica (Meža)]]
*[[Podjedlovščica]]
*[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}})
*[[Podkovščica]]
*[[Podleščica]]
*[[Podlipščica]]
*[[Podlomščica]]
*[[Podmolniški graben]]
*[[Podnanoščica]]
*[[Podosojnica]]
*[[Podpasica]]
*[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji)
*[[Podplečica]]
* [[Podsevčnica]]
*[[Podturnščica]]
*[[Podvin (Iščica)|Podvin]]
*[[Podvinski potok]]
*[[Podvinska struga]]
* [[Podvinška struga]]
*[[Podvrški potok]]
*[[Pogorelca]]
*[[Poharjev graben]]
*[[Pohorski potok]]
*[[Polanski potok]]
*[[Polinca]] ([[Polenica]])
*[[Poličanka]]
*[[Poljanšček]]
*[[Poljanščica]]
*[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]]
*[[Polnarjev potok]]
*[[Pološki graben]]
*[[Polšniški potok]]
*[[Polulski potok]]
*[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]])
*[[Polžanski potok]]
*[[Polževski potok]]
*[[Pomejski potok]]
*[[Ponikva (ponikalnica)]]
*[[Ponikvica]]
*[[Porebrščica]] 
*[[Porečnik (potok)|Porečnik]]
*[[Porodnica]]
*[[Posrtev]]
*[[Potočec (potok)]]
*[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]]
*[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'')
*[[Potočnikov potok]] 
*[[Potočnikov graben]] 
*[[Potok (Kostel)]] 
*[[Potok (Krka)]] 
*[[Potok (Prem)]]
*[[Potok (Straža)]]
*[[Potok Belica]]
*[[Potok Grivo]]
*[[Potok Pleče]]
*[[Potok Raduhovo]]
*[[Potok Raščak]]
*[[Potok Ročica]]
*[[Potok Sevnik (Karavanke)]]
*[[Potok Slanica]]
*[[Potok Suha]]
*[[Potok Svete Neže]]
*[[Potok Ukva]]
*[[Potok za Gradom]]
*[[Potoščica]]
*[[Potoška grapa]]
*[[Potoški graben]]
* [[Potoški graben (Paka)]]
*[[Potoški potok]]
* [[Potrebuježev graben]]
*[[Pradišjol]]
* [[Praporščica]]
* [[Prčkov graben]]
*[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]]
*[[Predelica]]
*[[Prednja Smoleva]]
* [[Prekov graben]]
*[[Preloški potok]]
*[[Presiški potok]]
*[[Presladolski potok]] 
*[[Presušnik]]
* [[Prešnikov graben]]
* [[Prevalov graben]]
*[[Prifarski jarak]] 
*[[Prileški potok]] 
*[[Prilipski potok]] 
*[[Pripravna]] 
*[[Prodarjeva grapa]]
*[[Prosca (potok)|Prosca]] 
*[[Prošca]] 
*[[Prošček]]
*[[Pršjak]] 
*[[Prušnica]] 
*[[Pržanec]] 
*[[Psičina]] 
*([[Pšata]])
*[[Pščak]]
*[[Pšetna Graba]]
*[[Puconski potok]]
*[[Pusti graben]]
*[[Pustotnica]]
*[[Pušenski potok]]
{{div col end}}

== R ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Račeva (potok)]] 
*[[Račički potok]] 
*[[Račjek]] 
*[[Rački potok]]
*[[Račna (potok)|Račna]]
*[[Radečki potok]] 
*[[Radeljski potok]]
*[[Radenski potok]]
*[[Radenščica]]
*[[Radešica]]
*[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]])
*[[Radna (Ljubljanica)|Radna]]
*([[Radoljna]])
*([[Radomlja]])
*[[Radov]]
*[[Radovan (potok)]]
*([[Radovna]])
*[[Radkovski graben]]
*[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok)
*([[Radulja]])
*[[Radušnica]]
*[[Radvanjski potok]]
*[[Radvenska slatina]]
*[[Radvenski potok]]
*[[Rakiški graben]]
*([[Rakitnica]])
*[[Rakonca]]
*[[Rakovec (potok)]] (2 potoka)
*[[Rakovnik (Litija)]]
*[[Rakovnik (Iščica)]]
*[[Rakovnik (Laknica)]]
*[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]])
*[[Rakovniški graben]]
*[[Rakovški potok]] 
*[[Rakulk]]
*[[Rakušek]]
*[[Rakuški graben]] 
*[[Rančki potok]] 
*[[Rapid]] (mejni z Italijo)
*[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] 
*[[Rastok]] 
*[[Rastučnik]] 
*[[Raša (potok)]]
*[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca
*[[Ratanski potok]]
*[[Rateški potok]]
*[[Ratibovec]]
*[[Ratkovski potok]] 
*[[Ratovški žleb]]
*[[Ravbarjev graben]] 
*[[Ravniščica]]   
*[[Ravnik, Radovna]] 
* [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) 
*[[Raztoka]]
*[[Razvanjski potok]]
*[[Rdeči potok]]
* [[Rebrnikov graben]]
* [[Redenov graben]]
* [[Rehtorčev graben]]
*[[Rebrski potok]]
*[[Rebrnikov graben]] 
*[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) 
* [[Redenov graben]]
* [[Rehtorčev graben]]
*[[Remšniški potok]]
*[[Repinčev graben]]
*[[Replje (Pivka)|Replje]]
* [[Repov graben]]
* [[Repov potok]]
* [[Resov graben]]
* [[Revsov graben]]
*[[Ribiški potok]]
* [[Ribjenk]]
*[[Ribnica (Bohinj)]]
*[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice
*[[Ribnik, potok (Sava)]]
*[[Ribnik (Sotla)]]
*[[Ribniški potok]]
* [[Ribščica, Radovna|Ribščica]]
* [[Ridlov graben]]
* [[Rigelnov graben]]
* [[Rihtarjev graben]]
*[[Rikorvo]]
* [[Rimski graben]]
* [[Rjavčev graben]]
* [[Rjavec]]
*[[Ridlov graben]]
* [[Rigelnov graben]]
* [[Rihtarjev graben]]
*[[Rimača]]
* [[Rimski graben]]
* [[Rinčetova Graba]] 
* [[Rjavčev graben]]
*[[Rjavec]]
*[[Rjavški potok]]
* [[Robanšek]]
* [[Robarica]]
* [[Robičev graben]]
* [[Robnikov graben]]
*[[Robnikov potok]]
* [[Roček]]
* [[Ročica (Drvanja)|Ročica]]
*[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] 
*[[Ročíca (Drežnica)]]
*[[Rogačnik]] 
*[[Rogačnikov graben]]
*[[Rogašovski potok]]
*[[Rogatnica]]
* [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]]
*[[Rohot]]
*[[Roja, Strunjan]]
*[[Rojca]]
*[[Rokava]]
*[[Rovni potok]]
*[[Rovski potok]]
*[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]]
*[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]]
*[[Rovtarjev graben]]
*[[Rovtarjeva grapa]]
*[[Rovtarski potok]]
* [[Rožiščica]]
*[[Rubičev graben]]
*[[Rudniški potok]]
*[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok)
* [[Runarščica]]
*[[Runža]]
*[[Rušev graben, Pišnica]]  
*[[Ruški potok]]
*[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}}

== S ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2)
*[[Sakalovski potok]]
*[[Samčev potok]]
* [[Savelnov graben]]
*[[Savica]]
* [[Savrica]]
*[[Savski potok]] 
*[[Sebeborski potok]]
*[[Sečovski potok]]
*[[Sedelšček]]
*[[Sedučnikov potok]] 
*[[Sejanski potok]] 
*[[Selčnica]] 
*[[Selnica (Selška Sora)]]
*[[Selniški potok]]
*[[Selski potok]] 
*[[Selščica (Bolska)]] 
*[[Seniški potok]]
*[[Senovski potok]] 
*[[Senožeški potok]]
*[[Senuša]]
*[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik)
*[[Sevnična]]
*[[Sevnik (Stol)]]
*[[Sevnik (Storžič)]]
*Sirotka
*[[Skalnik]]
*[[Sklednik]] (Krka)
*[[Sklepnica]]
*[[Skradnica]]
*[[Skralska]]
*[[Skrila]]
*[[Skrivšček]]
* [[Skrlovški potok]]
* [[Slabetov graben]]
* [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]]
* [[Slapnica (potok)|Slapnica]]
*[[Slatenik (potok)]]
*[[Slatenski potok]]
*[[Slatinska graba]]
*[[Slatinski potok]], ime več potokov
*[[Slatna]]
*[[Slatnarjev graben]]
*[[Slavinšček]]
*[[Slavčev potok]]
*[[Slepnica]]
*[[Slivje (Olimščica)]]
*[[Slomski potok]]
*[[Slomščica]]
*[[Smešnik, Radovna]]
*[[Smetanca]]
*[[Smoletinski potok]]
*[[Smolina]]
*[[Smolinski potok]]
*[[Smovnica]]
*[[Smrdejski potok]] 
*[[Smrečji graben]] 
*[[Smreški graben]]
*[[Smrski potok]]
*[[Snedčica]]
*[[Snopkov graben]]
*[[Snovišek]]
*[[Socka (potok)]]
*[[Soješka voda]]
*[[Solznik]]
*[[Somešca]]
*[[Sopet]] (2)
*[[Sopot (potok)]]
*[[Sopota (Bača)]]
*[[Sopotnica (Soča)]]
*[[Sotensko]]
*[[Sotla (Mirna)]]
*[[Soupot]]
*[[Sovjak (potok)|Sovjak]]
*[[Sovpat]]
*[[Sovra]]
*[[Spašniški graben]]
*[[Spunika]]
*[[Srednjak (potok)|Srednjak]]  
*[[Srednji graben]]
*[[Srna grapa]]
*[[Sromljica]]
*[[Stajski potok]]
*[[Stajnik]]
*[[Stajniški potok]] 
*[[Stamarica]] 
*[[Stamerna voda]]
*[[Stanetinski potok]]
*[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]]
*[[Stanovenška grapa]]
*[[Starovaški potok]]
*[[Starovrhniški graben]]
*[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]])
*[[Stebovniški potok]]
*[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]]
*[[Sterec]] 
*[[Stiški potok]]
*[[Stoganka]]
*[[Stojanšek]]
*[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]]
*[[Stópica]] 
*[[Strajanov breg]]
*[[Stranica]]
*[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov
*[[Strašnik]]
*[[Stražnica]]
*[[Stražunski kanal]]/jarek
*[[Strmec]] (Rio Starmaz)
*[[Strmec (Prušnica)]]
*[[Strmi graben]]
*[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]]
*[[Struga (Negota)]]
*[[Strunjanski potok]]/[[Roja, Strunjan|Roja]]
*[[Struški potok]]
*[[Studena (potok)]]
*[[Studenčica]]
*[[Studenški potok]]
*[[Stržen (Cerknica)]]
*[[Stržen (Pivka)]]
*[[Stržiški potok]]
*[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]]
*[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]]
*[[Suha]] (ime več potokov)
*[[Suhača]]
*[[Suhadolski graben]]
*[[Suhadolski potok]]
*[[Suha Pišnica]]
*[[Suhelj]]
*[[Suhi dol, Nevljica]]
*[[Suhi potok]] 
*[[Suhi potok, Nevljica]] 
*[[Suhi žleb]]
*[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]])
*[[Supot]]
*[[Sušački potok]] 
*[[Sušec]]
*[[Sušica (Pivka)]]
*[[Sušica (Kolpa)]]
*[[Sušica (Krka)]] 
*Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) 
*[[Sušica (Sora)]] 
*[[Sušica (Bistica)]] 
*[[Sušjek]] 
*[[Suški graben]] 
*[[Sušnica]] 
*[[Svarina]] 
*[[Svečinski potok]]
*[[Svinjšček]]
*[[Svobodni potok]]
{{div col end}}

== Š ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Šahov graben]]
*[[Šalčkov graben]]
*[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško)
*[[Ščurkov potok]]
*[[Šebeč]]
*[[Šentanski graben]]
*[[Šentflorjanščica]]
*[[Šentovnik]]
*[[Šentovski potok]]
*[[Šentpavelščica]]
*[[Šentviški graben]]
*[[Šentviški potok]]
*[[Ševnik]]
*[[Šica (Sotla)]]
*[[Šica (Račna)]]
*[[Šiklarski potok]] 
*[[Široki potok]]
*[[Šivnik]]
*[[Šjak]]
*[[Škandrov graben]]
*[[Šklendrovec (potok)]]
*[[Škocjanski potok]]
*[[Škofeljski graben]]
*[[Škofeljščica]]
*[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}})
*[[Škratovka]]
*[[Škrjanški potok]]
*[[Škubov potok]]
*[[Šmagurka]]
*[[Šmarjetni graben]]
*[[Šmarski potok]]
*[[Šmidol, Pšata|Šmidol]]
*[[Šmihelski potok]]
*[[Šokatnica]]
*[[Šošnarjev graben]]
*[[Šovlačevec]]
*[[Španov potok]]
*[[Špikov graben]]
* [[Špornov graben]]
*[[Štaberska voda]]
*[[Štagina]]
* [[Štajerska Kramarica]]
*[[Štajnpoh]]
*[[Štangarski potok]]
*[[Štefinka]]
*[[Štefanov graben]]
*[[Štefuljev potok]]
*[[Štibrnica]]
*[[Štihovec]]
*[[Štimpaški potok]]
*[[Štriglovec]]
*[[Štrukljevski potok]]
*[[Štulovca]]
*[[Šturmov potok]]
*[[Šujica (potok)]]
*[[Šumberk]]
*[[Šumeči potok]]
*[[Šumnik (razločitev)]]
**[[Šumnik (potok)]] /=Bavšica?
**[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] 
**[[Šumik (Borovniščica)]]
**[[Šumnik (Želimeljščica)]] 
*[[Šumščica]]
*[[Šunik]]
*[[Šuno]]
*[[Šuštarjev graben]]
*[[Šutna]]
{{div col end}}

==T==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Tamackov graben]]
*[[Tbinj]]
*([[Temenica]])
*Teršnica (?)
* [[Tesen graben]]
* [[Tesnica]]
*[[Težka voda (potok)|Težka voda]]
*[[Tihabojski potok]]
*[[Tihi potok]]
*[[Tinjski potok]]
*[[Tinski potok]]
*[[Tofov graben]]
*[[Tojnica]] 
*[[Tominčev graben]] 
*[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]]
*[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]]
*[[Toplica]]
*[[Topliški potok]]
*[[Tracah]]
*[[Tratnikov graben]]
* [[Trbiški graben]]
*[[Trboveljščica]]
*[[Trbuhovica]]
*[[Trebevnik]]
*[[Trebež (potok)|Trebež]]
*[[Trebiža, Rateče|Trebiža]]
*[[Trebščica]] 
*[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]]
*[[Trebušnica]]
*[[Treska]]
*[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]]
*[[Triglavska Bistrica]]
*[[Tripotok]]
*[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov.
**[[Trnava (Drava)]]
**[[Trnava (Trnava)]]
*[[Trnavca]]
*[[Trniški graben]]
*[[Trnovlja]]
*[[Trnovski potok]]
*[[Trnovšek]]
*[[Trnski izvir]]
*[[Trobeljščica]]
*[[Trojiščica]]
*[[Trojšnica]]
*[[Trsnjak]]
*[[Trsteniščica]]
*[[Trušenjski potok]] (Avstrija/Koroška)
*[[Truški potok]]
*[[Tržiščica]]
*[[Tržiški potok (Sotla)]]
*[[Tržiški potok (Mirna)]]
*[[Tuhinjščica]] 
*[[Tunglav]] 
*[[Tunjščica]] (Tunca)
*[[Turenšca]]
*[[Turičnica]]
*[[Turja]]
*[[Turkov graben]]
*[[Turniška Studenčnica]]
*[[Turnov potok]]
*[[Turnska Cerknica]]
*[[Turški potok]]
{{div col end}}

== U ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Udečkarica]]
*[[Ukanška Suha]]
*[[Ukova (Jesenice)]]
*[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}})
*[[Ukovški graben]]
* [[Urbančev graben]]
*[[Urbinček]]
*[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]])
*[[Ušica]]
*[[Utrška grapa]] 
{{div col end}}

== V ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Vabučnikov graben]]
*[[Vakovka]]
* [[Valnaček]]
* [[Vanišnik]]
* [[Varčevka]]
*[[Vardovski potok]]
*[[Vasenščica]]
*[[Vašanski graben]]
*[[Vaški potok]]
*[[Vavrčovka]]
*[[Vedrijanšček]]
*[[Vejar (potok)]]
*[[Velika Božna]]
*[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]]
*[[Veliki graben (Gradaščica)]]
*[[Veliki graben (Radomlja)]]
*[[Veliki graben (Barje)]]
*[[Veliki jarek]]
*[[Veliki Obrh]]
*[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]])
*[[Veliki potok (Pivka)]]
*[[Veliki krški potok]]
*[[Velikovaški potok]]
*[[Velje]]
*[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji)
**[[Velka (Pesnica)]] 
**[[Velka (Drava, Košenjak)]] 
**[[Velka (Drava, Pohorje)]]
*[[Velunja]]
* [[Verdovnikov graben]]
*[[Veternik (potok)]]
* [[Videnski graben]]
*[[Vidrešnica]]
*[[Vidrnica]]
*[[Viltuški graben]]
*[[Viltužnikova graba]]
*[[Vinarski potok]]
*[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}})
*[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] 
*potok Virje
*[[Virloški potok]]
*[[Virštajnski potok]]
*[[Višarski graben]] (Rio Lussari)
*Viševnik
*[[Viševski Brežiček]]
*[[Višnjica (potok)]]
*[[V kadeh]]
*[[V kraju]]
*[[Vnajnarski graben]]
*[[Vobenca]]
*[[Vodonos]]
*[[Vogrinka]]
*[[Vogršček]] (2 potoka)
*[[Voje (Pšata)|Voje]]
*[[Volarja]]
*[[Volaščica]]
*[[Volčji potok (Konjski potok)]]
*[[Volčji potok (Litija)]]  
*[[Volovljek (potok)]]  
*[[Voložnica]]  
*[[Vosenik]]/[[Vosenk]]
*[[Voščevka]]  
*[[Vovček]]
*[[Vrački potok]]
*[[Vranov potok]]
*[[Vranjski potok]]
*[[Vratljanski potok]]
*[[Vratni potok]]
*[[Vrbnica (Hudinja)]]
*[[Vrčica]]
*[[Vrsnik]]
*[[Vršca]]
*[[Vršni graben]]
*[[Vršnikov potok]]
*[[Vrtački graben]] 
*[[Vrtačnikov potok]]
*[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica)
*[[Vrtce]]
*[[Vrtovinšček]]
*[[Vruja]]
*[[Vudina]]
*[[Vuhredski potok]]
*[[Vukovski potok]]
{{div col end}}

== Z ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Zaboček]]
*[[Zabrdnik]]
*[[Zabrežnik]]
*[[Zabrščica]]
*[[Zabukovski potok]]
*[[Zadačnica]]
*[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]]
*[[Zadnja Smoleva]]
*[[Zadnja Sora]]
*[[Zadnjica]] (Krajcarica)
*[[Zadnji potok]]
*[[Zagajski potok]]
*[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]])
*[[Zagorski potok]]
*[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}})
*[[Zadnja Sora]]
*[[Zagračnica]]
*[[Zahujka]]
*[[Zakojška grapa]] (potok)
*[[Zakonjščica]]
*[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce
*[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške
*Zala, pritok Brebovščice
*[[Zalarški graben]]
*[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]]
*[[Zali potok (Učja)]]
*Zaloka
*[[Zaloški potok]]
*[[Zamedvejski potok]]
*[[Zaplanščica]]
*[[Zapleš]]
*[[Zapotoški potok]]
*[[Zastava (potok)]]
*[[Zatrep, Radovna]]
*[[Zavetrščica]]
*[[Zavrharjev graben]]
* [[Završki potok]]
*[[Završnica (potok)|Završnica]]
*[[Zdravščica]]    
*[[Zel potok]]
*[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško)
*[[Zelenbreški potok]]
*[[Zelenka]]
*[[Zenkovski potok]]
*[[Zevnikov potok]]
*[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]]
*[[Zibiški potok]]
*[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]]
*[[Zgorivec]]
*[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]]
*[[Zgoša (potok)]]
*[[Zidarjev graben]]
*[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]]
*[[Zlatenščica]]
*[[Zlatopoljščica]]
*[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]]
*[[Zrnica]]
*[[Zvirčica]]
*[[Zvirenčina]]
*[[Zviršnik]]
{{div col end}}

== Ž ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Žabenska grapa]]
*[[Žabjek (potok)|Žabjek]]
*[[Žabnica (potok)]]
*[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]]
*[[Žabovec]]
*[[Žagarjev graben]]
*[[Žagarski potok]]
*[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] 
*[[Žakelj, Kranjska Gora]]
*[[Žakelj (Mlinca)]]
*[[Žedeka]]
*[[Žejski potok]]
*[[Žekovski potok]]
*[[Želimeljščica]]
*[[Želinski potok]]
*[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]]
*[[Žep]]
*[[Žerjavinski potok]]
*[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}})
*[[Žermejnica]]
* [[Žerovnikov graben]]
*[[Žerovniščica]]
*[[Žičev žleb]]
*[[Žičnica (potok)|Žičnica]]
*[[Žignanica]]
*[[Žikovca (potok)|Žikovca]]
*[[Žirovnica (Idrija)]]
*[[Žirovnica (Žiri)]]
*[[Žirovniški potok]]
*[[Žiški potok]]
*[[Žitečki potok]]
*[[Žlapovec]]
*[[Žleb]]
*[[Žrela]]
*[[Župčev graben]]
*[[Župetinski potok]]
*[[Župnijski jarek]]
{{div col end}}

[[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]]
[[Kategorija:Slovenski seznami]]</text>
      <sha1>l1c0x9x53mwpdx0arnqkgizak54v4al</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stan Lee</title>
    <ns>0</ns>
    <id>580999</id>
    <revision>
      <id>6771664</id>
      <parentid>6724896</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:36:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57460-07</username>
        <id>268050</id>
      </contributor>
      <origin>6771664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4905" sha1="pgc5vsou6qhyr5ol2zkawwjsoyrq3ts" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Stan Lee by Gage Skidmore 3.jpg|caption=Stan Lee leta 2014.|known_for=Ustvarjalec Marvelovih superherojev}}

'''Stan Lee''', rojen kot '''Stanley Martin Lieber''', [[Američani|ameriški]] [[pisatelj]], [[avtor]], [[risar]], [[založnik]] in [[producent]], * [[28. december]] [[1922]] [[New York|New York City]], [[Združene države Amerike]], † [[12. november]] [[2018]] [[San Diego, Kalifornija|San diego, Kalifornija]].

Dve desetletji je bil glavni ustvarjalni vodja ameriške založbe [[Marvel (založba)|Marvel]], ki ga je razširil iz majhnega oddelka založbe v multimedijsko korporacijo, ki je obvladovala stripovsko in filmsko industrijo. V sodelovanju z drugimi pri Marvelu, zlasti s soscenaristoma in umetnikoma [[Jack Kirby (umetnik)|Jackom Kirbyjem]] in [[Steve Ditko|Stevom Ditkom]] – je Stan Lee soustvarjal znamenite like, kot so [[Spider-Man]], [[možje X]], [[Iron Man]], [[Thor (lik)|Thor]], [[Hulk (lik)|Hulk]], [[Ant-Man]], [[Oso (lik)|Oso]], [[Fantastični štirje|Fantastični]] [[Fantastični štirje|štirje]], [[Črni panter (lik)|Črni panter]], [[Daredevil]], [[Doktor Strange (lik)|Doktor Strange]], [[Škrlatna čarovnica (lik)|Škrlatna čarovnica]] in [[Črna vdova (lik)|Črna vdova]].&lt;ref&gt;DeFalco &quot;1960s&quot; in Gilbert (2008), p. 137: &quot;The Black Panther may have broken the mold as Marvel's first black superhero, but he was from Africa. The Falcon, however, was the first black American superhero.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Brian|last=Cronin|url=http://goodcomics.comicbookresources.com/2010/09/19/a-year-of-cool-comics-day-262/|title=A Year of Cool Comics – Day 262|publisher=Comic Book Resources|date=September 19, 2010|access-date=September 29, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110708181411/http://goodcomics.comicbookresources.com/2010/09/19/a-year-of-cool-comics-day-262/|archivedate=July 8, 2011|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFalco &quot;1960s&quot; in Gilbert (2008), p. 117: Stan Lee wanted to do his part by co-creating the first black super hero. Lee discussed his ideas with Jack Kirby and the result was seen in ''Fantastic Four'' #52.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Thomas|first1=Roy|first2=Peter|last2=Sanderson|title=The Marvel Vault: A Museum-in-a-Book with Rare Collectibles from the World of Marvel|url=https://archive.org/details/marvelvaultmuseu00thom|publisher=[[Running Press]]|year=2007|location=Philadelphia, Pennsylvania|page=[https://archive.org/details/marvelvaultmuseu00thom/page/n54 98]|isbn=978-0-7624-2844-1}}&lt;/ref&gt; Ti liki so bili predstavljeni v stripih in so postali svetovno uspešni, zaradi česar je o njih pozneje nastalo več filmov, Stan Lee pa se je v epizodnih vlogah pojavil v vseh filmih, ki so nastali od leta 2002 vse do njegove smrti leta 2018. Leta 2008 je od predsednika [[George Walker Bush|Georgea W. Busha]] prejel nacionalno medaljo za umetnost NEA.

== Filmi, v katerih se pojavlja Stan Lee==
*[[Možje X (film, 2000)|Možje X]] (2000)
*[[Spider-Man (film, 2002)|Spider-Man]] (2002)
*[[Daredevil (film, 2003)|Daredevil]] (2003)
*[[Hulk (film, 2003)|Hulk]] (2003)
*[[Spider-Man 2]] (2004)
*[[Fantastični štirje (film, 2005)|Fantastični štirje]] (2005)
*[[Man-Thing (film, 2005)|Man-Thing]] (2005)
*[[Možje X: Zadnji spopad]] (2006)
*[[Spider-Man 3]] (2007)
*[[Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca]] (2007)
*[[Iron Man (film, 2008)|Iron Man]] (2008)
*[[Neverjetni Hulk]] (2008)
*[[Iron Man 2]] (2010)
*[[Thor (film, 2011)|Thor]] (2011)
*[[Stotnik Amerika: Prvi maščevalec]] (2011)
*[[Maščevalci (film, 2012)|Maščevalci]] (2012)
*[[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-Man]] (2012)
*[[Iron Man 3]] (2013)
*[[Thor: Svet teme]] (2013)
*[[Neverjetni Spider-Man 2]] (2014)
*[[Stotnik Amerika: Zimski vojak]] (2014)
*[[Varuhi galaksije (film, 2014)|Varuhi galaksije]] (2014)
*[[Maščevalci: Ultronova doba]] (2015)
*[[Ant-Man (film, 2015)|Ant-Man]] (2015)
*[[Stotnik Amerika: Državljanska vojna]] (2016)
*[[Deadpool (film, 2016)|Deadpool]] (2016)
*[[Možje X: Apokalipsa]] (2016)
*[[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange]] (2016)
*[[Varuhi galaksije: 2. dejanje]] (2017)
*[[Spider-Man: Vrnitev domov]] (2017)
*[[Thor: Ragnarok]] (2017)
*[[Ant-Man in Osa]] (2018)
*[[Črni panter (film, 2018)|Črni panter]] (2018)
*[[Deadpool 2]] (2018)
*[[Venom (film, 2018)|Venom]] (2018)
*[[Maščevalci: Brezmejna vojna]] (2018)
*[[Stotnica Marvel (film, 2019)|Stotnica Marvel]] (2019)
*[[Maščevalci: Zaključek]] (2019)

== Glej tudi ==

* [[Jack Kirby|Jack Kriby]]
* [[Steve Ditko]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{official}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lee, Stan}}
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]
[[Kategorija:Ameriški striparji]]
[[Kategorija:Ameriški Judje]]
[[Kategorija:Judovski umetniki]]
[[Kategorija:Marvel Comics]]</text>
      <sha1>pgc5vsou6qhyr5ol2zkawwjsoyrq3ts</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771670</id>
      <parentid>6771664</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:45:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6771664|6771664]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-57460-07|~2026-57460-07]] ([[User talk:~2026-57460-07|pogovor]])</comment>
      <origin>6771670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4884" sha1="s9viz21t7lyh4itydov1y478qvd4wj0" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Stan Lee by Gage Skidmore 3.jpg|caption=Stan Lee leta 2014.|known_for=Ustvarjalec Marvelovih superherojev}}

'''Stan Lee''', rojen kot '''Stanley Martin Lieber''', [[Američani|ameriški]] [[pisatelj]], [[avtor]], [[risar]], [[založnik]] in [[producent]], * [[28. december]] [[1922]] [[New York|New York City]], [[Združene države Amerike]], † [[12. november]] [[2018]] [[Los Angeles, Kalifornija]].

Dve desetletji je bil glavni ustvarjalni vodja ameriške založbe [[Marvel (založba)|Marvel]], ki ga je razširil iz majhnega oddelka založbe v multimedijsko korporacijo, ki je obvladovala stripovsko in filmsko industrijo. V sodelovanju z drugimi pri Marvelu, zlasti s soscenaristoma in umetnikoma [[Jack Kirby (umetnik)|Jackom Kirbyjem]] in [[Steve Ditko|Stevom Ditkom]] – je Stan Lee soustvarjal znamenite like, kot so [[Spider-Man]], [[možje X]], [[Iron Man]], [[Thor (lik)|Thor]], [[Hulk (lik)|Hulk]], [[Ant-Man]], [[Oso (lik)|Oso]], [[Fantastični štirje|Fantastični]] [[Fantastični štirje|štirje]], [[Črni panter (lik)|Črni panter]], [[Daredevil]], [[Doktor Strange (lik)|Doktor Strange]], [[Škrlatna čarovnica (lik)|Škrlatna čarovnica]] in [[Črna vdova (lik)|Črna vdova]].&lt;ref&gt;DeFalco &quot;1960s&quot; in Gilbert (2008), p. 137: &quot;The Black Panther may have broken the mold as Marvel's first black superhero, but he was from Africa. The Falcon, however, was the first black American superhero.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Brian|last=Cronin|url=http://goodcomics.comicbookresources.com/2010/09/19/a-year-of-cool-comics-day-262/|title=A Year of Cool Comics – Day 262|publisher=Comic Book Resources|date=September 19, 2010|access-date=September 29, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110708181411/http://goodcomics.comicbookresources.com/2010/09/19/a-year-of-cool-comics-day-262/|archivedate=July 8, 2011|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFalco &quot;1960s&quot; in Gilbert (2008), p. 117: Stan Lee wanted to do his part by co-creating the first black super hero. Lee discussed his ideas with Jack Kirby and the result was seen in ''Fantastic Four'' #52.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Thomas|first1=Roy|first2=Peter|last2=Sanderson|title=The Marvel Vault: A Museum-in-a-Book with Rare Collectibles from the World of Marvel|url=https://archive.org/details/marvelvaultmuseu00thom|publisher=[[Running Press]]|year=2007|location=Philadelphia, Pennsylvania|page=[https://archive.org/details/marvelvaultmuseu00thom/page/n54 98]|isbn=978-0-7624-2844-1}}&lt;/ref&gt; Ti liki so bili predstavljeni v stripih in so postali svetovno uspešni, zaradi česar je o njih pozneje nastalo več filmov, Stan Lee pa se je v epizodnih vlogah pojavil v vseh filmih, ki so nastali od leta 2002 vse do njegove smrti leta 2018. Leta 2008 je od predsednika [[George Walker Bush|Georgea W. Busha]] prejel nacionalno medaljo za umetnost NEA.

== Filmi, v katerih se pojavlja Stan Lee==
*[[Možje X (film, 2000)|Možje X]] (2000)
*[[Spider-Man (film, 2002)|Spider-Man]] (2002)
*[[Daredevil (film, 2003)|Daredevil]] (2003)
*[[Hulk (film, 2003)|Hulk]] (2003)
*[[Spider-Man 2]] (2004)
*[[Fantastični štirje (film, 2005)|Fantastični štirje]] (2005)
*[[Man-Thing (film, 2005)|Man-Thing]] (2005)
*[[Možje X: Zadnji spopad]] (2006)
*[[Spider-Man 3]] (2007)
*[[Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca]] (2007)
*[[Iron Man (film, 2008)|Iron Man]] (2008)
*[[Neverjetni Hulk]] (2008)
*[[Iron Man 2]] (2010)
*[[Thor (film, 2011)|Thor]] (2011)
*[[Stotnik Amerika: Prvi maščevalec]] (2011)
*[[Maščevalci (film, 2012)|Maščevalci]] (2012)
*[[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-Man]] (2012)
*[[Iron Man 3]] (2013)
*[[Thor: Svet teme]] (2013)
*[[Neverjetni Spider-Man 2]] (2014)
*[[Stotnik Amerika: Zimski vojak]] (2014)
*[[Varuhi galaksije (film, 2014)|Varuhi galaksije]] (2014)
*[[Maščevalci: Ultronova doba]] (2015)
*[[Ant-Man (film, 2015)|Ant-Man]] (2015)
*[[Stotnik Amerika: Državljanska vojna]] (2016)
*[[Deadpool (film, 2016)|Deadpool]] (2016)
*[[Možje X: Apokalipsa]] (2016)
*[[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange]] (2016)
*[[Varuhi galaksije: 2. dejanje]] (2017)
*[[Spider-Man: Vrnitev domov]] (2017)
*[[Thor: Ragnarok]] (2017)
*[[Ant-Man in Osa]] (2018)
*[[Črni panter (film, 2018)|Črni panter]] (2018)
*[[Deadpool 2]] (2018)
*[[Venom (film, 2018)|Venom]] (2018)
*[[Maščevalci: Brezmejna vojna]] (2018)
*[[Stotnica Marvel (film, 2019)|Stotnica Marvel]] (2019)
*[[Maščevalci: Zaključek]] (2019)

== Glej tudi ==

* [[Jack Kirby|Jack Kriby]]
* [[Steve Ditko]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{official}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lee, Stan}}
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]
[[Kategorija:Ameriški striparji]]
[[Kategorija:Ameriški Judje]]
[[Kategorija:Judovski umetniki]]
[[Kategorija:Marvel Comics]]</text>
      <sha1>s9viz21t7lyh4itydov1y478qvd4wj0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Društvo logopedov Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584068</id>
    <revision>
      <id>6771817</id>
      <parentid>6441810</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:57:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Ustno sporazumevanje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3774" sha1="e45djxxn6685itrhrt87yrfldt1d6mo" xml:space="preserve">Društvo logopedov Slovenije (DlogS) je prostovoljno, samostojno in strokovno združenje logopedov v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Je [[Nevladna organizacija|nevladno]] nepridobitno in nestrankarsko združenje, ki povezuje fizične osebe s področij [[Znanost|znanosti]], zdravstva, [[Izobraževanje|izobraževanja]], socialnega varstva zaradi prenosa strokovnih spoznanj in sodobne logopedske doktrine slovenskim logopedom. Ustanovljeno je bilo 20. maja 2004, zaradi dolgoletne potrebe po samostojnem reševanju in zastopanju poklicnih interesov logopedov v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavitev – Društvo logopedov Slovenije|url=https://dlogs.si/drustvo/predstavitev/|accessdate=2025-05-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable floatright&quot;
|+Osnovni podatki
|'''Ustanovitev'''
|20. maj  2004
|-
|'''Tip'''
|Nevladna  organizacija

Strokovno  združenje
|-
|'''Sedež'''
|Linhartova  51,

1000  Ljubljana
|-
|'''Vodstvo'''

'''2024-2028'''
|Tjaša  Polutnik
|-
|'''Člani'''
|100+
|-
|'''Spletno  mesto'''
|[https://dlogs.si/ dlogs.si]
|-
|'''Kontakt'''
|info@dlogs.si
|}
DlogS in njegovi člani se od svoje ustanovitve dalje povezujejo tudi v mednarodnem smislu. Društvo je bilo v Stalni komite govornih in jezikovnih terapevtov – logopedov držav članic Evropske unije – CPLOL kot aktiven in enakopraven član sprejeto 7. maja 2005&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About Us - Member Associations|url=https://eslaeurope.eu/about-us-member-associations/|website=ESLA Europe|accessdate=2025-05-21|language=en}}&lt;/ref&gt;. Nekaj let kasneje, 27. julija 2010, je bilo imenovano tudi med pridružene članice International Association of Logopedics and Phoniatric&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Affiliated Societies – IALP|url=https://ialp-org.com/affiliated-societies/|website=ialp-org.com|accessdate=2025-05-21}}&lt;/ref&gt; (IALP). Leta 2020 se je CPLOL preimenoval v Evropsko združenje za logopedijo (ESLA) (''angl. European Speech and Language Association'') ter tudi prestavil sedež združenja v [[Bruselj]].

Društvo logopedov Slovenije sodeluje pri odločanju na državni kot tudi mednarodni ravni ter zastopa voljo svojih članov. V mednarodnih organizacijah ga zastopa en voljeni član izvršnega odbora in sicer predsednik Odbora za mednarodno sodelovanje.

== '''Naloge''' ==
* Skrbi za skladen razvoj logopedske dejavnosti in vzpodbuja sodelovanje med člani.
* Sodeluje pri pripravi zakonodaje in drugih dokumentov, ki se nanašajo na področje logopedske dejavnosti v Sloveniji.
* Organizira strokovna izobraževanja s področja logopedije.
* Sodeluje z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
* Sodeluje s Katedro za logopedijo in surdopedagogiko [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] ter Katedro za otorinolaringologijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske     fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].
* Oblikuje Kodeks poklicne etike logopedov Slovenije ter zagotavlja njegovo izvajanje v praksi.
* Sodeluje z avtorji in založniki pripomočkov za logopedsko in klinično logopedsko ocenjevanje.
* Vodi register svojih članov.

== '''Cilji''' ==
* Zastopanje in promocija poklica logopeda regulatornim organom ter v splošni javnosti.
* Zagovarjanje interesa logopedov in kakovost poklica v organih [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]]     ter [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje Republike Slovenije]].
* Logopedom ponuditi možnost nadaljnjega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja.
* Logopedom in uporabnikom logopedskih storitev ponuditi svetovanje o strokovnih, poslovnih ali     administrativnih vprašanjih v logopediji.

[[Kategorija:Ustno sporazumevanje]]</text>
      <sha1>e45djxxn6685itrhrt87yrfldt1d6mo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771818</id>
      <parentid>6771817</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:57:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Društva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3798" sha1="bprcqsmg8ipek8frp6l4tzayt1d1wo5" xml:space="preserve">Društvo logopedov Slovenije (DlogS) je prostovoljno, samostojno in strokovno združenje logopedov v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Je [[Nevladna organizacija|nevladno]] nepridobitno in nestrankarsko združenje, ki povezuje fizične osebe s področij [[Znanost|znanosti]], zdravstva, [[Izobraževanje|izobraževanja]], socialnega varstva zaradi prenosa strokovnih spoznanj in sodobne logopedske doktrine slovenskim logopedom. Ustanovljeno je bilo 20. maja 2004, zaradi dolgoletne potrebe po samostojnem reševanju in zastopanju poklicnih interesov logopedov v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavitev – Društvo logopedov Slovenije|url=https://dlogs.si/drustvo/predstavitev/|accessdate=2025-05-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable floatright&quot;
|+Osnovni podatki
|'''Ustanovitev'''
|20. maj  2004
|-
|'''Tip'''
|Nevladna  organizacija

Strokovno  združenje
|-
|'''Sedež'''
|Linhartova  51,

1000  Ljubljana
|-
|'''Vodstvo'''

'''2024-2028'''
|Tjaša  Polutnik
|-
|'''Člani'''
|100+
|-
|'''Spletno  mesto'''
|[https://dlogs.si/ dlogs.si]
|-
|'''Kontakt'''
|info@dlogs.si
|}
DlogS in njegovi člani se od svoje ustanovitve dalje povezujejo tudi v mednarodnem smislu. Društvo je bilo v Stalni komite govornih in jezikovnih terapevtov – logopedov držav članic Evropske unije – CPLOL kot aktiven in enakopraven član sprejeto 7. maja 2005&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About Us - Member Associations|url=https://eslaeurope.eu/about-us-member-associations/|website=ESLA Europe|accessdate=2025-05-21|language=en}}&lt;/ref&gt;. Nekaj let kasneje, 27. julija 2010, je bilo imenovano tudi med pridružene članice International Association of Logopedics and Phoniatric&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Affiliated Societies – IALP|url=https://ialp-org.com/affiliated-societies/|website=ialp-org.com|accessdate=2025-05-21}}&lt;/ref&gt; (IALP). Leta 2020 se je CPLOL preimenoval v Evropsko združenje za logopedijo (ESLA) (''angl. European Speech and Language Association'') ter tudi prestavil sedež združenja v [[Bruselj]].

Društvo logopedov Slovenije sodeluje pri odločanju na državni kot tudi mednarodni ravni ter zastopa voljo svojih članov. V mednarodnih organizacijah ga zastopa en voljeni član izvršnega odbora in sicer predsednik Odbora za mednarodno sodelovanje.

== '''Naloge''' ==
* Skrbi za skladen razvoj logopedske dejavnosti in vzpodbuja sodelovanje med člani.
* Sodeluje pri pripravi zakonodaje in drugih dokumentov, ki se nanašajo na področje logopedske dejavnosti v Sloveniji.
* Organizira strokovna izobraževanja s področja logopedije.
* Sodeluje z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
* Sodeluje s Katedro za logopedijo in surdopedagogiko [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] ter Katedro za otorinolaringologijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske     fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].
* Oblikuje Kodeks poklicne etike logopedov Slovenije ter zagotavlja njegovo izvajanje v praksi.
* Sodeluje z avtorji in založniki pripomočkov za logopedsko in klinično logopedsko ocenjevanje.
* Vodi register svojih članov.

== '''Cilji''' ==
* Zastopanje in promocija poklica logopeda regulatornim organom ter v splošni javnosti.
* Zagovarjanje interesa logopedov in kakovost poklica v organih [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]]     ter [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje Republike Slovenije]].
* Logopedom ponuditi možnost nadaljnjega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja.
* Logopedom in uporabnikom logopedskih storitev ponuditi svetovanje o strokovnih, poslovnih ali     administrativnih vprašanjih v logopediji.

[[Kategorija:Ustno sporazumevanje]]
[[Kategorija:Društva]]</text>
      <sha1>bprcqsmg8ipek8frp6l4tzayt1d1wo5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771819</id>
      <parentid>6771818</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:58:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Društva]]; dodal [[Kategorija:Društva v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3810" sha1="6abcx3o7zdp4u8v54p3dcgo73himnvc" xml:space="preserve">Društvo logopedov Slovenije (DlogS) je prostovoljno, samostojno in strokovno združenje logopedov v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Je [[Nevladna organizacija|nevladno]] nepridobitno in nestrankarsko združenje, ki povezuje fizične osebe s področij [[Znanost|znanosti]], zdravstva, [[Izobraževanje|izobraževanja]], socialnega varstva zaradi prenosa strokovnih spoznanj in sodobne logopedske doktrine slovenskim logopedom. Ustanovljeno je bilo 20. maja 2004, zaradi dolgoletne potrebe po samostojnem reševanju in zastopanju poklicnih interesov logopedov v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavitev – Društvo logopedov Slovenije|url=https://dlogs.si/drustvo/predstavitev/|accessdate=2025-05-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable floatright&quot;
|+Osnovni podatki
|'''Ustanovitev'''
|20. maj  2004
|-
|'''Tip'''
|Nevladna  organizacija

Strokovno  združenje
|-
|'''Sedež'''
|Linhartova  51,

1000  Ljubljana
|-
|'''Vodstvo'''

'''2024-2028'''
|Tjaša  Polutnik
|-
|'''Člani'''
|100+
|-
|'''Spletno  mesto'''
|[https://dlogs.si/ dlogs.si]
|-
|'''Kontakt'''
|info@dlogs.si
|}
DlogS in njegovi člani se od svoje ustanovitve dalje povezujejo tudi v mednarodnem smislu. Društvo je bilo v Stalni komite govornih in jezikovnih terapevtov – logopedov držav članic Evropske unije – CPLOL kot aktiven in enakopraven član sprejeto 7. maja 2005&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About Us - Member Associations|url=https://eslaeurope.eu/about-us-member-associations/|website=ESLA Europe|accessdate=2025-05-21|language=en}}&lt;/ref&gt;. Nekaj let kasneje, 27. julija 2010, je bilo imenovano tudi med pridružene članice International Association of Logopedics and Phoniatric&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Affiliated Societies – IALP|url=https://ialp-org.com/affiliated-societies/|website=ialp-org.com|accessdate=2025-05-21}}&lt;/ref&gt; (IALP). Leta 2020 se je CPLOL preimenoval v Evropsko združenje za logopedijo (ESLA) (''angl. European Speech and Language Association'') ter tudi prestavil sedež združenja v [[Bruselj]].

Društvo logopedov Slovenije sodeluje pri odločanju na državni kot tudi mednarodni ravni ter zastopa voljo svojih članov. V mednarodnih organizacijah ga zastopa en voljeni član izvršnega odbora in sicer predsednik Odbora za mednarodno sodelovanje.

== '''Naloge''' ==
* Skrbi za skladen razvoj logopedske dejavnosti in vzpodbuja sodelovanje med člani.
* Sodeluje pri pripravi zakonodaje in drugih dokumentov, ki se nanašajo na področje logopedske dejavnosti v Sloveniji.
* Organizira strokovna izobraževanja s področja logopedije.
* Sodeluje z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
* Sodeluje s Katedro za logopedijo in surdopedagogiko [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] ter Katedro za otorinolaringologijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske     fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].
* Oblikuje Kodeks poklicne etike logopedov Slovenije ter zagotavlja njegovo izvajanje v praksi.
* Sodeluje z avtorji in založniki pripomočkov za logopedsko in klinično logopedsko ocenjevanje.
* Vodi register svojih članov.

== '''Cilji''' ==
* Zastopanje in promocija poklica logopeda regulatornim organom ter v splošni javnosti.
* Zagovarjanje interesa logopedov in kakovost poklica v organih [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]]     ter [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje Republike Slovenije]].
* Logopedom ponuditi možnost nadaljnjega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja.
* Logopedom in uporabnikom logopedskih storitev ponuditi svetovanje o strokovnih, poslovnih ali     administrativnih vprašanjih v logopediji.

[[Kategorija:Ustno sporazumevanje]]
[[Kategorija:Društva v Sloveniji]]</text>
      <sha1>6abcx3o7zdp4u8v54p3dcgo73himnvc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771821</id>
      <parentid>6771819</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:58:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Društva v Sloveniji]]; dodal [[Kategorija:Slovenska društva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3808" sha1="58a2jzu04hechusr55c21vutrb9etgq" xml:space="preserve">Društvo logopedov Slovenije (DlogS) je prostovoljno, samostojno in strokovno združenje logopedov v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Je [[Nevladna organizacija|nevladno]] nepridobitno in nestrankarsko združenje, ki povezuje fizične osebe s področij [[Znanost|znanosti]], zdravstva, [[Izobraževanje|izobraževanja]], socialnega varstva zaradi prenosa strokovnih spoznanj in sodobne logopedske doktrine slovenskim logopedom. Ustanovljeno je bilo 20. maja 2004, zaradi dolgoletne potrebe po samostojnem reševanju in zastopanju poklicnih interesov logopedov v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavitev – Društvo logopedov Slovenije|url=https://dlogs.si/drustvo/predstavitev/|accessdate=2025-05-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable floatright&quot;
|+Osnovni podatki
|'''Ustanovitev'''
|20. maj  2004
|-
|'''Tip'''
|Nevladna  organizacija

Strokovno  združenje
|-
|'''Sedež'''
|Linhartova  51,

1000  Ljubljana
|-
|'''Vodstvo'''

'''2024-2028'''
|Tjaša  Polutnik
|-
|'''Člani'''
|100+
|-
|'''Spletno  mesto'''
|[https://dlogs.si/ dlogs.si]
|-
|'''Kontakt'''
|info@dlogs.si
|}
DlogS in njegovi člani se od svoje ustanovitve dalje povezujejo tudi v mednarodnem smislu. Društvo je bilo v Stalni komite govornih in jezikovnih terapevtov – logopedov držav članic Evropske unije – CPLOL kot aktiven in enakopraven član sprejeto 7. maja 2005&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About Us - Member Associations|url=https://eslaeurope.eu/about-us-member-associations/|website=ESLA Europe|accessdate=2025-05-21|language=en}}&lt;/ref&gt;. Nekaj let kasneje, 27. julija 2010, je bilo imenovano tudi med pridružene članice International Association of Logopedics and Phoniatric&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Affiliated Societies – IALP|url=https://ialp-org.com/affiliated-societies/|website=ialp-org.com|accessdate=2025-05-21}}&lt;/ref&gt; (IALP). Leta 2020 se je CPLOL preimenoval v Evropsko združenje za logopedijo (ESLA) (''angl. European Speech and Language Association'') ter tudi prestavil sedež združenja v [[Bruselj]].

Društvo logopedov Slovenije sodeluje pri odločanju na državni kot tudi mednarodni ravni ter zastopa voljo svojih članov. V mednarodnih organizacijah ga zastopa en voljeni član izvršnega odbora in sicer predsednik Odbora za mednarodno sodelovanje.

== '''Naloge''' ==
* Skrbi za skladen razvoj logopedske dejavnosti in vzpodbuja sodelovanje med člani.
* Sodeluje pri pripravi zakonodaje in drugih dokumentov, ki se nanašajo na področje logopedske dejavnosti v Sloveniji.
* Organizira strokovna izobraževanja s področja logopedije.
* Sodeluje z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
* Sodeluje s Katedro za logopedijo in surdopedagogiko [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] ter Katedro za otorinolaringologijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske     fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].
* Oblikuje Kodeks poklicne etike logopedov Slovenije ter zagotavlja njegovo izvajanje v praksi.
* Sodeluje z avtorji in založniki pripomočkov za logopedsko in klinično logopedsko ocenjevanje.
* Vodi register svojih članov.

== '''Cilji''' ==
* Zastopanje in promocija poklica logopeda regulatornim organom ter v splošni javnosti.
* Zagovarjanje interesa logopedov in kakovost poklica v organih [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]]     ter [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje Republike Slovenije]].
* Logopedom ponuditi možnost nadaljnjega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja.
* Logopedom in uporabnikom logopedskih storitev ponuditi svetovanje o strokovnih, poslovnih ali     administrativnih vprašanjih v logopediji.

[[Kategorija:Ustno sporazumevanje]]
[[Kategorija:Slovenska društva]]</text>
      <sha1>58a2jzu04hechusr55c21vutrb9etgq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wilanówska palača</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588684</id>
    <revision>
      <id>6771787</id>
      <parentid>6719512</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T08:21:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19533" sha1="7z5icjiy3b6txqpcs0lyf06boo1e1q6" xml:space="preserve">{{infobox building
| name = Wilanówska palača
| native_name = {{lang|pl|Pałac w Wilanowie}}
| image = Garden facade of the Wilanów Palace, 2019, 02.jpg
| image_size = 270
| alt = 
| caption = Pogled na palačo z vrtov
| former_names = 
| alternate_names = 
| building_type = [[Palača]]
| architectural_style = [[Baročna arhitektura]]
| structural_system = 
| cost = 
| location = [[Varšava]], Poljska
| client = [[Jan III. Sobieski]]
| owner = [[Narodni muzej, Varšava]]
| current_tenants = muzej Wilanówske palače
| landlord = 
| mapframe-frame-width=270
| mapframe=yes
| mapframe-caption=Interactive fullscreen map
| mapframe-zoom=14
| mapframe-marker=museum
| mapframe-wikidata=yes
| coordinates={{coord|52|9|55|N|21|05|25|E|region:PL_scale:2000|display=inline,title}}
| altitude = 
| start_date = 23. april 1677&lt;ref name=&quot;Web&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?id=343&amp;menuid=136|title=History of Wilanów Palace – official website|date=May 19, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20120217003405/http://www.wilanow-palac.pl/palace.html|archive-date=2012-02-17|access-date=2025-08-20|url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| completion_date = 1696
| inauguration_date = 
| demolition_date = 
| height = 
| diameter = 
| other_dimensions = 
| floor_count = 
| floor_area = 
| main_contractor = 
| architect = Augustyn Wincenty Locci
| structural_engineer = 
| services_engineer = 
| civil_engineer = 
| other_designers = 
| quantity_surveyor = 
| awards = 
| website = {{URL|https://www.wilanow-palac.pl/|www.wilanow-palac.pl}}
| references = 
}}
'''Wilanówska palača''' ({{langx|pl|Pałac w Wilanowie}}, {{IPA|pl|ˈpawad͡z v vilaˈnɔvjɛ}}) je nekdanja kraljeva palača, ki stoji v okrožju Wilanów v [[Varšava|Varšavi]] na [[Poljska|Poljskem]]. Zgrajena je bila med letoma 1677 in 1696 za poljskega kralja in velikega litovskega vojvodo [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]] po načrtih arhitekta Augustyna Wincentyja Loccija. Wilanówska palača je preživela [[delitve Poljske]] in obe svetovni vojni ter zato velja za enega najpomembnejših primerov [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]] v državi.

Je eden najpomembnejših spomenikov na Poljskem. Muzej v palači, ustanovljen leta 1805, hrani kraljevo in umetniško dediščino države in letno sprejme približno 3 milijone obiskovalcev (2019), zaradi česar je ena najbolj obiskanih palač in spomenikov na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.egmus.eu/nc/en/statistics/5_most_visited_museums/show_most_visited/year/2016/ |title=EGMUS 2016 |access-date=23 November 2019 |archive-date=2019-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190513065020/https://www.egmus.eu/nc/en/statistics/5_most_visited_museums/show_most_visited/year/2016/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Palača in park v Wilanówu gostita kulturne dogodke in koncerte, vključno s poletnimi kraljevimi koncerti in Mednarodno poletno akademijo za staro glasbo.

Palača je skupaj z drugimi elementi varšavskega starega mestnega jedra eden od uradnih nacionalnih zgodovinskih spomenikov Poljske, kot je bil imenovan 16. septembra 1994. Njen seznam vzdržuje Nacionalni inštitut za kulturno dediščino. Od leta 2006 je palača članica mednarodnega združenja kraljevih rezidenc Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = http://www.europeanroyalresidences.com/ |title = European Royal Residences |access-date = 2010-05-19 |archive-date = 2009-04-03 |archive-url = https://web.archive.org/web/20090403083807/http://www.europeanroyalresidences.com/ |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Wilanówska palača je bila zgrajena za kralja Jana III. Sobieskega v zadnji četrtini 17. stoletja, kasneje pa so jo drugi lastniki razširili.&lt;ref name=&quot;palac&quot;&gt;{{navedi splet |url = http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?id=343&amp;menuid=136 |title = Palace |work = wilanow-palac.art.pl |access-date = 2008-02-21 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120217003405/http://www.wilanow-palac.pl/palace.html |archive-date = 2012-02-17 |url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Predstavlja značilno vrsto baročne primestne rezidence, zgrajene med vhodnim dvoriščem in vrtom (''[[Cour d'honneur]]''). Njena arhitektura je izvirna, združitev splošno evropske umetnosti z izrazito poljskimi gradbenimi tradicijami. Na njenih fasadah in v notranjosti palače starodavni simboli slavijo družino Sobieski, zlasti vojaške triumfe kralja.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=31}}&lt;/ref&gt;
[[File:Bellotto Wilanów Palace.jpg|thumb|left|''Wilanówska palača'', kot jo je s severovzhoda pogledal Bernardo Bellotto (1777)]]

Po smrti Jana III. Sobieskega leta 1696 je bila palača v lasti njegovih sinov, kasneje pa znanih magnatskih družin Sieniawski, Czartoryski, Lubomirski, Potockis in Branicki. Leta 1720 je posest kupila poljska državnica Elżbieta Sieniawska, ki je palačo razširila. Med letoma 1730 in 1733 je bila rezidenca [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]], poljskega kralja (palača je bila z njim zamenjana za Modro palačo na Senatorski ulici), po njegovi smrti pa je posest pripadla Sieniawskini hčerki Mariji Zofiji Czartoryski.&lt;ref name=&quot;czartoryski&quot;&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=115,119}}&lt;/ref&gt; Vsak lastnik je spreminjal notranjost palače, pa tudi vrtove in okolico, glede na trenutno modo in potrebe. Leta 1778 je posestvo podedovala Izabela Lubomirska, imenovana Modra markiza. Med letoma 1792 in 1793 je nekatere notranjosti prenovila v neoklasicističnem slogu in pod nadzorom Szymona Bogumiła Zuga zgradila ''corps de garde'', kuhinjsko poslopje in kopalnico.

Leta 1805 je lastnik Stanisław Kostka Potocki v delu palače odprl muzej, enega prvih javnih muzejev na Poljskem. Najbolj opazen primer zbirk je Potockijev konjeniški portret, ki ga je leta 1781 ustvaril priznani neoklasicistični francoski umetnik [[Jacques-Louis David]].&lt;ref name=&quot;Portrait&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.wilanow-palac.pl/the_equestrian_portrait_of_stanislaw_kostka_potocki.html|title = Equestrian portrait of Stanislaw Kostka Potocki|work = wilanow-palac.art.pl|access-date = 2011-11-03|archive-date = 2012-07-20|archive-url = https://web.archive.org/web/20120720113758/http://www.wilanow-palac.pl/the_equestrian_portrait_of_stanislaw_kostka_potocki.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Poleg evropske in orientalske umetnosti je osrednji del palače prikazoval spomin na kralja Jana III. Sobieskega in slavno nacionalno preteklost. Palačo so nemške sile poškodovale med drugo svetovno vojno,&lt;ref&gt;{{navedi splet |author = Monika Kuhnke |url = http://www.nimoz.pl/pl/wydawnictwa/czasopisma/cenne-bezcenne-utracone-archiwum/1997/nr-61997/apollo-i-dwie-muzy-szczesliwy-powrot-z-pawlowska |title = ''Apollo i dwie Muzy'' - szczęśliwy powrót z Pawłowska |work = www.nimoz.pl |publisher = valuable, priceless, lost |year = 1997 |access-date = 2008-02-21 |language = pl |archive-url = https://web.archive.org/web/20160310045751/http://nimoz.pl/pl/wydawnictwa/czasopisma/cenne-bezcenne-utracone-archiwum/1997/nr-61997/apollo-i-dwie-muzy-szczesliwy-powrot-z-pawlowska |archive-date = 2016-03-10 |url-status = dead }}&lt;/ref&gt; vendar je po [[Varšavska vstaja (1944)|Varšavski vstaji]] leta 1944 niso porušili. Po vojni je bila palača obnovljena in večina zbirke, ki jo je ukradla Nemčija, je bila vrnjena domov. Leta 1962 je bila ponovno odprta za javnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url =http://www.wilanow-palac.art.pl/index_pl.php?mod=news&amp;id=134|title =Walka o zabytki Wilanowa|work =wilanow-palac.art.pl|access-date =2008-02-21|language =pl}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Zasnova ==
=== Zunanja struktura ===
Strukturo je zasnoval Augustyn Wincenty Locci.&lt;ref&gt;[http://www.wilanow-palac.pl/augustyn_wincenty_locci_the_author_of_wilanow_palace.html Augustyn Wincenty Locci, the author of Wilanów Palace] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211110113420/https://www.wilanow-palac.pl/augustyn_wincenty_locci_the_author_of_wilanow_palace.html |date=2021-11-10 }} at the Wilanów Palace Museum retrieved 9 November 2011&lt;/ref&gt; Arhitektura palače je edinstven primer različnih gradbenih tradicij – spominja na poljske aristokratske [[dvorec|dvorce]] s stranskimi stolpi, italijansko primestno vilo in francoske palače ''entre cour et jardin'' z dvema podolgovatima kriloma na vsaki strani ''[[Cour d'honneur]]''.&lt;ref name=&quot;exterior&quot;&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|pp=17–20}}&lt;/ref&gt;
[[File:Cadran solaire Wilanów 01 AB.jpg|right|thumb|Sončna ura s Kronosom]]

V prvi fazi gradnje, med letoma 1677 in 1680, je bila stavba tipična poljska graščina s štirimi nišnimi stolpi, pritrjenimi na enonadstropno kvadratno stavbo. Med letoma 1681 in 1688 je bila stavba nadgrajena in dodani sta bili dve galerijski krili, ki se končujeta s stolpoma. Ta novi videz je bil verjetno navdihnjen s [[Andrea Palladio|Palladijevo]] [[Villa Pisani, Montagnana|Vilo v Montagnani]]. Kmalu po kraljevi smrti je bila zaključena tretja faza obnove. Med letoma 1688 in 1696 je bil postavljen paviljon nad glavno stavbo, stolpi pa so bili pokriti z baročnimi zvoniki, ki so vsi spominjali na Villo Doria Pamphili v Rimu (zlasti na njeno prvotno zasnovo Giovannija Francesca Grimaldija).
[[File:Warsaw Wilanow Palace 2.jpg|left|thumb|Severno krilo, ki ga je postavila Elżbieta Sieniawska]]

Kralj in njegov knjižničar Adam Adamandy Kochański sta aktivno sodelovala pri načrtovanju in gradnji palače.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=21}}&lt;/ref&gt; Slednji je bil odgovoren za ideološki in umetniški program, kjer so motivi in dekorativni elementi igrali bistveno vlogo pri poveličevanju monarha, njegove žene in republike – doprsni kipi kralja in kraljice med podobami starodavnih likov, bogov in boginj, rimskih cesarjev in cesaric (kot so [[Kastor in Polidevk|Dioskura]], [[Zevs]]-[[Amon]], [[Sibila (prerokinja)|Sibila]], [[Romul]], Reja Silvija, [[Aleksander Veliki]], [[Kleopatra VII.]], [[Didona]] in [[Vespazijan]] med drugimi), Orel in Pogonija, personifikacije regij Commonwealtha ([[Mazovija]] in [[Velikopoljska]], [[Samogitija]], [[Rdeča Rutenija]] in [[Kraljeva Prusija]]).&lt;ref&gt;Kipi [[Polesje]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolije]], [[Volinija|Volinije]] in [[Smolensk]]a s [[Černigov]]om, ki so bili namenjeni okrasitvi fasade južne galerije, niso bili nikoli dokončani.{{Harvnb|Fijałkowski|1983|pp=45–47,53}}&lt;/ref&gt; Izdelali so jih kiparji Andreas Schlüter (številni reliefi in drugi sekundarni vidiki fasade),&lt;ref&gt;{{navedi splet |author = Wiesław Gierlowski |url = http://www.amber.com.pl/en/resources/history-of-amber/item/427-the-amber-study-of-king-frederick-i |title = The Amber Study of King Frederick I |work = amber.com.pl |access-date = 2011-11-05 |archive-date = 2012-01-10 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120110210424/http://www.amber.com.pl/en/resources/history-of-amber/item/427-the-amber-study-of-king-frederick-i |url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Stefan Szwaner in štukater Antoni iz Wilanowa. Nekatere skulpture je v Nizozemski izdelala delavnica Lodewijka Willemsensa in Artusa Quellina starejšega, nato pa so bile poslane v Gdansk in nato prepeljane v Varšavo.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=30,38}}&lt;/ref&gt; Okrašena sončna ura na južni steni s [[Kronos]]om, skupaj z nasprotno kompozicijo z [[Uran (mitologija)|Uranom]] na severni steni, je bila namenjena poudarjanju kraljevega pokroviteljstva znanosti in urejenosti v Commonwealthu med njegovo vladavino. Izdelal jih je Antoni iz Wilanowa po načrtih [[Johannes Hevel|Johannesa Hevela]] (astronomski vidik), [[Adam Adamandy Kochański|Adama Adamandyja Kochańskega]] (matematični vidik) in Augustyna Loccija (umetniški vidik).&lt;ref&gt;{{navedi splet |author = Z. Mrugalski |url = http://www.zegarkiclub.pl/?dir=historia/osoby/03 |title = Historia zegarmistrzostwa - osoby polskiego zegarmistrzostwa |work = zegarkiclub.pl |access-date = 2008-02-21|language=pl}}&lt;/ref&gt;

Stranski krili, ki obdajata dvorišče, je zgradila Elżbieta Sieniawska dolgo po njegovi smrti. Zgrajene so bile v četrti fazi širitve med letoma 1720 in 1729. Sieniawska si je zelo prizadevala ohraniti pomembno zgodovinsko rezidenco ''Rex victoriossimus'' (Zmagoslavni kralj), kot so jo imenovali.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=12,111}}&lt;/ref&gt; Kljub temu je palačo preoblikovala v francosko palačo ''palais enchanté'' po načrtih Giovannija Spazzia, z dvema novima kriloma, ki se skladata s ''[[Corps de Logis]]'' iz 17. stoletja. Za ta podvig je najela najbolj priznane arhitekte in umetnike, kot so že omenjeni Spazzio, Jan Zygmunt Deybel, Józef Fontana, Jan Jerzy Plersch in Giovanni Rossi. Medtem ko je bila prvotna kraljeva palača okrašena z reliefi, ki prikazujejo dejanja Jana III., so bila nova krila okrašena z bojnimi dosežki Sieniawskinega moža in tasta - Adama Mikołaja in Mikołaja Hieronima Sieniawskega, Sobieskega tovariša.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=112}}&lt;/ref&gt;

=== Notranjost ===
[[File:Siemiginowski Allegory of Autumn.jpg|thumb|right|Strop z alegorijo jeseni, Jerzy Siemiginowski-Eleuter]]

Pri dekoraciji notranjosti palače so sodelovali najvidnejši poljski in tuji umetniki. Zaupali so jo slikarjem Martinu Altomonteju, Janu Rayznerju iz Lvova, Michelangelu Palloniju, kiparju Stefanu Szwanerju in štukaterjem Szymonu Józefu Bellottiju, Antoniju iz Wilanowa in Abrahamu Parisu.&lt;ref name=&quot;interior&quot;&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|pp=21–23}}&lt;/ref&gt; Nadzorovali so jih uradni dvorni slikarji Claude Callot in kasneje Jerzy Siemiginowski-Eleuter. Slednji, eden največjih poljskih slikarjev tistega časa, je pomembno vplival na poznejše notranje vidike palače (stropovi v državnih sobah, freske). Notranjo dekoracijo je nadzoroval tudi Adam Kochański, velik občudovalec Kitajske, ki je podpiral tesnejše gospodarske odnose Commonwealtha s 'centralnim narodom'. Zaradi njegovega vpliva sta bila Wilanów in druge rezidence polne luksuznega kitajskega uvoza in kitajskega poslikave.&lt;ref name=&quot;chinoiserie&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.wilanow-palac.pl/fashion_for_chinoiserie_at_wilanow_palace.html|title = Fashion for chinoiserie at Wilanów Palace|work = wilanow-palac.art.pl|access-date = 2011-11-02|archive-date = 2011-03-16|archive-url = https://web.archive.org/web/20110316231518/http://www.wilanow-palac.pl/fashion_for_chinoiserie_at_wilanow_palace.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:Murzynek z papugą.jpg|left|thumb|upright|''Afriški služabnik, ki nosi papigo'' (detajl freske Giuseppeja Rossija)]]

Palačni inventar iz 17. stoletja je vključeval dela največjih sodobnih in antičnih mojstrov, kot so [[Rembrandt]] (''Portugalski rabin'', ''[[Dekle v okvirju slike]]'', ''Čaščenje modrecev'', ''Abraham in Hagara'', ''Portret starca'' v tako imenovani Nizozemski sobi palače), Pieter van Laer, imenovan Bamboccio (''Popotniki''), [[Anthonis van Dyck]] (''Kristus v vrtu Getsemani''), Ferdinand van Kessel (bojni prizori, alegorične slike in tihožitja), [[Raffaello Santi|Rafael]], bratje Caracci, [[Guido Reni]] in Bernardo Strozzi.[24] Sobe so bile polne dragocenega pohištva, kot so srebrna zložljiva pregrada, srebrna piramida z 11 košarami, tristopenjski srebrn vodnjak ali svileni baldahin, ki ga je podaril perzijski šah. Žal so jih naslednji lastniki raztresli, prisvojil jih je Friderik Avgust Saški in jih prepeljal v Dresden ali pa so jih Nemci med drugo svetovno vojno izropali (npr. omara iz želvovega oklepa Jana III., ki je niso nikoli našli).&lt;ref&gt;{{navedi splet |author = Monika Kuhnke |url = http://www.nimoz.pl/pl/wydawnictwa/czasopisma/cenne-bezcenne-utracone-archiwum/2000/nr-12000/cenny-dar-dla-zwyciezcy-spod-wiednia |title = Cenny dar dla zwycięzcy spod Wiednia |work = www.nimoz.pl |publisher = valuable, priceless, lost |year = 2000 |access-date = 2008-02-21 |language = pl |archive-url = https://web.archive.org/web/20160307052453/http://nimoz.pl/pl/wydawnictwa/czasopisma/cenne-bezcenne-utracone-archiwum/2000/nr-12000/cenny-dar-dla-zwyciezcy-spod-wiednia |archive-date = 2016-03-07 |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Med umetniki, ki so bili v 18. stoletju imenovani za dekoracijo notranjosti palače, so bili Giuseppe Rossi, italijanski freskant, ki je okrasil sobe s ''[[trompe l'oeil]]'' slikami, in štukaterja Francesco Fumo in Pietro Innocente Comparetti. Po zgledu kraljice Marije Kazimire Sobieske, ki je naročila sliko sebe kot boginje na palačnih stropih, je Elżbieta Sieniawska okrasila spodnji vestibul s fresko Flore. Na njeno pobudo so bile stene v kraljevih sobah prekrite z genovskim žametom.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=114}}&lt;/ref&gt; Stene drugega nadstropja, torej velike jedilnice, so bile prekrite s freskami, ki so prikazovale Apolona, Minervo in Herkula kot alegorijo Virtus Heroica (junaška hrabrost), Hebo pa je simbolizirala Venustas (lepoto), dopolnjeno z oklepom. Sieniawskina hči, Maria Zofia Czartoryska, je palačo opremila z novimi kamini iz belega češnjevega marmorja in okronana z ogledali v bogatih rokokojskih okvirjih.

V pogodbi s kraljem Avgustom II. ga je Maria Zofia zavezala, da bo palačo ohranil nespremenjeno. Zato so bila njegova dejanja omejena na dokončanje nove jedilnice, imenovane Bela soba v južnem krilu, in na dekoracijo nekaterih nedokončanih notranjosti. Strope in druge slike so izdelali Julien Poison, Johann Samuel Mock in Lorenzo Rossi, dekorativne lakirane plošče v kitajski sobi pa je izdelal Martin Schnell.

=== Vrt ===
[[File:Park 4.JPG|thumb|260px|Palačni vrtovi]]

Skoraj od samega začetka je sestavni del palače vrt. Sprva je imel značaj baročnega italijanskega vrta v polkrožni obliki, ki je obdajal palačo na vzhodu. V svoji kompoziciji se je ta geometrijski vrt dobro ujemal s starodavnimi vzorci in ureditvijo palače. Sestavljen je bil iz zgornjega vrta, ki je bil na terasi z dvema nadstreškoma v obliki luči v vsakem kotu in spodnjega vrta. V tretji fazi obnove palače so geometrijske vrtne parterje zamenjali vezeni parterji v francoskem slogu, ki so jih navdihnila dela [[André le Notre|Andréa Le Nôtra]].&lt;ref&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=102}}&lt;/ref&gt;] Takrat so vrt okrasili pozlačeni svinčeni kipi Gasparja Richterja iz Gdanska in vaze, izrezljane iz češnjevega marmorja iz Chęcina.V začetku 18. stoletja so vrt razširili, poznobaročno parterno ornamentiko pa so nadomestili z motivi iz obdobja regence, ki jih je na severnem delu dopolnil grb Sieniawske, Szreniawa, na južnem pa njen monogram. Leta 1784 je Izabela Lubomirska sosednja ozemlja folwarka Wilanów preoblikovala v anglo-kitajski vrt po načrtih Szymona Bogumiła Zuga. Ta novi vrt z bogatim rastlinjem, vijugastimi potmi in kaskadami so navdihnila dela Williama Chambersa, Thomasa Whatelyja in Augusta Moszyńskega.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Fijałkowski|1983|p=120}}&lt;/ref&gt;
[[File:Wilanów Pałac.jpg|thumb|center|900px|{{center|Pogled na ''corps de logis'' iz ''cour d'honneur''}}]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Wilanów Palace}}
*[http://www.wilanow-palac.pl/en Wilanów Palace Museum website]
*[https://www.itsbeyondmycontrol.com/wilanow-young-talents-fashion-court-king-jan-iii-sobieski-exhibition/ Wilanow for Young Talents – Fashion at the Court of King Jan III Sobieski exhibition]


[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Varšavi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1696]]
[[Kategorija:Palače na Poljskem]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura na Poljskem]]
[[Kategorija:Muzeji na Poljskem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1805]]</text>
      <sha1>7z5icjiy3b6txqpcs0lyf06boo1e1q6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>590815</id>
    <revision>
      <id>6771675</id>
      <parentid>6771115</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:15:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6771675</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="365716" sha1="nxsd8r34frh26gmjcx9saqs4z23p6ah" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

== Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku ==
Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda.''{{Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave
ter porečje Soče.''{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

=== Karantanija ===
[[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}}

==== Vprašanje ozemeljskega obsega ====
Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}

Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}}
[[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}}

==== Etnična sestava ====
Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}

Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski in Štih ne izključujeta niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}}

Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}}

Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}

Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}}

=== Karniola ===
Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}

Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}}

=== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ===
P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} 

I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}  

Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}}

Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}}

Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}}

Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}
[[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]]
Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}}

Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}}

Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Slovanski etno- in lingvonim ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}

Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}

Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}}

Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}}

Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.
=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, &amp; Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &amp;c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &amp;c. oder zum Croaten, Sclavoniern &amp;c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &amp;c. Illyrus, i, m. &amp; Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &amp;c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &amp;c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &amp;c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, &amp; adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum &amp; præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}}

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}}
[[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]]
Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije:

* nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'',
* nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'',
* nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''.

Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}

Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}}

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}}

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=hr&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&amp;lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}}
* {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}}
* {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}}
* {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&amp;page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
*{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021 |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>nxsd8r34frh26gmjcx9saqs4z23p6ah</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žganec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>594975</id>
    <revision>
      <id>6771724</id>
      <parentid>6556053</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:19:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Html -&gt; pomišljaj</comment>
      <origin>6771724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="809" sha1="r1cwy239ptl3cnq45u5bzdkr5f5894u" xml:space="preserve">'''Žganec''' [žgánec] je  [[priimek]] več osebnosti.

== Znane nosilke in nosilci priimka ==

* [[Albin Žganec]] (* 1958), slovenski šahist
* [[Bruno Žganec]] (* 1995), hrvaški košarkar
* [[Jerneja Žganec Gros]]
* [[Karlo Žganec]] (* 1995), hrvaški košarkar
* [[Mitja Žganec]] (* 1983), slovenski mednarodni nogometni sodnik
* [[Tomas Žganec]] (* 1973), slovenski oboist
* [[Urška Žganec]] (* 1991), slovenska nogometašica
* [[Vinko Žganec]] (1890–1976), hrvaški etnomuzikolog

== Glej tudi ==

* priimke [[Žgavec]], [[Žigon (priimek)|Žigon]], [[Žagar]], [[Žgank]], [[Žgalin]], [[Požgan]]
* priimke [[Žgajnar]], [[Žgajner]], [[Žganjer]]

== Zunanje povezave ==

* {{baza imen SURS|priimek=Žganec}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]
[[Kategorija:Hrvaški priimki]]</text>
      <sha1>r1cwy239ptl3cnq45u5bzdkr5f5894u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Črnelo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>595800</id>
    <revision>
      <id>6771455</id>
      <parentid>6679691</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:07:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6771455</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3823" sha1="dsxya0nn20hdmpr20k2bv96umeol0px" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grad Črnelo
| image = Valvasor_-_Grad_Črnelo.jpg&lt;!-- WD --&gt;
| caption = Grad Črnelo iz leta 1679, bakrorez Janeza Vajkarda Valvasorja 
| locmapin = Slovenija
|coordinates = &lt;!-- WD --&gt; 
| map_caption         = Geografski položaj v Sloveniji 
| location = &quot;Hribarjev hrib&quot;  nad vasjo [[Turnše]],
| architect = 
| designation1 = nslp
| designation1_offname = Razvaline gradu Črnelo
| designation1_date =                  
| designation1_number = 1-10656&lt;ref&gt;{{RKD|1-10656}}&lt;/ref&gt;        
| občina = Domžale
|built=1. polovica 13. stoletje|restored=1449|architecture=[[romanika]]}}

'''Grad Črnelo''' ({{Jezik-de|Rotenbuchel}}, Rottenbichell ali ''Rottenbüchl&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1623363.7566164024%2C5805374.028836645%2C1631024.8100871528%2C5808494.359293668&amp;map-list=1&amp;layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - Prva vojaška raziskava|accessdate=26. december 2025|website=maps.arcanum.com}}&lt;/ref&gt;'') je nekdanji grad, ki je stal na vrhu “Hribarjevega griča” severno nad vasjo [[Turnše]] v [[Občina Domžale|občini Domžale]], ob cesti [[Češenik]]–[[Količevo]] na vzhodnem robu [[Kamniškobistriško polje|Kamniškobistriškega polja]]. Grad so opustili verjetno ob koncu 17. stoletja ali začetku 18. stoletja, ko so ob zahodnem vznožju [[osamelec|osamelega]] Hribarjevega griča z materialom iz ruševin opuščenega gradu zgradili nov [[dvorec Črnelo]]. Od mogočnega srednjeveškega gradu Črnelo so ostale le antropogene terase in ruševinske groblje na vrhu hriba.

== Zgodovina ==

Grad Črnelo so pozidali vitezi Črnelski v prvi polovici 13. stoletja, saj se vitez Henrik Črnelski v listinah pojavlja še pred letom 1252. Prvoten grad je bil bivalni stolp, stolpasti dvor, plemiško prebivališče oziroma grad z značilnim stolpom “turnom”, po katerem so poimenovali tudi vas Turnše (včasih Podturnše), to je vas pod grajskim turnom. V pisnih virih se stari grad Črnelo izrecno prvič omenja 5. januarja 1297, ko je bil to matični grad vitezov Črnelskih, ki so bili ministeriali [[Spanheimi|Spanheimov]].  

Vitezi Črnelski so grad posestvovali do leta 1395, ko je rodbina izumrla po moški strani. Tako je v listinah med leti 1310 in 1354 omenjen Nikolaj ''Piers de Rottenpuchel''. Pred letom 1353 je bil vitez Nikolaj kastelan na [[Mali grad, Kamnik|Malem gradu]] v Kamniku. Posesti Črnelskih vitezov so podedovali grofje [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]], ki so grad Črnelo posedovali naslednjih dvesto let. Leta 1449 so grad temeljito prezidali v štirioglato stavbo z obrambnimi stolpi, kot je razvidno iz [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevega]] bakroreza iz leta 1679. To so dokumentirali tudi na kamniti plošči z napisom “Gradnjo je začel [[Žiga Lamberg]] leta 1449”, ki so jo kasneje prenesli in vzidali v novi dvorec Črnelo.

Grad so v 16. stoletju dodatno urtdili z zunanjim obzidjem, zaradi obrambe pred turškimi vpadi in kmečkimi upori. Leta 1515 je bil grad Črnelo eden redkih gradov na Kranjskem, ki mu uporni kmetje niso prizadejali večje škode. Leta 1619 je grad in gospostvo Črnelo s poroko pridobil Vajkard pl. Saurau. Leta 1673 je bila lastnica Črnela Felicita Saurau, ki ga je kasneje predala svojemu zetu Janezu Baltazarju Raspu. Kasnejši lastniki gospoščine in gradu so bili od 1710 baron Volf Herbert Apfaltrer, leta 1762 pa ga je na dražbi kupil Aleksander pl. Andriolli. Grad je bil opuščen v začetku 18. stoletja nakar je hitro propadal. Razvaline so uporabili pri gradnji novega dvorca Črnelo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|grad Črnelo}}

{{Gradovi v Sloveniji}}

[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Črnelo]]
[[Kategorija:Občina Domžale]]</text>
      <sha1>dsxya0nn20hdmpr20k2bv96umeol0px</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>595919</id>
    <revision>
      <id>6771720</id>
      <parentid>6768736</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T00:00:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ž */</comment>
      <origin>6771720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13621" sha1="etjp2a6vq4pvlnmn2sbcjgtudpqxvhp" xml:space="preserve">'''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Dušan Agrež]]
* [[Dolfe Ahačič]]
* [[Ivan Ahtik]] (1899-)
* [[Vlado Ahtik]]
* [[Uroš Aljančič]]
* [[Vanja Ambrožič]]
* [[Vojko Ameršek]]
* [[Slavko Amon]]
* [[Pane Andov]]
* [[Leopold Andree (inženir)]]
* [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]]
* [[Stojan Armič]]
* [[France Avčin]]
* [[Maja Atanasijević Kunc]]
* [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]]
* [[Dušan Avsec]]
* [[Valentin Ažbe]]

== B ==

* [[Jan Babič]]
* [[Rudolf Babič]]
* Tadeja [[Babnik]]
* [[Maks Babuder]]
* [[Tadej Bajd]]
* [[Zdravko Balorda]]
* Miro(slav) Baraga
* [[Niko Basarič]]
* [[Boštjan Batagelj]]
* [[Valentin Batagelj]]
* [[Tina Batista Napotnik]]
* [[Jožko Battestin]]
* [[Vratislav Bedjanič]]
* [[Gaber Begeš]]
* [[Samo Beguš]]
* [[Aleš Belič]]
* [[Avgust Belič]]  
* ([[Rudolf Berce]])
* [[Franc Bergelj]]
* [[Marko Berginc]]
* ([[Aleš Berkopec]])
* [[Maks Berlec]]
* [[Rok Bernard]]
* [[Janez Bešter]]
* [[Grega Bizjak]]
* [[Boštjan Blažič]]
* [[Sašo Blažič]]
* [[Roman Blenkuš]]
* [[Viktor Bodlaj]]
* [[Uroš Bogataj]]
* ([[Klemen Bohinc]])
* [[Rok Bojanc]]
* [[Jovan Bojkovski]]
* [[Bojko Boltin]]
* [[Stane Bonač]]
* [[Mitja Borko]]
* ([[Dušan Brajnik]])
* [[Božidar Bratina]]
* [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]]
* [[Franc Bratkovič]]
* [[Kristijan Brecl]]
* [[Miloš Brelih]]
* [[France Bremšak]]
* [[Zmago Brezočnik]]
* [[Franc Breznik]]
* [[Alfred Brežnik]]
* [[Jožko Budin]]
* [[Marko Bukovec]]
* [[Aleš Bulc]]
* [[Arpad Bürmen]]
* [[Miran Bürmen]]
* [[Jurij Butina]]
* [[Tomaž Butina]]

== C ==

* [[Peter Cafuta]]
* [[Rafael Cajhen]]
* [[Drago Chvatal]] 1909-2000
* [[Edvard Cilenšek]]
* ([[Matjaž Colnarič]])
* [[Andrej Cvelbar]]

== Č ==

* [[Andrej Čampa]]
* [[Albert Čebulj]]
* [[Marko Tomaž Čepin]]
* [[Peter Čepon]]
* [[Jože Černelč]]
* [[Evgen Černigoj|Evgen (Adolf) Černigoj]]
* [[Gregor Černivec]]
* [[Marko Černivec]]
* [[Anton Čižman]]
* [[Henrik Čopič]]
* [[Gregor Čremošnik mlajši]]
* [[Žarko Čučej]]

== D ==

* [[Mojca Debeljak]]
* [[Janez Dekleva]]
* ([[Saša Marko Dekleva]])
* [[Igor Devetak]] (ZDA)
* [[Klemen Deželak]]
* [[Marko Diaci]]
* [[Saša Divjak]]
* [[Janez Dobeic]]
* [[Aleš Dobnikar]]
* ([[Andrej Dobnikar]])
* [[Simon Dobrišek]]
* [[Tomaž Dogša]]
* [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]]
* [[Drago Dolinar]]
* ([[Gregor Dolinar]])
* [[Janko Drnovšek]]

== Đ ==
* [[Mehmedalija Đonlagić|Mehmedalija (Dali) Đolangić]]
* [[Denis Đolangić]]

== E ==

* [[Matjaž Eberlinc]]?
* [[Edo Erzetič]]
* [[Rafael Eržen]]

== F ==

* [[Nadja Fajdiga]]
* [[Iztok Fajfar]]
* [[Rajko Fajt]]
* [[Zvonko Fazarinc]]
* [[Dušan Fefer]]
* [[Darinka Ferjančič-Stiglic]]
* [[Stanislav Ferkolj]]
* [[Tatjana Filimonova]]
* [[Ivan Fink]]
* [[Rastko Fišer]]
* [[Karel Flisar]]
* [[Jože Furlan]]

== G ==

* [[Peter Gajšek]]
* ([[Matjaž Gams]])
* [[Branden Garrett]]
* [[Jože Gasperič]] (Jože Gašperič?)
* Janez Gašperin
* [[Inko Gerlanc]]
* [[Ivan Gerlič]] 
* [[Gregor Geršak]] 
* [[Boštjan Glažar]] 
* [[Robert Golob]]
* [[Boštjan Gomišček]]
* [[Ferdo Gorjanc]]
* [[Slavko Gorjup]]
* [[Žarko Gorup]]
* [[Dejan Gradišar]]
* [[Miro Gradišar]]
* [[Miha Gradišek]]
* [[Vera Gradišnik]]
* [[Bojan Grčar]]
* [[Joseph Gregorich]] (1889-1984)
* [[Fedor Gregorič]] (1897-1970)
* [[Mirjan Gruden]]
* [[Nina Gržinić Frelih]]
* [[Boštjan Gspan]]
* [[Andrej Gubina]]
* [[Ferdinand Gubina]]
* [[Nikola Guid]]
* [[Veselko Guštin]]
* [[Ludvik Gyergyek]]
* [[Tomaž Gyergyek]]

== H ==

* ([[Izidor Hafner]])
* [[Melita Hajdinjak]]
* [[Drago Hartner]]
* [[Drago Hercog]]
* ([[Matjaž Hmeljak]])
* [[Edvard Höfler]]
* [[Slavko Hodžar]]
* [[Bogomir Horvat]]
* [[Boris Horvat]]
* [[Božidar Hribernik]]
* [[Iztok Hudales]]
* [[Dušan Hudnik]]
* [[Domen Hudoklin]]
* [[Iztok Humar]]
* [[Alojz Hussu]]

== I ==

* ([[Aleš Iglič]])
* [[Majda Ilar]]
* [[Andrej Iršič]]
* [[Rok Istenič]]
* [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021)

== J ==

* [[Franjo Jagodič]]
* [[Marko Jagodič]]
* [[Franc Jakl]] 
* Rudolf Jančar (1914-1991)
* [[Marko Jankovec]]
* [[Vincenc Janša]]
* [[Tomaž Jarm]]
* [[Tomaž Javornik]]
* [[Anton Jeglič]]
* Marjan Jenko (1961)
* [[Andrej Jerman Blažič]]
* [[Borka Jerman Blažič]]
* [[Peter Jereb (elektrotehnik)]]
* [[Miran Jerič]]
* [[Marjan Jevnikar]]
* [[Karel Jezernik]]
* [[Marko Jošt]]
* ([[Borut Jurčič Zlobec]])
* [[Matjaž Branko Jurič]]
* [[Dani Juričić]]
* [[Franc Jurkovič]]
* [[David Jurman]]

== K ==

* [[Zdravko Kačič]]
* [[Darko Kajfež]]
* ([[Tomaž Kalin]])
* [[Roman Kamnik]]
* [[Gorazd Kandus]]
* [[Maša Kandušer]]
* [[Monika Kapus Kolar]]
* [[Tatjana Kapus]]
* [[Renata Karba]]
* [[Rihard Karba]]
* [[Tomaž Karčnik]]
* [[Gorazd Karer]]   
* [[Simon Kaurin]] 
* [[Katarina Kavšek]] 
* [[Bojan Kekec]] 
* [[Uroš Kerin]] 
* [[Janko Kernc]] 
* [[Dušan Kernev]] 
* [[Nikolaj Keršič]] 
* [[Marko Kiauta]] 
* [[Edvard Kiker]]
* [[Blaž Kladnik]]
* [[Gregor Klančar]]
* [[Vladimir Klavs]] (1919-2013)
* [[Branko Klemenc]]
* [[Miroljub Kljajić]]
* [[Tomaž Klobučar]]
* [[Aleš Klofutar]]
* [[Matej Kobav]]
* [[Juš Kocijan]]
* [[Slavko Kocijančič]]
* [[Dušan Kodek]]
* [[Anton Kokalj (politik)]]
* [[Peter Kokelj]]
* [[Peter Kolbezen]]
* [[Irena Komprej]]
* ([[Igor Kononenko]])
* [[Jože Koprivnikar]]
* [[Janez Korenini]]
* [[Vekoslav Korošec]]
* [[Andrej Kos]]
* [[Anton Kos (elektrotehnik)]]
* [[Peter Kosmatin]]
* [[Drago Kostevc]]
* [[Andrej Košir]]
* [[Zvone Košnjek]]
* Milivoj Kotnik
* ? Kotnik
* [[Tadej Kotnik]]
* [[Franček Kovačec]]
* [[Stanislav Kovačič]]
* [[Arpad Köveš]]
* [[Marijan Koželj]]
* [[Venčeslav Koželj]]
* [[Jože Krajnc]]
* [[Alojz Kralj]]
* [[Viljem Kralj]]
* [[Iztok Kramberger]]
* [[Pavel Kranjec]]
* [[France Kranjc]]
* [[Janez Krč]]
* [[Matej Kristan]]
* [[Danijel Krivec]]
* [[Dejan Križaj]]
* [[Anton Kuhelj]]
* [[Matevž Kunaver]]
*[[Vinko Kunc]]
*[[Boris Kupec]]
*[[Roman Kužnar]]

== L ==

* [[France Lah]] (1923-1998)
* [[Franc Lahajnar]]
* [[Marko Lajovic]] 
* [[Sašo Lap]]
* [[Radomir Lapuh]]
* [[Dušan Lasič]]
* [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]]
* ([[Nada Lavrač]])
* [[Henrik Lavrič]]
* [[Aleš Leban]]
* [[Jadran Lenarčič]]
* [[Ladislav Lenart]]
* [[Konrad Lenasi]]
* [[Aleš Leonardis]] 
* [[Savo Leonardis]]
* [[Marko Lepetić]]
* [[Silvin Leskovar]]
* [[Matjaž Leskovšek]]
* [[Andrej Levstek]]
* [[Borut Likar]]
* [[Boštjan Likar]]
* [[Vito Logar]]
* [[Ivan Jan Lokovšek]]
* [[Miroslav Lozej]]
* [[Janko Lužnik]]

== M ==

* [[Alenka Maček Lebar]]
* [[Marijan Maček]]
* [[Severin Maffi]]
* [[Božidar Magajna]]
* [[Emil Mandeljc]]
* [[Milan Marčič]]
*[[Erik Margan]]
* [[Marjan Markelj]]
* [[Drago Matanović]]
* [[Zlatko Matjačić]]
* [[Drago Matko]]
* [[Borut Mavko]]
* [[Anton Mavretič]]
* [[Zofija Mazej Kukovič]]
* [[Igor Medič]]
* [[Tomi Medved]]
* [[Smiljan Mekicar]]
*[[Uroš Merc]]
* Damir Metelko
* [[Boris Mezgec]]
* [[Marko Meža]]
* [[Rafael Mihalič]]
* [[Aleš Mihelič]]
* [[France Mihelič ml.]]
* [[Marjan Mihelin]]
* [[Matjaž Mihelj]]
*[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]]
* [[Damijan Miklavčič]]
* [[Miro Milanović]]
* [[Damijan Miljavec]]
* [[France Mlakar]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Primož Mlakar]]
* [[Tomaž Mohorič]]
* [[Igor Mozetič]]
* [[Matej Možek]]
* [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]]
* [[Marko Munih (elektrotehnik)]]
* [[Vadim Murašov]]
* ([[Rudolf Murn]])
* [[Boštjan Murovec]]
* [[Gašper Mušič]]

== N ==

* ([[Julij Nardin]])
* [[Janez Nastran]]
* [[Boris Navinšek]]
* [[David Nedeljković]]
* [[Bojan Nemec]]
* [[Bojan Novak]]
* Franc Novak, elektronik, prof. (IJS)
* [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]]
* [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]]

== O ==

* [[Bogdan Oblak]]
* [[Simon Oblak]]
* [[Anton Ogorelec]]
* [[Evgen Ogrinc]]
* [[Andrej Olenšek]]
* [[Samo Omerzel]]
* [[Roman Opara]]
* [[Urša Opara Krašovec]]
* [[Bogoljub Orel]]
* [[Marij Osana]]
* ([[Milan Osredkar]])
* [[Radko Osredkar]]
* [[Igor Ozimek]]

== P ==

* [[Radovan Pajntar]]
* [[Rudi Pajntar]]
* [[Miloš Pantoš]]
* [[Igor Papič]]
* [[Alojz Paulin]]
* [[Nikola Pavešić]]
* [[Alenka Pavlič]]
* [[Mojca Pavlin]]
* [[France Pavlovčič]]
* [[Leon Pavlovič]]
* [[Nataša Pavšelj]]
* [[Andrej Pehani]]
* [[Beno Pehani]]
* [[Ernest Pehani]]
* [[Lucijan Pelicon]]
* [[Dušan Pelkič]]
* ([[Franc Perhavec]])
* [[Miran Perhavec]]
* [[Alojzij Perme]]
* [[Bojan Perme]]
* [[Franjo Pernuš]]
* [[Janez Perš]]
* [[Boštjan Peršič]]
* [[Milan Pertot (inženir)]]
* [[Tomaž Petaros]]
* ([[Marko Petkovšek]])=?
* [[Janko Petrovčič]]
* [[Martin Petrun]]
* [[Ljubo B. Pipan]]
* [[Zmagoslav Pipan]]
* [[Eva Pirc]]
* [[Rihard Piskar]]
* [[Marjan Plaper]]
* [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]]
* [[Miroslav Plohl]]
* ([[Savo Poberaj]])
* [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]]
* [[Matevž Pogačnik]]
* [[Boštjan Polajžer]]
* [[Tone Poljšak]]
* [[Dušan Ponikvar]]
* [[Roman Poniž]]
* [[Milan V. Popović]]
* [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025)
* [[Dušan Povh]]
* [[Anton Pozne]]
*Štefan Požlep
* [[Borut Prah]] (1935-2015)
* ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]])
* [[Marjan Prevc]]
* [[Cveto Preželj]]
* [[Jože Preželj]]
* [[Gregor Primc]]
* Igor Prodan 
* [[Gorazd Pucihar]]
* [[Janez Puhan]]
* [[Franc Pukšič]]
* [[Matevž Pustišek]]
* [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]]
* [[Igor Pušnik]]
== R ==

* [[Dušan Raič]]
* [[Vladislav Rajkovič]]
* [[Tomislav Rančić]] 
* [[Rok Rape]]
* [[Bruno Ravnikar]]
* [[Matej Reberšek]]
* [[Stanislav Reberšek]]
* [[Drago Resnik]]
* [[Andrej Ribič]]
* Lojze Ribič (1928-2023)
* [[Marjan Rihar]]
* ([[Karel Robida]])
* [[Rudolf Ročak]]
* [[France Rode]]
* [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]]
* Janez Rozman
* [[Miro Rozman]]
* [[Vojan Rozman]]
* Janko Rudolf (1898-1968)
* [[Franc Runovc]]
* [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]]
* [[Bruno Rusjan]]

== S ==

* [[Dušan Sajovic]]
* [[Dragan Savić]]
* [[Filip Sedmak]] 1929 -
* [[Matija Seliger]]
* [[Dušan Sernec]]
* [[Radovan Sernec]]
* [[Aleksander Sešek]]
* [[Anton Rafael Sinigoj]]
* [[Ivan Skubic]]
* [[Matej Slapšak]]
* [[Herbert Slivnik]]
* [[Tomaž Slivnik]]
* [[Franc Smole]]
* [[Franc Smolik]]
* [[Jaka Sodnik]]
* ([[Emilija Soklič]])
* [[Ivan Soklič]]
* [[Franc Solina|Franci Solina]]
* [[Boris Sovič]]
* [[Uroš Stanič]]
* ([[Aleš Stanovnik]])
* [[Slavko Starešinič]]
* [[Peter Starič]]
* ([[Konrad Steblovnik]])
* ([[Jožef Stefan]])
* [[Aneta Stefanovska]]
* [[Janez Sterniša]]
* [[Bruno Stiglic]]
* [[Andrej Stritar]]
* [[Drago Strle]]
* [[Boštjan Strmčnik]]
* [[Stanko Strmčnik]]
* [[Aleš Strojnik]]
* [[Primož Strojnik]]
* [[Primož Sukič]]
* [[Rajko Svečko]]
* [[Arno Svetlin]]

== Š ==

* [[Franc Šabeder]]
* [[Riko Šafarič]]
* [[Marko Šega]]
* [[Peter Šega]]
* [[Vladimir Šega]]
* [[Pavle Šegula]]
* [[Matej Šikovc]]
* [[Igor Škrjanc]]
* [[Vladimir Šlebinger]]
* [[Ivan Šmon]]
*[[Anton Štebi]]
* [[Berislav Štefančič]]
* [[Drago Štefe]]
* [[Boris Štemberger]]
* [[Andrej Štern]]
* [[Vitomir Štruc]]
* [[Franjo Štrukelj]]
* [[Ivan Štukovnik]]
* [[Mitja Štular]]
* [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]]
* [[Gorazd Štumberger]] 
* ([[Ivan Šubic]])
* [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]]
* [[Peter Šuhel (informatik)]]
* [[David Šuligoj]]?
* [[Arsen Šurlan]]

== T ==

* [[Peter Tancig]]
* [[Jurij Franc Tasič]]
* [[Igor Tičar]]
* [[Marko Tkalčič]]
* [[Dejan Tomaževič]]
* [[Sašo Tomažič]]
* ([[Gabrijel Tomšič]])
* [[Marko Topič]]
* [[Milan Topolovec]]
* [[Boris Tovornik]]
* ([[Denis Trček]])
* [[Mladen Trlep]]
* [[Roman Trobec]]
* [[Janez Trontelj]]
* [[Janez Trontelj ml.]]
* [[Lojze Trontelj]]
* [[Andrej Trost]]
* [[Tadej Tuma]]
* [[Ivo Turk]]
* [[Milan Turk]]
* [[Tit Turnšek]]

== U ==

* [[Anton Umek, elektrotehnik]]
* [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]]

== V ==

* [[France Vagaja]]
* [[Branko Vajda]]
* [[Vojko Valenčič]]
* [[Miroslav Vehovec]]
* [[Borut Velkavrh]]
* [[Gregor Verbič]]
* [[Evgen Verč]]
* [[Boštjan Vesnicer]]
* [[Marjan Vezjak]]
* [[Matjaž Vidmar]]
* [[Milan Vidmar]]
* [[Milan Vidmar mlajši]]
* [[Tone Vidmar]]
* [[Boštjan Vilfan]]
* [[Tugomer Vilfan]]
* [[Jernej Virant]]
* [[Stane Vižintin]]
* [[Andrej Vodopivec]]
* [[Lojze Vodovnik]]
* [[Danijel Vončina]]
* [[Jože Voršič]]
* [[Gorazd Vrabič]]
* [[Darko Vrečko]]
* [[Danilo Vrtačnik]]
* [[Tomaž Vrtovec]]
* [[Jože Vugrinec]]

== W ==

* [[Albin Wedam]]

== Z ==

* [[Ivan Zagradišnik]]
* [[Baldomir Zajc]]
* [[Matej Zajc]]
* [[Jože Zajec]]
* [[Peter Zajec]]
* [[Slavko Zajec]]
* [[Janez Zakonjšek]]
* [[Dušan Zavadlav]]
* [[Marko Zavrtanik]]
* [[Damjan Zazula]]
* [[Peter Zazula]]
* [[Andrej Zdešar]]
* [[Luka Zebec]]
* [[Mario Zec]]
* [[Igor Zelinka]]
* [[Bogomir Zidarič]]
* [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]]
* [[Tatjana Zrimec]]
* [[Andrej Zupanc]]
* [[Borut Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]] (1946)
* [[Jure Zupančič]]

== Ž ==

* [[Borut Žalik]]
* [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]]
* [[Miljutin Željeznov]]
* [[Andrej Žemva]]
* [[Zdravko Ženko]]
* [[Robert Žerjal]]
* [[Mario Žganec]]
* [[Andrej Žgank]]
* [[Janez Žibert]]
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Boris Žitnik]]
* [[Adolf Žižek]] (1942-2016)
* [[Viljem Žižek]]
* [[Franc Žlahtič]]
* [[Leon Žlajpah]]
* [[Silvo Žlebir]]
* [[Jože Žmavc]]
* [[Simon Žnidar]]
* [[Alenka Žnidaršič]]
* [[Viljem Žumer]]
* [[Peter Žunko]]
* [[Rok Žurbi]]

[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]]</text>
      <sha1>etjp2a6vq4pvlnmn2sbcjgtudpqxvhp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Društvo novinarjev Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603803</id>
    <revision>
      <id>6771822</id>
      <parentid>6686474</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:58:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Društva v Sloveniji]]; dodal [[Kategorija:Slovenska društva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9416" sha1="cv4oylnew5w99qx3n001fripcuqx2pm" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Organizacija
| name = Društvo novinarjev Slovenije
| abbreviation = DNS
| logo = &lt;!-- Logotip dodaj šele, ko je naložen na Wikipedijo ali v Zbirko, npr. Društvo novinarjev Slovenije logo.svg --&gt;
| logo_caption = Logotip Društva novinarjev Slovenije
| type = [[stanovska organizacija]]
| formation = 28. marec 1905; kot Slovensko časnikarsko društvo 22. oktober 1944
| founding_location = [[Ljubljana]]; [[Črnomelj]]
| headquarters = Vošnjakova ulica 8, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| region = [[Slovenija]]
| membership = skoraj 800 poklicnih novinarjev
| language = [[slovenščina]]
| leader_title = predsednik
| leader_name = [[Gašper Andrinek]]
| website = {{URL|https://novinar.com}}
}}

'''Društvo novinarjev Slovenije''' (kratica '''DNS''') je slovenska [[stanovska organizacija]] poklicnih [[novinar]]jev. Društvo skrbi za ugled novinarskega poklica, zagovarja interese novinarske skupnosti in deluje na področju novinarske etike, svobode medijev, varnosti novinarjev, izobraževanja ter podeljevanja novinarskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;

DNS se na svoji spletni strani opisuje kot stanovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki združuje skoraj 800 poklicnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt; Predsednik društva je [[Gašper Andrinek]].&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Po statutu je Društvo novinarjev Slovenije naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905 v Ljubljani, ter Slovenskega časnikarskega društva, ustanovljenega 22. oktobra 1944 v Črnomlju.&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot; /&gt; V zgodovinskem pregledu društvo kot pomemben začetek stanovske organiziranosti slovenskih novinarjev navaja ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev leta 1905, ki ga je sklical [[Fran Govekar]].&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot; /&gt;

Društvo je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih povezano z razvojem slovenskega časnikarstva, novinarskega organiziranja in poklicne samoregulacije. V sodobnem obdobju se DNS ukvarja predvsem z varovanjem novinarskih standardov, poklicno podporo novinarjem, spremljanjem pritiskov na novinarje in podeljevanjem stanovskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Organizacija ==

Najvišji organ društva je skupščina, operativno pa društvo vodi upravni odbor. Po podatkih uradne strani DNS je predsednik društva Gašper Andrinek, v upravnem odboru pa so med drugim [[Katarina Bulatović]], [[Anja Deučman]], [[Nevenka Dobljekar]], [[Anja Intihar]], [[Nika Kunaver]], [[Špela Kuralt]], Sarah Neubauer, Voranc Vogel, [[Mojca Zorko]] in Franja Žišt.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

Svet DNS sestavljajo člani upravnega odbora in predsedniki novinarskih aktivov.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt; Med zaposlenimi sta na uradni strani društva navedeni Špela Stare in Anastazia Stepić.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Novinarska etika in Novinarsko častno razsodišče ==

DNS je skupaj s [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatom novinarjev Slovenije]] povezan z [[Novinarsko častno razsodišče|Novinarskim častnim razsodiščem]], samoregulativnim organom, ki presoja skladnost novinarskega ravnanja s [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksom novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

Kodeks novinarjev Slovenije vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja. Skladnost ravnanj s kodeksom ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Povezave z mednarodnimi organizacijami ==

DNS je na strani [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] naveden kot slovensko novinarsko združenje s sedežem na Vošnjakovi ulici 8 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot; /&gt; Na spletni strani DNS so med pomembnimi povezavami navedene tudi mednarodne in sorodne organizacije, med njimi [[European Federation of Journalists|Evropska zveza novinarjev]], [[International Federation of Journalists|Mednarodna zveza novinarjev]], [[International Press Institute|Mednarodni inštitut za tisk]], [[Committee to Protect Journalists]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot; /&gt;

== Predhodne nagrade Bratstvo resnice / Consortium Veritatis ==

Pred uvedbo nagrad Čuvaj/watchdog je DNS podeljeval novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis. Uradni seznam DNS navaja prejemnike od leta 2003 do leta 2012.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemniki
! Opomba
! Vir
|-
| 2012
| [[Matjaž Tanko]], [[Primož Cirman]], [[Jana Vidic]], [[Luka Cjuha]], [[Peter Verč]], [[Nejc Gole]]
| med prejemniki so bili nagrajenci za življenjski prispevek, izstopajoče novinarske dosežke, fotografijo in dosežke mladih novinarjev
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2011
| [[Sandi Frelih]], [[Boštjan Videmšek]], [[Uroš Škerl Kramberger]], [[Robert Škrlj]], [[Dragica Korade]], [[Matjaž Rušt]], [[Matej Povše]], [[Adrijan Bakič]], Franja Žišt
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2010
| Jure Bračko, [[Marjan Horvat]], [[Tit Košir]], [[Matjaž Rušt]], [[Jelena Aščić]], [[Zorana Baković]], [[Igor Vidmar]], [[Blanka Dobršek]]
| nagrade za mlade novinarje, fotografijo, izstopajoče novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo ter življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2009
| [[Gojko Bervar]], Sašo Dravinec, [[Milena Zupanič]], Aljoša Stojič, [[Luka Cjuha]], [[Bojan Velikonja]], [[Anja Hlača]]
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2008
| [[Joco Žnidaršič]], [[Ali Žerdin]], [[Tanja Gobec]], Dejan Rat, [[Tit Košir]], [[Matej Povše]], Vasja Jager, Mojca Zorko
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2007
| [[Lenart J. Kučić|Lenart Kučič]], Vesna Ćurković, [[Bojan Velikonja]], [[Jure Eržen]], [[Alma Maruška Sedlar]], Jože Pogačnik
| nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve, fotografijo, mlade novinarje in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2006
| [[Matej Povše]], Matija Stepišnik, [[Dejan Ladika]], Janko Rath, Jaka Adamič, Janja Intihar, [[Meta Krese]], [[Meta Roglič]], [[Jože Hudeček]]
| nagrade za fotografijo, mlade novinarje, lokalno in regionalno novinarstvo, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2005
| Ksenja Hahonina, [[Primož Cirman]], Miran Korošec, Mirko Štular, [[Barbara Šurk]], [[Jurij Gustinčič]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2004
| Staša Kozmi, [[Borut Mekina]], Zlatka Strgar, [[Ksenija Horvat]], Aljana Jocif, [[Janko Lorenci]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2003
| Tadeja Lampret, Damijan Toplak, Radio Šmarje pri Jelšah, [[Tanja Lesničar Pučko]], [[Ervin Hladnik Milharčič]], Mija Škrabec Arbanas, Irena Majce
| nagrade za mlade novinarje, lokalne medije, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

*

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/ |title=Društvo novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/zgodovina/ |title=Zgodovina društva |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/statut/ |title=Statut Društva novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/ |title=Kdo smo |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/povezave/organizacije/ |title=Organizacije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ifj.org/what/workers-rights/rights-at-work/freedom-of-association/slovenia |title=Slovenia - IFJ |website=International Federation of Journalists |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Drustvo novinarjev Slovenije}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1905]]</text>
      <sha1>cv4oylnew5w99qx3n001fripcuqx2pm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne volitve v Sloveniji 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604142</id>
    <revision>
      <id>6771522</id>
      <parentid>6768398</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:24:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771522</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38874" sha1="nhb8ht27wamo9ok9xkmm565rxmutnk9" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum               = 15. november 2026          
| upravičencev        = 1.605.948
| udeležba            = 
| datum               = 29. november 2026          
| upravičencev        = 
| udeležba            =   
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>nhb8ht27wamo9ok9xkmm565rxmutnk9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771525</id>
      <parentid>6771522</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:27:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771525</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38874" sha1="qqgx6273iz5d1pskwga1tajbgch062v" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum               = 15. november 2026          
| upravičencev        = 1.605.948
| udeležba            = 
| datum_2             = 29. november 2026          
| upravičencev_2      = 
| udeležba_2          =   
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>qqgx6273iz5d1pskwga1tajbgch062v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771529</id>
      <parentid>6771525</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:30:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771529</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38873" sha1="5x577eqb81bf764437d862mz2qtyram" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         =  
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>5x577eqb81bf764437d862mz2qtyram</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771616</id>
      <parentid>6771529</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:53:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38925" sha1="2y1l1gd5nga2vjk5d3e155rz3h5b654" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>2y1l1gd5nga2vjk5d3e155rz3h5b654</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771627</id>
      <parentid>6771616</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:18:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39016" sha1="3g1to5tiy53hs9eexf47bjqo6ry1ner" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>3g1to5tiy53hs9eexf47bjqo6ry1ner</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:JoMK</title>
    <ns>3</ns>
    <id>604306</id>
    <revision>
      <id>6771753</id>
      <parentid>6764908</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T05:50:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predloge */ nov razdelek</comment>
      <origin>6771753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27222" sha1="ernbvtgflguwajz3ywuwaioylvz36nl" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}}
|vi=Pozdravljeni
|on=Pozdravljen
|ona=Pozdravljena
|vključno=Pozdravljen_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=pozorni
|on=pozoren
|ona=pozorna
|vključno=pozoren_na
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}!

Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]]
|on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]]
|ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]]
|vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]]
|[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=dodali
|on=dodal
|ona=dodala
|vključno=dodal_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]],
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]&lt;/code&gt; v omrežju [[Libera.Chat]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, 
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name.

Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}

--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST)

:PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST)
::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST)

== Enciklopedija Slovenije ==

Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha 

Jazbinšek  umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek?  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST)

:Glede tega mojega cilja - to nisem napisal zato, da bi morali te osebnosti v Wikipediji opisati na podlagi ES, ampak zgolj to, da so dovolj pomembni, da si zaslužijo Wikipedijin članek. O pomankljivosti ES-ja sem vsekakor seznanjen, saj bi bilo jemanje podatkov izključno iz tam za v članek precej nerodno, zaradi zastarelosti namreč, in pa tudi zaradi napak. Pri Mihi Jazbinšku si se pa zmotil, nisem jaz dodal tega podatka, temveč nekdo drug. Tudi jaz sem videl prvo poročilo šele 1. julija. Jaz sem samo nekaj predlogo urejal v skladu z smrtjo. Podatek pa je dodal @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]]. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:53, 2. julij 2026 (CEST)
::@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] mimogrede lahko omenim, da je I. Grdina našel zapisnik [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66ILPFXK &lt;nowiki&gt;[1]&lt;/nowiki&gt;] (160-2), kjer piše, da so člani Komisije za zgodovino pri ZKS in Sekcije MC CK ZKS za zgodovinopisje še tik pred razpadom enopartijskega sistema (november 1989) zgodovinopisje razumeli kot instrument političnega delovanja. Izrecno so namreč zagovarjali ustanovitev strokovnega telesa pri CK ZKS, ki bi poleg znanstvenega raziskovanja opravljalo tudi »''sprotni strokovni servis za potrebe organov ZKS''«, obenem pa so si ''prizadevali'' usmerjati predstavitev zgodovine KPS in ZKS v Enciklopediji Slovenije. ZKS si je torej v času demokratizacije prizadevala ohraniti vpliv nad interpretacijo (lastne) preteklosti. Med navzočimi na seji so bili: Martin Ivanič, Dušan Biber, Božo Repe, Branko Babič, Ivan Križnar, Niko Lukež, Jože Peterkoč, Lidija Šentjurc, Vinko Hafner in Zdravko Troha. Opravičili pa so se: Tone Ferenc, Miran Kalšek, Marjetka Kastelic, Dušan Nećak, Franc Šali, Ljubica Šuligoj, Drago Štefe, Vida Deželak, Mirko Stiplovšek in Milan Ževart. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:11, 15. julij 2026 (CEST)
:::Poročilo mi je znano, ja. Seveda je veliko zgodovinarjev razumelo zgodovino kot podaljšano roko politike. Bilo je ogromno cenzure tudi glede ES. Tako sta cenzurirala vsebine [[Janko Pleterski|Pleterski]] in [[Ludvik Čarni|Čarni]], recimo o kakšnih zdrahah med partizanskimi voditelji, saj naj bi bili &quot;vsi enotni&quot;. Primer cenzure je tudi recimo [[Ivan Dolenec]], specialist za [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]], ki je šele v dodatni knjigi ES-ja. No, nekateri zgodovinarji imajo na zgodovino tak pogled še danes... Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:59, 15. julij 2026 (CEST)
:Pozdravljeni, podatek sem jaz dodal, sem ožji sorodnik, tako da je podatek o datumu smrti pravilen. Lp, Geega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST)
::Lp, Grega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST)

: Pozdrav vsem. Ne pozabimo, da je princip, na katerem temelji Wikipedija, drugačen od uredniške politike Enciklopedije Slovenije ter drugih enciklopedij in leksikonov – te imajo namreč uredniški odbor, ki [[WP:IR|zbira in preverja podatke]] ter jamči za njihovo točnost, Wikipedija pa [[WP:P|v celoti temelji na že objavljenih podatkih iz verodostojnih virov]]. To pomeni, da ne sme sprejeti podatka zgolj na podlagi izjave nekoga, ki se predstavlja za ožjega sorodnika ({{u|Gbaggy}}, ni mišljeno kot omalovaževanje, poskušam le ponazoriti, zakaj so pravila takšna, kot so). Če je datum smrti objavljen v kakšni osmrtnici, novici, nekrologu ali leksikonu oz. enciklopediji (kamor ga sorodnik lahko posreduje), pa je pravilom zadoščeno in se datum lahko objavi v Wikipediji skupaj z navedenim virom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 2. julij 2026 (CEST)
::Se opravičujem Jonatanu, glede zadnje zadeva pa mislim, da je potrebno ožjim sorodnikom v takih primerih verjeti. Naša Wikipedija ima v primerjavi z kakšnimi večjimi namreč to posebnost, da  pokriva relativno majhno &quot;skupnost&quot; ali &quot;pleme&quot;, ki ima določene navade, mdr., da nekateri sorodniki, ki odločajo o objavi, skrivajo nekatere podatke, zlasti o datumu smrti, drugi pa jih objavijo na Wikipšediji. Tak primer je bil že lani v zvezi z Andrejem Marincem, z Božidarjem Grabnarjem, kjer je bil v detajle natančno opisan potek bolezni in smrti in objavljen še isti dan, ko je umrl, pa tudi nekateri drugi. Trdno stojim na stališču, ker sem tudi iz stroke, ki bi potrebovala dostop do uradnih podatkov, pa jih je skoraj nemogoče pridobiti zaradi zaostrene zakonodaje, da v takih primerih, če presodimo, da je vir verodostojen, torej tudi v tem primeru, kjer se je dodajalec podatka razkril kot ožji sorodnik, temu verjamemo. Težko si namreč predstavljam, da bi nekdo, ki zares pozna podatek, tega napisal napačno in iz kakšnih razlogov...  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-28279-21|&amp;#126;2026-28279-21]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-28279-21|pogovor]]) 17:02, 2. julij 2026 (CEST)
:::Glede tega se pa ne strinjam. Tukaj stojim za administratorji. Ravno v debato glede tega smo se spustili na strani Taja Kramberger, kjer je ona dodala podatke o svoji družini. Med drugim je napisala, da je potomec Josipa Jurčiča. Če je ta podatek preverljiv in ima ustrezen vir, v redu. A se tukaj ne moremo sklicevati na to, da govori resnico. Jaz se lahko recimo okličem za potomca Franceta Prešerna. Ta podatek bi bilo ekstremno težko dobiti, pa tudi če bi ga, bi moral biti ustrezen. Če vira ni, se takih stvari v članek ne da pisati. V tistem pogovoru smo se pogajali glede tega in še mnogih drugih stvari absurdnih 27 komentarjev (nadaljni komentarji se po večini ne nanašajo na to). Prosim, da se to ne zgodi v tem pogovoru. Če @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] nima vira, kot ga je omenil @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], se to na žalost ne da napisati v stran. Ne gre za to, da kdo komu ne verjame, so pač pravila. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:24, 2. julij 2026 (CEST)
::::Se opravičujem še enkrat. Imam dolgoletne izkušnje prav s podatki o rojstvu in smrti posameznih osebnosti. To je ena mojih glavnih preokupacij v službi in &quot;prostem&quot; času, kar - mimogrede - težko ločim. Bojim se, da marikateri podatek o smrti ne bo nikoli javno objavljen, zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov pa je po uradni poti tudi nemogoče priti do njih. Na marikaterem članku je napisano marikaj, kar ni direktno preverjivo, posredno pa je. Tako npr. vem, da se je Tajin starejši brat Anton-Tone Kramberger (1954-2025), ki sem ga tudi osebnio poznal, ukvarjal z rodoslovjem Krambergerjev v Muljavi in je pač prišel do ugotovitve sorodstva z Jurčičerm, kar sploh ni nič presenetljivega in nič takega, kar bi bilo absolutno nujno dokumentirati. Poznam tudi neko osebo, doma iz Muljave, ki se piše Kutnar; jo bom še povprašal... Seveda razumem, da je Wikipedija osnovana na virih, vendar je treba biti v nekaterih pravilih nekoloiko fleksibilen, poleg tega pa so administratorji v praksi precej nedosledni pri tem.   [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 19:13, 2. julij 2026 (CEST)
:::::Da me ne bo kdo narobe razumel - osebno tudi mislim, da bi lahko bili glede družin bolj fleksibilni. A kot sem že v prejšnjem komentarju omenil, lahko nekdo to izrabi za svojo korist, podatke pa lahko celo vpiše nekdo drug, ki se izdaja za ožjega družinskega člana. Seveda te ugotovitve sorodstva z Jurčičem ne bi bilo treba dokumentirati, a če se to vnaša v Wikipedijo, je treba na to biti pozoren. To piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]], še bolj podrobno pa [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|tukaj]] (nobeno poučevanje, samo malo bolj natančno, kaj mislim). Administratorji pa še posebej pri takih stvareh rade volje pomagajo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:24, 2. julij 2026 (CEST)
::::::BTW, naj dopolnim, da sem že večkrat posredoval Slovenski biografiji popravke glede točnih datumov smrti, ki so jih nato objavili. Nič ni narobe, če točnega datuma ni, nekoč bo že prišel, ko se bodo na to odzvali ustrezni viri. Že tako je preveč raznoraznih dolgotrajnih vandalov, ki poskušajo pisati potegavske prispevke o tem, da je njihova družina potomka teh in onih plemičev ... skratka izvirno raziskovanje in preverljivost sta ledeni strmini in v kolikor bi začeli popuščati pri teh in onih izjemah smo hitro na zgornjih skrajnih primerih. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:20, 3. julij 2026 (CEST)
:::::::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]],  [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:21, 3. julij 2026 (CEST)
::::::::Slučajno vem, kdo je dodal podatek pri Jazbinšku in potrjujem, da je vir v tem primeru verodostojen [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:13, 3. julij 2026 (CEST)
:::::::Kdo ali kaj so &quot;ustrezni viri&quot; ? [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:04, 4. julij 2026 (CEST)
::::::::Nekaj o tem piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]]. Ustrezni viri temeljijo na preverljivosti in zanesljivosti. Ko uporabnik ustvarja geslo, se mora držati smernic Wikipedije, če pa o virih še vedno ni prepričan, se lahko obrne  na administratorje. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:06, 4. julij 2026 (CEST)
:::::Pa še tole - t.i. posredna preverljivost virov je zelo težko določljiva, saj se zgolj iz nekega ustnega izročila ali nezapisanih informacij ne da sklepati, kaj lahko uvrstimo v članek. Seveda smo tako prisiljeni člankom prihraniti nešteto informacij, a se brez zapisa (ki je preverljiv) pač na žalost ne da. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:27, 3. julij 2026 (CEST)
::::::V nekaterih primerih se [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:11, 3. julij 2026 (CEST)
::::::Mimogrede - t. i. ne t.i.  @[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:42, 3. julij 2026 (CEST)
:::Popravek: gre seveda za Miklavža Grabnarja [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:34, 4. julij 2026 (CEST)
::::To posebej omenjam zqto, ker je ta primer izredno zanimiv in poučen, a za administratorja Yerpa, ki sem ga sam opozoril na to, ker sem mislil, da je pustil zanalašč, ker je biolog, pa sem se zmotil in je potem izbrisal vse variante navedb smrti Miklavža Grabnarja, čeprav se datumi ujemajo z javno objavo smrti in pogebom, tako da ni bilo nič kaj drugače kot zdaj pri Jazbinšku, samio še kraj je bil naveden in pa celoten povzetek bolezni in vzrokov smrti. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 21:32, 4. julij 2026 (CEST)
:::::Smem vprašati, katera je ta javna objava? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 23:49, 4. julij 2026 (CEST)
::::::To je bila osmrtnica v Delu okoli novega leta, saj so prav osmrtnice eden mojih poglavitnih virov za določanje datumov smrti in oz. pogrebov, pri čemer v redkih piše oboje, v nekaterih pa sploh ni nobenega datuma... [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:18, 5. julij 2026 (CEST)
:::::::Mogoče ravno zaradi tega niso tako zanesljive. Pa tudi je odvisno, če je bila osmrtnica samo v tiskani izdaji, v tem primeru ni dostopna vsem. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 01:23, 5. julij 2026 (CEST)
::::::::Seveda v tiskani, a je včasih to žal edini zanesljiv vir. 
::::::::Še enkrat komentar k naboru osebnosti v ES, ki je bila tudi zame včasih glavni vir podatkov o ljudeh. Izbor je bil opravljen po posameznih področjih in je bil, kolikor mi je znano seveda sproti popravljan, a tudi s tega vidika danes precej zastarel. Sicer v ES niso bile v ospredju osebnosti, ampak stvarna gesla, tako kot kasneje v Sloveniki, kjer je bil izbor le-teh še bistveno zmanjšan. Edini leksikon, ki je zajel osebnosti iz vseh mogočih leksikografskih virov, so Osebnosti (izšlo v dveh knjigah 2008 pri MK), ki žal tudi ni brez napak in pomanjkljivosti, a lahko boljša osnova za biografsko proučevanje, čeprav je v primerjavi z ES ne le ažuriran, ampak tudi nekoliko informativno &quot;osiromašen&quot;, pa tudi (predvsem v drugi knjigi) manjka kar nekaj manj pomembnih osebnosti, ki so bile v ES, tam pa izpuščene, ker smo morali krajšati obseg knjige, da je fizično ustrezala prvi. Sicer pa je še najbolj zanesljiv biografski vir SBL (Slovenski biografski leksikon), katerega druga verzija - NSBL počasi spet nastaja (pred izidom je črka D) in kjer spet sodelujem, žal pa zaradi počasnosti izhajanja ne pokriva enakomerno vseh črk oz. osebnosti iz vseh obdobij... [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 12:12, 5. julij 2026 (CEST)
::::::::BTW, Delo je v spletni obliki dostopno na strežnikih NUK-a in ne vidim razloga, zakaj to ne bi bil primeren vir – je pa res, da zastarela slika nagrobnika na portalu Pokopališč Žale ne podpira točnega datuma, okoliščine smrti pa so bile popolnoma nereferencirane ([[Special:Diff/6634459|redakcija]]). Odstranitev se mi je zdela popolnoma primerna in ne gre za osebno obračunavanje adminov.
::::::::Z ostalim se strinjam. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:55, 5. julij 2026 (CEST)
:::::::::Ali prav razumem, da so torej za Wikipedijo relevantne predvsem oz, skoraj samo samo reference, ki so dosegljive na spletu?  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 20:13, 5. julij 2026 (CEST)
::::::::::Ne, so le zaželene, ker olajšajo preverjanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:16, 5. julij 2026 (CEST)
:::::::::Na tem nagrobniku ni datumov, so samo letnice, torej zadošča portal Iskalnik grobov - Žale, kjer so tudi samo letnice... Na kakšen način bi lahko kdo npr. take podatke zlorabil v svojo korist, ali s kakšnim motivom objavil podatke o smrti nekoga, ki so skladne s kasnejšim datumom objave osmrtnice, čeprav ta nima napisanih točnih datumov, pa pa mi nikakor ni jasno.  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:20, 6. julij 2026 (CEST)

== Janez Mihael Steinhofer ==

Hej. Prosim, če lahko prilagodiš daljši citat v članku [[Janez Mihael Steinhofer]], saj gre za kršitev avtorskih pravic. Načeloma tako dolgih sestavkov (še) zaščitenih besedil ne objavljamo. Hvala in lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:05, 8. avgust 2026 (CEST)

:V redu, bom skrajšal. Tako ali tako sem mislil vse tele moje včerajšnje članke še nekoliko predelati. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:12, 9. avgust 2026 (CEST)

== Mistake/Thanks ==

Hey Jonathan, please excuse my mistake here: &lt;nowiki&gt;https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&amp;diff=6737063&amp;oldid=6737052&lt;/nowiki&gt;

I’m still getting used to how things work, but I’m already obsessed with the translation tool. Iit’s something I really miss on so many other Wikipedias. I think I’ve got the hang of it by now. Sorry again, and thank you very much for taking the time to look over the articles I’ve created so far.

Živjo, Jonathan, oprosti za mojo napako tukaj: &lt;nowiki&gt;https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&amp;diff=6737063&amp;oldid=6737052&lt;/nowiki&gt;

Še vedno se privajam na to, kako vse deluje, vendar sem že povsem navdušen nad orodjem za prevajaneje res ga pogrešam na številnih drugih Wikipedijah. Mislim, da sem zdaj že precej dobro osvojil, kako ga uporabljati. Še enkrat se opravičujem in najlepša hvala, da si si vzel čas ter pregledal članke, ki sem jih doslej ustvaril. [[Uporabnik:SeverniMountain|SeverniMountain]] ([[Uporabniški pogovor:SeverniMountain|pogovor]]) 21:49, 14. avgust 2026 (CEST)

:No problem! I'm very glad to help. I suggest you just take a look at the categories, because they are different than in other Wikipedias. English Wikipedia has a lot more categories than the Slovenian, so take your time and categorize your articles correctly. Same is for the Glej tudi or See also section. There, we only add pages that do exist. But if you add categories that don't exist and you think they might be useful, go ahead and create them! Categorize them into bigger categories too. Also, I suggest you always read you articles before and after you post them. You sometimes leave an empty section, for example Zunanje povezave or External links. Welcome, and enjoy! [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:04, 14. avgust 2026 (CEST)

== Ali lahko malo počakaš ==
Ali lahko malo počakaš, če vidiš da je članek še v delu, prosim in ne takoj popravljat. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:14, 25. september 2026 (CEST)

:Se opravičujem, nisem vedel, ker ni bilo predloge (seveda se vidi, da je članek še nedokončan, ampak sem pač tisto leto poslovenil, ker se meni take stvari pogosto izmuznejo, tudi če članka še nisem dokončal). Sicer se mi ni zdel pretirano velik popravek, bom pa v bodoče počakal nekaj časa. Lep večer, —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:32, 25. september 2026 (CEST)

== Predloga:Župnija Šmarjeta ==
Če so v predlogi samo cerkve, je po običaju bolje narediti [[Predloga:Dekanija Novo mesto|Predlogo:Dekanija Novo mesto]] (glej primere v [[:Kategorija:Škofijske predloge|Kategoriji:Škofijske predloge]]). [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 22:48, 12. oktober 2026 (CEST)

:Meni se zdijo manjša navpolja za ožjo temo boljša in bolj pregledna, na njih se lahko doda še kakšen (neobstoječi) seznam duhovnikov, sem pa zdaj ustvaril [[Predloga:Dekanija Novo mesto|predlogo za dekanijo]].  --[[Uporabnik:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#000&quot;&gt;J&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#777&quot;&gt;o&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#073&quot;&gt;M&lt;/span&gt;]][[Posebno:Prispevki/JoMK|&lt;span style=&quot;color:#c12&quot;&gt;K&lt;/span&gt;]] 17:05, 13. oktober 2026 (CEST)

== Predloge ==
[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ASlovenska_vojska&amp;diff=6771674&amp;oldid=6626742 Taki okraski] se mi ne zdijo najbolj primerni. Saj zgleda super na prvi pogled, ampak koda zavzema trikrat več bajtov kot vsa preostala predloga, otežuje berljivost za ljudi s slabšim vidom in po nepotrebnem povečuje količino podatkov, ki jih mora sistem servirati uporabniku (oziroma ki jih mora uporabnik pretočiti) vsakič, ko odpre katero od povezanih strani. Prosim razmisli o vidiku [[:en:Accessibility|dostopnosti]] poleg privlačnosti - pri tej in ostalih, ki jih boš še urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:50, 29. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>ernbvtgflguwajz3ywuwaioylvz36nl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771796</id>
      <parentid>6771753</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:29:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predloge */ ok</comment>
      <origin>6771796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27647" sha1="2crtdajo5shpo6mfi7kvwh5qoxj0iti" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}}
|vi=Pozdravljeni
|on=Pozdravljen
|ona=Pozdravljena
|vključno=Pozdravljen_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=pozorni
|on=pozoren
|ona=pozorna
|vključno=pozoren_na
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}!

Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]]
|on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]]
|ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]]
|vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]]
|[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=dodali
|on=dodal
|ona=dodala
|vključno=dodal_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]],
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]&lt;/code&gt; v omrežju [[Libera.Chat]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, 
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name.

Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}

--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST)

:PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST)
::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST)

== Enciklopedija Slovenije ==

Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha 

Jazbinšek  umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek?  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST)

:Glede tega mojega cilja - to nisem napisal zato, da bi morali te osebnosti v Wikipediji opisati na podlagi ES, ampak zgolj to, da so dovolj pomembni, da si zaslužijo Wikipedijin članek. O pomankljivosti ES-ja sem vsekakor seznanjen, saj bi bilo jemanje podatkov izključno iz tam za v članek precej nerodno, zaradi zastarelosti namreč, in pa tudi zaradi napak. Pri Mihi Jazbinšku si se pa zmotil, nisem jaz dodal tega podatka, temveč nekdo drug. Tudi jaz sem videl prvo poročilo šele 1. julija. Jaz sem samo nekaj predlogo urejal v skladu z smrtjo. Podatek pa je dodal @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]]. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:53, 2. julij 2026 (CEST)
::@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] mimogrede lahko omenim, da je I. Grdina našel zapisnik [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66ILPFXK &lt;nowiki&gt;[1]&lt;/nowiki&gt;] (160-2), kjer piše, da so člani Komisije za zgodovino pri ZKS in Sekcije MC CK ZKS za zgodovinopisje še tik pred razpadom enopartijskega sistema (november 1989) zgodovinopisje razumeli kot instrument političnega delovanja. Izrecno so namreč zagovarjali ustanovitev strokovnega telesa pri CK ZKS, ki bi poleg znanstvenega raziskovanja opravljalo tudi »''sprotni strokovni servis za potrebe organov ZKS''«, obenem pa so si ''prizadevali'' usmerjati predstavitev zgodovine KPS in ZKS v Enciklopediji Slovenije. ZKS si je torej v času demokratizacije prizadevala ohraniti vpliv nad interpretacijo (lastne) preteklosti. Med navzočimi na seji so bili: Martin Ivanič, Dušan Biber, Božo Repe, Branko Babič, Ivan Križnar, Niko Lukež, Jože Peterkoč, Lidija Šentjurc, Vinko Hafner in Zdravko Troha. Opravičili pa so se: Tone Ferenc, Miran Kalšek, Marjetka Kastelic, Dušan Nećak, Franc Šali, Ljubica Šuligoj, Drago Štefe, Vida Deželak, Mirko Stiplovšek in Milan Ževart. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:11, 15. julij 2026 (CEST)
:::Poročilo mi je znano, ja. Seveda je veliko zgodovinarjev razumelo zgodovino kot podaljšano roko politike. Bilo je ogromno cenzure tudi glede ES. Tako sta cenzurirala vsebine [[Janko Pleterski|Pleterski]] in [[Ludvik Čarni|Čarni]], recimo o kakšnih zdrahah med partizanskimi voditelji, saj naj bi bili &quot;vsi enotni&quot;. Primer cenzure je tudi recimo [[Ivan Dolenec]], specialist za [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]], ki je šele v dodatni knjigi ES-ja. No, nekateri zgodovinarji imajo na zgodovino tak pogled še danes... Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:59, 15. julij 2026 (CEST)
:Pozdravljeni, podatek sem jaz dodal, sem ožji sorodnik, tako da je podatek o datumu smrti pravilen. Lp, Geega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST)
::Lp, Grega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST)

: Pozdrav vsem. Ne pozabimo, da je princip, na katerem temelji Wikipedija, drugačen od uredniške politike Enciklopedije Slovenije ter drugih enciklopedij in leksikonov – te imajo namreč uredniški odbor, ki [[WP:IR|zbira in preverja podatke]] ter jamči za njihovo točnost, Wikipedija pa [[WP:P|v celoti temelji na že objavljenih podatkih iz verodostojnih virov]]. To pomeni, da ne sme sprejeti podatka zgolj na podlagi izjave nekoga, ki se predstavlja za ožjega sorodnika ({{u|Gbaggy}}, ni mišljeno kot omalovaževanje, poskušam le ponazoriti, zakaj so pravila takšna, kot so). Če je datum smrti objavljen v kakšni osmrtnici, novici, nekrologu ali leksikonu oz. enciklopediji (kamor ga sorodnik lahko posreduje), pa je pravilom zadoščeno in se datum lahko objavi v Wikipediji skupaj z navedenim virom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 2. julij 2026 (CEST)
::Se opravičujem Jonatanu, glede zadnje zadeva pa mislim, da je potrebno ožjim sorodnikom v takih primerih verjeti. Naša Wikipedija ima v primerjavi z kakšnimi večjimi namreč to posebnost, da  pokriva relativno majhno &quot;skupnost&quot; ali &quot;pleme&quot;, ki ima določene navade, mdr., da nekateri sorodniki, ki odločajo o objavi, skrivajo nekatere podatke, zlasti o datumu smrti, drugi pa jih objavijo na Wikipšediji. Tak primer je bil že lani v zvezi z Andrejem Marincem, z Božidarjem Grabnarjem, kjer je bil v detajle natančno opisan potek bolezni in smrti in objavljen še isti dan, ko je umrl, pa tudi nekateri drugi. Trdno stojim na stališču, ker sem tudi iz stroke, ki bi potrebovala dostop do uradnih podatkov, pa jih je skoraj nemogoče pridobiti zaradi zaostrene zakonodaje, da v takih primerih, če presodimo, da je vir verodostojen, torej tudi v tem primeru, kjer se je dodajalec podatka razkril kot ožji sorodnik, temu verjamemo. Težko si namreč predstavljam, da bi nekdo, ki zares pozna podatek, tega napisal napačno in iz kakšnih razlogov...  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-28279-21|&amp;#126;2026-28279-21]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-28279-21|pogovor]]) 17:02, 2. julij 2026 (CEST)
:::Glede tega se pa ne strinjam. Tukaj stojim za administratorji. Ravno v debato glede tega smo se spustili na strani Taja Kramberger, kjer je ona dodala podatke o svoji družini. Med drugim je napisala, da je potomec Josipa Jurčiča. Če je ta podatek preverljiv in ima ustrezen vir, v redu. A se tukaj ne moremo sklicevati na to, da govori resnico. Jaz se lahko recimo okličem za potomca Franceta Prešerna. Ta podatek bi bilo ekstremno težko dobiti, pa tudi če bi ga, bi moral biti ustrezen. Če vira ni, se takih stvari v članek ne da pisati. V tistem pogovoru smo se pogajali glede tega in še mnogih drugih stvari absurdnih 27 komentarjev (nadaljni komentarji se po večini ne nanašajo na to). Prosim, da se to ne zgodi v tem pogovoru. Če @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] nima vira, kot ga je omenil @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], se to na žalost ne da napisati v stran. Ne gre za to, da kdo komu ne verjame, so pač pravila. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:24, 2. julij 2026 (CEST)
::::Se opravičujem še enkrat. Imam dolgoletne izkušnje prav s podatki o rojstvu in smrti posameznih osebnosti. To je ena mojih glavnih preokupacij v službi in &quot;prostem&quot; času, kar - mimogrede - težko ločim. Bojim se, da marikateri podatek o smrti ne bo nikoli javno objavljen, zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov pa je po uradni poti tudi nemogoče priti do njih. Na marikaterem članku je napisano marikaj, kar ni direktno preverjivo, posredno pa je. Tako npr. vem, da se je Tajin starejši brat Anton-Tone Kramberger (1954-2025), ki sem ga tudi osebnio poznal, ukvarjal z rodoslovjem Krambergerjev v Muljavi in je pač prišel do ugotovitve sorodstva z Jurčičerm, kar sploh ni nič presenetljivega in nič takega, kar bi bilo absolutno nujno dokumentirati. Poznam tudi neko osebo, doma iz Muljave, ki se piše Kutnar; jo bom še povprašal... Seveda razumem, da je Wikipedija osnovana na virih, vendar je treba biti v nekaterih pravilih nekoloiko fleksibilen, poleg tega pa so administratorji v praksi precej nedosledni pri tem.   [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 19:13, 2. julij 2026 (CEST)
:::::Da me ne bo kdo narobe razumel - osebno tudi mislim, da bi lahko bili glede družin bolj fleksibilni. A kot sem že v prejšnjem komentarju omenil, lahko nekdo to izrabi za svojo korist, podatke pa lahko celo vpiše nekdo drug, ki se izdaja za ožjega družinskega člana. Seveda te ugotovitve sorodstva z Jurčičem ne bi bilo treba dokumentirati, a če se to vnaša v Wikipedijo, je treba na to biti pozoren. To piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]], še bolj podrobno pa [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|tukaj]] (nobeno poučevanje, samo malo bolj natančno, kaj mislim). Administratorji pa še posebej pri takih stvareh rade volje pomagajo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:24, 2. julij 2026 (CEST)
::::::BTW, naj dopolnim, da sem že večkrat posredoval Slovenski biografiji popravke glede točnih datumov smrti, ki so jih nato objavili. Nič ni narobe, če točnega datuma ni, nekoč bo že prišel, ko se bodo na to odzvali ustrezni viri. Že tako je preveč raznoraznih dolgotrajnih vandalov, ki poskušajo pisati potegavske prispevke o tem, da je njihova družina potomka teh in onih plemičev ... skratka izvirno raziskovanje in preverljivost sta ledeni strmini in v kolikor bi začeli popuščati pri teh in onih izjemah smo hitro na zgornjih skrajnih primerih. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:20, 3. julij 2026 (CEST)
:::::::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]],  [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:21, 3. julij 2026 (CEST)
::::::::Slučajno vem, kdo je dodal podatek pri Jazbinšku in potrjujem, da je vir v tem primeru verodostojen [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:13, 3. julij 2026 (CEST)
:::::::Kdo ali kaj so &quot;ustrezni viri&quot; ? [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:04, 4. julij 2026 (CEST)
::::::::Nekaj o tem piše [[Wikipedija:Navajanje virov|tukaj]]. Ustrezni viri temeljijo na preverljivosti in zanesljivosti. Ko uporabnik ustvarja geslo, se mora držati smernic Wikipedije, če pa o virih še vedno ni prepričan, se lahko obrne  na administratorje. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:06, 4. julij 2026 (CEST)
:::::Pa še tole - t.i. posredna preverljivost virov je zelo težko določljiva, saj se zgolj iz nekega ustnega izročila ali nezapisanih informacij ne da sklepati, kaj lahko uvrstimo v članek. Seveda smo tako prisiljeni člankom prihraniti nešteto informacij, a se brez zapisa (ki je preverljiv) pač na žalost ne da. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:27, 3. julij 2026 (CEST)
::::::V nekaterih primerih se [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 22:11, 3. julij 2026 (CEST)
::::::Mimogrede - t. i. ne t.i.  @[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:42, 3. julij 2026 (CEST)
:::Popravek: gre seveda za Miklavža Grabnarja [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 10:34, 4. julij 2026 (CEST)
::::To posebej omenjam zqto, ker je ta primer izredno zanimiv in poučen, a za administratorja Yerpa, ki sem ga sam opozoril na to, ker sem mislil, da je pustil zanalašč, ker je biolog, pa sem se zmotil in je potem izbrisal vse variante navedb smrti Miklavža Grabnarja, čeprav se datumi ujemajo z javno objavo smrti in pogebom, tako da ni bilo nič kaj drugače kot zdaj pri Jazbinšku, samio še kraj je bil naveden in pa celoten povzetek bolezni in vzrokov smrti. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 21:32, 4. julij 2026 (CEST)
:::::Smem vprašati, katera je ta javna objava? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 23:49, 4. julij 2026 (CEST)
::::::To je bila osmrtnica v Delu okoli novega leta, saj so prav osmrtnice eden mojih poglavitnih virov za določanje datumov smrti in oz. pogrebov, pri čemer v redkih piše oboje, v nekaterih pa sploh ni nobenega datuma... [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:18, 5. julij 2026 (CEST)
:::::::Mogoče ravno zaradi tega niso tako zanesljive. Pa tudi je odvisno, če je bila osmrtnica samo v tiskani izdaji, v tem primeru ni dostopna vsem. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 01:23, 5. julij 2026 (CEST)
::::::::Seveda v tiskani, a je včasih to žal edini zanesljiv vir. 
::::::::Še enkrat komentar k naboru osebnosti v ES, ki je bila tudi zame včasih glavni vir podatkov o ljudeh. Izbor je bil opravljen po posameznih področjih in je bil, kolikor mi je znano seveda sproti popravljan, a tudi s tega vidika danes precej zastarel. Sicer v ES niso bile v ospredju osebnosti, ampak stvarna gesla, tako kot kasneje v Sloveniki, kjer je bil izbor le-teh še bistveno zmanjšan. Edini leksikon, ki je zajel osebnosti iz vseh mogočih leksikografskih virov, so Osebnosti (izšlo v dveh knjigah 2008 pri MK), ki žal tudi ni brez napak in pomanjkljivosti, a lahko boljša osnova za biografsko proučevanje, čeprav je v primerjavi z ES ne le ažuriran, ampak tudi nekoliko informativno &quot;osiromašen&quot;, pa tudi (predvsem v drugi knjigi) manjka kar nekaj manj pomembnih osebnosti, ki so bile v ES, tam pa izpuščene, ker smo morali krajšati obseg knjige, da je fizično ustrezala prvi. Sicer pa je še najbolj zanesljiv biografski vir SBL (Slovenski biografski leksikon), katerega druga verzija - NSBL počasi spet nastaja (pred izidom je črka D) in kjer spet sodelujem, žal pa zaradi počasnosti izhajanja ne pokriva enakomerno vseh črk oz. osebnosti iz vseh obdobij... [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 12:12, 5. julij 2026 (CEST)
::::::::BTW, Delo je v spletni obliki dostopno na strežnikih NUK-a in ne vidim razloga, zakaj to ne bi bil primeren vir – je pa res, da zastarela slika nagrobnika na portalu Pokopališč Žale ne podpira točnega datuma, okoliščine smrti pa so bile popolnoma nereferencirane ([[Special:Diff/6634459|redakcija]]). Odstranitev se mi je zdela popolnoma primerna in ne gre za osebno obračunavanje adminov.
::::::::Z ostalim se strinjam. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:55, 5. julij 2026 (CEST)
:::::::::Ali prav razumem, da so torej za Wikipedijo relevantne predvsem oz, skoraj samo samo reference, ki so dosegljive na spletu?  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 20:13, 5. julij 2026 (CEST)
::::::::::Ne, so le zaželene, ker olajšajo preverjanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:16, 5. julij 2026 (CEST)
:::::::::Na tem nagrobniku ni datumov, so samo letnice, torej zadošča portal Iskalnik grobov - Žale, kjer so tudi samo letnice... Na kakšen način bi lahko kdo npr. take podatke zlorabil v svojo korist, ali s kakšnim motivom objavil podatke o smrti nekoga, ki so skladne s kasnejšim datumom objave osmrtnice, čeprav ta nima napisanih točnih datumov, pa pa mi nikakor ni jasno.  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-32552-67|&amp;#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-32552-67|pogovor]]) 01:20, 6. julij 2026 (CEST)

== Janez Mihael Steinhofer ==

Hej. Prosim, če lahko prilagodiš daljši citat v članku [[Janez Mihael Steinhofer]], saj gre za kršitev avtorskih pravic. Načeloma tako dolgih sestavkov (še) zaščitenih besedil ne objavljamo. Hvala in lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:05, 8. avgust 2026 (CEST)

:V redu, bom skrajšal. Tako ali tako sem mislil vse tele moje včerajšnje članke še nekoliko predelati. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:12, 9. avgust 2026 (CEST)

== Mistake/Thanks ==

Hey Jonathan, please excuse my mistake here: &lt;nowiki&gt;https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&amp;diff=6737063&amp;oldid=6737052&lt;/nowiki&gt;

I’m still getting used to how things work, but I’m already obsessed with the translation tool. Iit’s something I really miss on so many other Wikipedias. I think I’ve got the hang of it by now. Sorry again, and thank you very much for taking the time to look over the articles I’ve created so far.

Živjo, Jonathan, oprosti za mojo napako tukaj: &lt;nowiki&gt;https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:%C5%BDeleni_%C4%8Dlanki&amp;diff=6737063&amp;oldid=6737052&lt;/nowiki&gt;

Še vedno se privajam na to, kako vse deluje, vendar sem že povsem navdušen nad orodjem za prevajaneje res ga pogrešam na številnih drugih Wikipedijah. Mislim, da sem zdaj že precej dobro osvojil, kako ga uporabljati. Še enkrat se opravičujem in najlepša hvala, da si si vzel čas ter pregledal članke, ki sem jih doslej ustvaril. [[Uporabnik:SeverniMountain|SeverniMountain]] ([[Uporabniški pogovor:SeverniMountain|pogovor]]) 21:49, 14. avgust 2026 (CEST)

:No problem! I'm very glad to help. I suggest you just take a look at the categories, because they are different than in other Wikipedias. English Wikipedia has a lot more categories than the Slovenian, so take your time and categorize your articles correctly. Same is for the Glej tudi or See also section. There, we only add pages that do exist. But if you add categories that don't exist and you think they might be useful, go ahead and create them! Categorize them into bigger categories too. Also, I suggest you always read you articles before and after you post them. You sometimes leave an empty section, for example Zunanje povezave or External links. Welcome, and enjoy! [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:04, 14. avgust 2026 (CEST)

== Ali lahko malo počakaš ==
Ali lahko malo počakaš, če vidiš da je članek še v delu, prosim in ne takoj popravljat. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:14, 25. september 2026 (CEST)

:Se opravičujem, nisem vedel, ker ni bilo predloge (seveda se vidi, da je članek še nedokončan, ampak sem pač tisto leto poslovenil, ker se meni take stvari pogosto izmuznejo, tudi če članka še nisem dokončal). Sicer se mi ni zdel pretirano velik popravek, bom pa v bodoče počakal nekaj časa. Lep večer, —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:32, 25. september 2026 (CEST)

== Predloga:Župnija Šmarjeta ==
Če so v predlogi samo cerkve, je po običaju bolje narediti [[Predloga:Dekanija Novo mesto|Predlogo:Dekanija Novo mesto]] (glej primere v [[:Kategorija:Škofijske predloge|Kategoriji:Škofijske predloge]]). [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 22:48, 12. oktober 2026 (CEST)

:Meni se zdijo manjša navpolja za ožjo temo boljša in bolj pregledna, na njih se lahko doda še kakšen (neobstoječi) seznam duhovnikov, sem pa zdaj ustvaril [[Predloga:Dekanija Novo mesto|predlogo za dekanijo]].  --[[Uporabnik:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#000&quot;&gt;J&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#777&quot;&gt;o&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#073&quot;&gt;M&lt;/span&gt;]][[Posebno:Prispevki/JoMK|&lt;span style=&quot;color:#c12&quot;&gt;K&lt;/span&gt;]] 17:05, 13. oktober 2026 (CEST)

== Predloge ==
[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ASlovenska_vojska&amp;diff=6771674&amp;oldid=6626742 Taki okraski] se mi ne zdijo najbolj primerni. Saj zgleda super na prvi pogled, ampak koda zavzema trikrat več bajtov kot vsa preostala predloga, otežuje berljivost za ljudi s slabšim vidom in po nepotrebnem povečuje količino podatkov, ki jih mora sistem servirati uporabniku (oziroma ki jih mora uporabnik pretočiti) vsakič, ko odpre katero od povezanih strani. Prosim razmisli o vidiku [[:en:Accessibility|dostopnosti]] poleg privlačnosti - pri tej in ostalih, ki jih boš še urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:50, 29. oktober 2026 (CET)

:Prav. Predlogo bom obarval, tako kot sem ostale (na preprost način), verjetno popoldne/zvečer. Koda za vzorec mi je vseeno vzela nekaj časa, zato si jo bom prenesel v peskovnik. —[[Uporabnik:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#000&quot;&gt;J&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#777&quot;&gt;o&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#073&quot;&gt;M&lt;/span&gt;]][[Posebno:Prispevki/JoMK|&lt;span style=&quot;color:#c12&quot;&gt;K&lt;/span&gt;]] 10:29, 29. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>2crtdajo5shpo6mfi7kvwh5qoxj0iti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Združenje policistov Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604776</id>
    <revision>
      <id>6771823</id>
      <parentid>6727960</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:58:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Društva v Sloveniji]]; dodal [[Kategorija:Slovenska društva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3309" sha1="p2alc0deyy5l2tgzgycv5d3nr923vx5" xml:space="preserve">{{Infopolje Organizacija
| name = Združenje policistov Slovenije
| native_name_lang = sl
| image = 
| logo = ZPS logo.png
| logo_size = 200px
| abbreviation = ZPS
| formation = [[4. april]] [[2008]]&lt;br /&gt;[[Celje]], [[Slovenija]]
| type = Društvo / interesna organizacija
| focus = Zaščita interesov, pravic in izboljšanje delovnih pogojev policistov, promocija poklica
| location_city = [[Celje]]
| location_country = [[Slovenija]]
| leader_title = Predsednik
| leader_name = [[Ivan Kramberger (mlajši)|Ivan Kramberger ml.]]&lt;br /&gt;(od 2016)
| leader_title2 = Generalni sekretar
| leader_name2 = [[Teodor Goznikar]]&lt;br /&gt;(od 2008)
| key_people = [[Zoran Petrović]]&lt;br /&gt;(prvi predsednik, 2008–2016)
| predecessor = Odbor za zaščito policistov (OZP)
}}
[[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|sličica|Celjski dom, kraj ustanovitve]]
'''Združenje policistov Slovenije''' ('''ZPS''') je [[Slovenci|slovenska]] interesna organizacija [[Policist|policistk in policistov]], ki je bila ustanovljena leta 2008. Združenje deluje kot demokratična, prostovoljna, nepridobitna, samostojna in nepolitična organizacija, katere namen je zaščita interesov, pravic ter izboljšanje delovnih, pravnih in socialnih pogojev zaposlenih v [[Policija (Slovenija)|slovenski policiji]].

== Zgodovina ==
Združenje policistov Slovenije je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru 4. aprila 2008 v prostorih [[Celjski dom|Celjskega doma]] v [[Celje|Celju]]. Ustanovilo ga je pet ustanovnih članov, [[Zoran Petrović]], [[Teodor Goznikar]], [[Boštjan Sivec]], [[Gregor Šega]] in [[Božidar Skerbiš]].&lt;ref name=&quot;rtv2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policisti-svarijo-pred-katastrofo/85830|title=Policisti svarijo pred katastrofo|publisher=RTV Slovenija|date=7. april 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal24&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/zdruzeni-policisti-21053|title=Združeni policisti|publisher=Žurnal24|date=6. april 2008}}&lt;/ref&gt;

Organizacija je nastala kot odgovor na takratne razmere v slovenski policiji, slabi delovni pogoji, vprašljiva kadrovska politika, nizke plače in pomanjkanje ustrezne delovne in pravne zaščite policistov. Kmalu po ustanovitvi je ZPS, novembra 2008, organiziral ustanovitev [[Sindikat policistov Slovenije|Sindikata policistov Slovenije (SPS)]].

== Vodstvo ==
* '''Prvi predsednik''': Zoran Petrović (od 4. aprila 2008 do 2016)
* '''Aktualni predsednik''': [[Ivan Kramberger (mlajši)|Ivan Kramberger ml.]] (od 2016 dalje)
* '''Generalni sekretar''': Teodor Goznikar (od 4. aprila 2008 dalje)

== Namen in dejavnost ==
Združenje si prizadeva za:

* izboljšanje delovnih, pravnih in socialnih pogojev policistov,
* zagotavljanje pravne pomoči članom,
* strokovno in neodvisno delovanje v korist policistov in javnosti,
* promocijo poklica.

== Sklici in viri ==
&lt;references /&gt;

# [https://www.rtvslo.si/ RTV Slovenija]: ''Policisti svarijo pred katastrofo'', 7. april 2008.
# [https://www.zurnal24.si/ Žurnal24]: ''Združeni policisti'', 6. april 2008.
# [https://delo.si Delo]: ''Združenje policistov bo tožilo državo'', 4. julij 2008.
# [https://www.finance.si/ Finance.si] in Mladina: poročila o ustanovitvi novega policijskega sindikata, november 2008.

[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Organizacije policistov]]</text>
      <sha1>p2alc0deyy5l2tgzgycv5d3nr923vx5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771824</id>
      <parentid>6771823</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:59:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Slovenski policisti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3344" sha1="ey37b0y3ox455eg9r9wpsoh6khr3jgm" xml:space="preserve">{{Infopolje Organizacija
| name = Združenje policistov Slovenije
| native_name_lang = sl
| image = 
| logo = ZPS logo.png
| logo_size = 200px
| abbreviation = ZPS
| formation = [[4. april]] [[2008]]&lt;br /&gt;[[Celje]], [[Slovenija]]
| type = Društvo / interesna organizacija
| focus = Zaščita interesov, pravic in izboljšanje delovnih pogojev policistov, promocija poklica
| location_city = [[Celje]]
| location_country = [[Slovenija]]
| leader_title = Predsednik
| leader_name = [[Ivan Kramberger (mlajši)|Ivan Kramberger ml.]]&lt;br /&gt;(od 2016)
| leader_title2 = Generalni sekretar
| leader_name2 = [[Teodor Goznikar]]&lt;br /&gt;(od 2008)
| key_people = [[Zoran Petrović]]&lt;br /&gt;(prvi predsednik, 2008–2016)
| predecessor = Odbor za zaščito policistov (OZP)
}}
[[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|sličica|Celjski dom, kraj ustanovitve]]
'''Združenje policistov Slovenije''' ('''ZPS''') je [[Slovenci|slovenska]] interesna organizacija [[Policist|policistk in policistov]], ki je bila ustanovljena leta 2008. Združenje deluje kot demokratična, prostovoljna, nepridobitna, samostojna in nepolitična organizacija, katere namen je zaščita interesov, pravic ter izboljšanje delovnih, pravnih in socialnih pogojev zaposlenih v [[Policija (Slovenija)|slovenski policiji]].

== Zgodovina ==
Združenje policistov Slovenije je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru 4. aprila 2008 v prostorih [[Celjski dom|Celjskega doma]] v [[Celje|Celju]]. Ustanovilo ga je pet ustanovnih članov, [[Zoran Petrović]], [[Teodor Goznikar]], [[Boštjan Sivec]], [[Gregor Šega]] in [[Božidar Skerbiš]].&lt;ref name=&quot;rtv2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policisti-svarijo-pred-katastrofo/85830|title=Policisti svarijo pred katastrofo|publisher=RTV Slovenija|date=7. april 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal24&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/zdruzeni-policisti-21053|title=Združeni policisti|publisher=Žurnal24|date=6. april 2008}}&lt;/ref&gt;

Organizacija je nastala kot odgovor na takratne razmere v slovenski policiji, slabi delovni pogoji, vprašljiva kadrovska politika, nizke plače in pomanjkanje ustrezne delovne in pravne zaščite policistov. Kmalu po ustanovitvi je ZPS, novembra 2008, organiziral ustanovitev [[Sindikat policistov Slovenije|Sindikata policistov Slovenije (SPS)]].

== Vodstvo ==
* '''Prvi predsednik''': Zoran Petrović (od 4. aprila 2008 do 2016)
* '''Aktualni predsednik''': [[Ivan Kramberger (mlajši)|Ivan Kramberger ml.]] (od 2016 dalje)
* '''Generalni sekretar''': Teodor Goznikar (od 4. aprila 2008 dalje)

== Namen in dejavnost ==
Združenje si prizadeva za:

* izboljšanje delovnih, pravnih in socialnih pogojev policistov,
* zagotavljanje pravne pomoči članom,
* strokovno in neodvisno delovanje v korist policistov in javnosti,
* promocijo poklica.

== Sklici in viri ==
&lt;references /&gt;

# [https://www.rtvslo.si/ RTV Slovenija]: ''Policisti svarijo pred katastrofo'', 7. april 2008.
# [https://www.zurnal24.si/ Žurnal24]: ''Združeni policisti'', 6. april 2008.
# [https://delo.si Delo]: ''Združenje policistov bo tožilo državo'', 4. julij 2008.
# [https://www.finance.si/ Finance.si] in Mladina: poročila o ustanovitvi novega policijskega sindikata, november 2008.

[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Organizacije policistov]]
[[Kategorija:Slovenski policisti]]</text>
      <sha1>ey37b0y3ox455eg9r9wpsoh6khr3jgm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor o Wikipediji:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)</title>
    <ns>5</ns>
    <id>608418</id>
    <revision>
      <id>6771580</id>
      <parentid>6771259</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:34:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dediščina brez statusa spomenika */ +File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg</comment>
      <origin>6771580</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7646" sha1="qcvv7tc0pix59gd4kv2dntc44pgtzca" xml:space="preserve">== Dediščina brez statusa spomenika  ==
Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}}

'''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of &quot;monument of local importance&quot; or &quot;monument of national importance&quot;, or with the monument type recorded as &quot;unknown&quot;, are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.''

# {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files &quot;Dalmatinova ulica&quot; ..  uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 2 files &quot;Bleiweisova cesta&quot; ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 3 files &quot;Tivolski grad&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|Andrejj}} ... [[:commons:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET)

== Možne kršitve avtorskih pravic ==
Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice.

'''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.''

# {{ping|Physician06}}  ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST)
# {{ping|GPSLeo}}  ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET)
#:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)  
# {{ping|GPSLeo}}  ... &lt;s&gt;4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET)
#:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... &quot;View from Mesarski most Ljubljana&quot;, The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] &amp; [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images &quot;Trg republike Ljubljana&quot;, the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>qcvv7tc0pix59gd4kv2dntc44pgtzca</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771583</id>
      <parentid>6771580</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:42:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dediščina brez statusa spomenika */ odgovor</comment>
      <origin>6771583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7977" sha1="7pl39l2r8428noy7mjv6x6nv5ix3cwy" xml:space="preserve">== Dediščina brez statusa spomenika  ==
Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}}

'''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of &quot;monument of local importance&quot; or &quot;monument of national importance&quot;, or with the monument type recorded as &quot;unknown&quot;, are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.''

# {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files &quot;Dalmatinova ulica&quot; ..  uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 2 files &quot;Bleiweisova cesta&quot; ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 3 files &quot;Tivolski grad&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|Andrejj}} ... [[:commons:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET)
#:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ...
#:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET)

== Možne kršitve avtorskih pravic ==
Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice.

'''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.''

# {{ping|Physician06}}  ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST)
# {{ping|GPSLeo}}  ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET)
#:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)  
# {{ping|GPSLeo}}  ... &lt;s&gt;4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET)
#:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... &quot;View from Mesarski most Ljubljana&quot;, The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] &amp; [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images &quot;Trg republike Ljubljana&quot;, the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>7pl39l2r8428noy7mjv6x6nv5ix3cwy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771587</id>
      <parentid>6771583</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:55:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dediščina brez statusa spomenika */ ja...</comment>
      <origin>6771587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8135" sha1="02muaifzuzz4l75q59aohvsg91aliyl" xml:space="preserve">== Dediščina brez statusa spomenika  ==
Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}}

'''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of &quot;monument of local importance&quot; or &quot;monument of national importance&quot;, or with the monument type recorded as &quot;unknown&quot;, are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.''

# {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files &quot;Dalmatinova ulica&quot; ..  uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 2 files &quot;Bleiweisova cesta&quot; ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 3 files &quot;Tivolski grad&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|Andrejj}} ... [[:commons:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET)
#:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ...
#:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET)
#::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:55, 28. oktober 2026 (CET)

== Možne kršitve avtorskih pravic ==
Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice.

'''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.''

# {{ping|Physician06}}  ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST)
# {{ping|GPSLeo}}  ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET)
#:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)  
# {{ping|GPSLeo}}  ... &lt;s&gt;4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET)
#:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... &quot;View from Mesarski most Ljubljana&quot;, The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] &amp; [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images &quot;Trg republike Ljubljana&quot;, the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>02muaifzuzz4l75q59aohvsg91aliyl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771596</id>
      <parentid>6771587</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:22:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dediščina brez statusa spomenika */ dp</comment>
      <origin>6771596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8276" sha1="e90qvipvgfg1ls24lg6h8igvl5cpf7y" xml:space="preserve">== Dediščina brez statusa spomenika  ==
Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}}

'''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of &quot;monument of local importance&quot; or &quot;monument of national importance&quot;, or with the monument type recorded as &quot;unknown&quot;, are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.''

# {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files &quot;Dalmatinova ulica&quot; ..  uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 2 files &quot;Bleiweisova cesta&quot; ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 3 files &quot;Tivolski grad&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|Andrejj}} ... [[:commons:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET)
#:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ...
#:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET)
#::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:55, 28. oktober 2026 (CET)

== Možne kršitve avtorskih pravic ==
Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice.

'''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.''

# {{ping|Physician06}}  ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST)
# {{ping|GPSLeo}}  ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET)
#:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)  
# {{ping|GPSLeo}}  ... &lt;s&gt;4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET)
#:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... &quot;View from Mesarski most Ljubljana&quot;, The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] &amp; [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images &quot;Trg republike Ljubljana&quot;, the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>e90qvipvgfg1ls24lg6h8igvl5cpf7y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771642</id>
      <parentid>6771596</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:47:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>EŠD, EID</comment>
      <origin>6771642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8567" sha1="o3y2cvkhwuj0o2fdqbandv5ixhh6sm2" xml:space="preserve">== Dediščina brez statusa spomenika  ==
Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}}

'''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of &quot;monument of local importance&quot; or &quot;monument of national importance&quot;, or with the monument type recorded as &quot;unknown&quot;, are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.''

# {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files &quot;Dalmatinova ulica&quot; ..  uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 2 files &quot;Bleiweisova cesta&quot; ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 3 files &quot;Tivolski grad&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|Andrejj}} ... [[:commons:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET)
#:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ...
#:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET)
#::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:55, 28. oktober 2026 (CET)
#:::Ko smo že pri tem – ali je treba popraviti &quot;EŠD&quot; v &quot;EID&quot; v napisu predloge &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[:commons:Template:Cultural Heritage Slovenia|Cultural Heritage Slovenia]]}} na Zbirki? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:47, 28. oktober 2026 (CET)

== Možne kršitve avtorskih pravic ==
Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice.

'''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.''

# {{ping|Physician06}}  ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST)
# {{ping|GPSLeo}}  ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET)
#:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)  
# {{ping|GPSLeo}}  ... &lt;s&gt;4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET)
#:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... &quot;View from Mesarski most Ljubljana&quot;, The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] &amp; [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images &quot;Trg republike Ljubljana&quot;, the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>o3y2cvkhwuj0o2fdqbandv5ixhh6sm2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771644</id>
      <parentid>6771642</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:57:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nista enaki številki</comment>
      <origin>6771644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8868" sha1="3vcm03s79ipdquplckok0yxqgj0g9qr" xml:space="preserve">== Dediščina brez statusa spomenika  ==
Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}}

'''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of &quot;monument of local importance&quot; or &quot;monument of national importance&quot;, or with the monument type recorded as &quot;unknown&quot;, are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.''

# {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files &quot;Dalmatinova ulica&quot; ..  uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 2 files &quot;Bleiweisova cesta&quot; ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 3 files &quot;Tivolski grad&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|Andrejj}} ... [[:commons:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET)
#:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ...
#:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET)
#::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:55, 28. oktober 2026 (CET)
#:::Ko smo že pri tem – ali je treba popraviti &quot;EŠD&quot; v &quot;EID&quot; v napisu predloge &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[:commons:Template:Cultural Heritage Slovenia|Cultural Heritage Slovenia]]}} na Zbirki? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:47, 28. oktober 2026 (CET)
#::::EŠD in EID sta dve različni številki. Treba je torej še naprej navajati EŠD ali zamenjati vse dosedanje vnose z EID (sicer se številke EID v Zbirki ne bodo skladale z registrom). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:57, 28. oktober 2026 (CET)

== Možne kršitve avtorskih pravic ==
Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice.

'''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.''

# {{ping|Physician06}}  ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST)
# {{ping|GPSLeo}}  ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET)
#:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)  
# {{ping|GPSLeo}}  ... &lt;s&gt;4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET)
#:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... &quot;View from Mesarski most Ljubljana&quot;, The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] &amp; [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images &quot;Trg republike Ljubljana&quot;, the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>3vcm03s79ipdquplckok0yxqgj0g9qr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771645</id>
      <parentid>6771644</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:01:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>odgovor</comment>
      <origin>6771645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9196" sha1="5r3bmzvlugn7v0ezl5vnvuerrizk37o" xml:space="preserve">== Dediščina brez statusa spomenika  ==
Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}}

'''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of &quot;monument of local importance&quot; or &quot;monument of national importance&quot;, or with the monument type recorded as &quot;unknown&quot;, are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.''

# {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files &quot;Dalmatinova ulica&quot; ..  uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 2 files &quot;Bleiweisova cesta&quot; ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 3 files &quot;Tivolski grad&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|Andrejj}} ... [[:commons:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET)
#:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ...
#:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET)
#::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:55, 28. oktober 2026 (CET)
#:::Ko smo že pri tem – ali je treba popraviti &quot;EŠD&quot; v &quot;EID&quot; v napisu predloge &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[:commons:Template:Cultural Heritage Slovenia|Cultural Heritage Slovenia]]}} na Zbirki? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:47, 28. oktober 2026 (CET)
#::::EŠD in EID sta dve različni številki. Treba je torej še naprej navajati EŠD ali zamenjati vse dosedanje vnose z EID (sicer se številke EID v Zbirki ne bodo skladale z registrom). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:57, 28. oktober 2026 (CET)
#:::::Povezava na objekt deluje, če vpišeš številko, ki je v pregledovalniku GisKD imenovana EID (brez predpone 1-). Rad bi še potrditev nekoga, ki mu je evidenca bolj domača in ki je urejal povezovanje na pregledovalnik. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:01, 28. oktober 2026 (CET)

== Možne kršitve avtorskih pravic ==
Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice.

'''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.''

# {{ping|Physician06}}  ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST)
# {{ping|GPSLeo}}  ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET)
#:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)  
# {{ping|GPSLeo}}  ... &lt;s&gt;4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET)
#:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... &quot;View from Mesarski most Ljubljana&quot;, The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] &amp; [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images &quot;Trg republike Ljubljana&quot;, the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>5r3bmzvlugn7v0ezl5vnvuerrizk37o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771659</id>
      <parentid>6771645</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:28:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>odgovor</comment>
      <origin>6771659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9642" sha1="biglnqny16eqwfsd8k6nmghvl03qp6u" xml:space="preserve">== Dediščina brez statusa spomenika  ==
Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}}

'''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of &quot;monument of local importance&quot; or &quot;monument of national importance&quot;, or with the monument type recorded as &quot;unknown&quot;, are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.''

# {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:commons:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files &quot;Dalmatinova ulica&quot; ..  uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 2 files &quot;Bleiweisova cesta&quot; ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... 3 files &quot;Tivolski grad&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|Andrejj}} ... [[:commons:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET)
#:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ...
#:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET)
#::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:55, 28. oktober 2026 (CET)
#:::Ko smo že pri tem – ali je treba popraviti &quot;EŠD&quot; v &quot;EID&quot; v napisu predloge &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[:commons:Template:Cultural Heritage Slovenia|Cultural Heritage Slovenia]]}} na Zbirki? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:47, 28. oktober 2026 (CET)
#::::EŠD in EID sta dve različni številki. Treba je torej še naprej navajati EŠD ali zamenjati vse dosedanje vnose z EID (sicer se številke EID v Zbirki ne bodo skladale z registrom). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:57, 28. oktober 2026 (CET)
#:::::Povezava na objekt deluje, če vpišeš številko, ki je v pregledovalniku GisKD imenovana EID (brez predpone 1-). Rad bi še potrditev nekoga, ki mu je evidenca bolj domača in ki je urejal povezovanje na pregledovalnik. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:01, 28. oktober 2026 (CET)
#::::Sam sem se s tem ukvarjal že leta 2023, pa sem potem spremembo iz navedenega razloga vrnil.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Template:Cultural_Heritage_Slovenia/sl&amp;action=history] Na opisnih straneh slik je bila namreč navedena napačna številka (brez 1-). Seveda pa naj še kdo drug pove, kaj misli glede tega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:27, 28. oktober 2026 (CET)

== Možne kršitve avtorskih pravic ==
Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice.

'''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.''

# {{ping|Physician06}}  ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST)
# {{ping|GPSLeo}}  ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET)
#:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)  
# {{ping|GPSLeo}}  ... &lt;s&gt;4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET)
#:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET)
#:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... &quot;View from Mesarski most Ljubljana&quot;, The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] &amp; [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET)
# {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images &quot;Trg republike Ljubljana&quot;, the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>biglnqny16eqwfsd8k6nmghvl03qp6u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Las Regueras</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609057</id>
    <revision>
      <id>6771685</id>
      <parentid>6762793</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:37:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>Astorga, Španija</comment>
      <origin>6771685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5665" sha1="rik90iak943702xdxrhhxumye1o4emu" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Las Regueras
 | native_name       = Les Regueres
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Biedes.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Las Regueras.png
 | image_shield = Escudo de Las Regueras.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Oviedo
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = María Isabel Méndez Ramos (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 65,85
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 1892
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|25|17|N|5|58|24|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 626
  | website = https://www.lasregueras.es/
 | footnotes =
}}
[[Slika:AS-Termas romanas-Valduno-2 (2).jpg|thumb|desno|Kopališče iz rimljanskega obdobja]]
[[Slika:San Pedro de Nora (3).jpg|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Nori]]
'''Las Regueras''' ({{IPA-es|las reˈɣeɾas}}, {{jezik-ast|Les Regueres}}, {{IPA-ast|le.reˈɣe.ɾes}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 15 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na jugozahodu meji na [[Grado, Španija|Grado]], na severu na [[Candamo]] in [[Illas]], na severovzhodu na [[Llanera|Llanero]] in jugovzhodu na Oviedu. Središče občine je v Santullanu ({{jezik-ast|Santuyanu}}).&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Santullano |work=Vivir Asturias |url=https://las-regueras.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/61354606/santullano |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
V imenu občine se nahajaj beseda ''reguero/regueru'', ki pomeni jarek, ker se nahaja na območju veliko potokov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.xuliocs.com/etimolojempl.htm |work=Xuliocs |title=Toponimia asturiana: etimologías: pueblos, montes, brañas... |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vivir&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Las Regueras |work=Vivir Asturias |url=https://las-regueras.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61358239/geografia-las-regueras |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Občina je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo najdbe v Valdunu in Sotu. Tudi so odkrili gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] iz [[železna doba|železne dobe]] v treh krajih. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so gradili vile in kopališče ter je ohranjeno nekaj njihovih nagrobnih spomenikov. Rimska cesta je šla skozi današnjo občino iz današnje [[Astorga, Španija|Astorge]] v Llanero, ki so jo uporabili tudi v 19. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Las Regueras |url=https://www.lasregueras.es/historia1 |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V času [[kraljevina Asturija|asturijske kraljevine]] je škofija v Oviedu dobila zemljišča v občini. [[Filip II. Španski]] je 1587 izlastil cerkvena zemljišča, nato je postal Las Regueras samostojna občina.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia de Las Regueras |url=https://las-regueras.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61358236/historia-las-regueras |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Tla, ki je nastala v [[Devon (geološka doba)|devonu]], je sestavljena iz [[peščenjak]]a, [[skril]]al [[lapor]]ja in [[apnenec|apnenca]]. Peščenjak je rdeči ali rjavi peščenjak. Prvi je potešen z železovim oksidom. Gorovja ne presežejo nad 600 m.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Na južnem delu teče reka Nalón, na jugu pa reka Nora, ki je meja med Las Reguerasem in Oviedom.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Ker občina ni daleč od [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], zato je podnebje [[zmerno podnebje|zmerno]] in zelo soparno s pogostimi meglami in močnimi sunki vetra.

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo se temelji na kmetijstvu in živinoreji. Panoga zaposluje skoraj 72 % prebivalstva. V občini so večinoma male kmetije, kjer vzrejajo [[Holštajnsko govedo|holštajnsko pasmo]] za mleko. Sekundarni sektor zaposluje komaj 3 % prebivalstva, poleg tega veliko delavcev v tem sektorju deluje ne v občini, ampak v Oviedu, [[Avilés]]u ali [[Gijón]]u. Počasno se razvija stvoritveni sektor (turizem in trgovina), ki je najbolj razvit predvsem v Santullanu.

== Kultura ==
* Cerkev sv. Petra (zgrajena v 9. stoletju v [[Predromanska umetnost|predromanskem slogu]])
* Cerkev Marije Device v Valseri (zgrajena v romanskem slogu)
* Palače iz 16. in 19. stoletja
* Mlini na rekah Soto in Andallón

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Regueras, Las}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>rik90iak943702xdxrhhxumye1o4emu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portal:V novicah/Glavna stran/oktober 2026</title>
    <ns>100</ns>
    <id>609365</id>
    <revision>
      <id>6771565</id>
      <parentid>6771355</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:48:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>Flavio B. -&gt; Flávio</comment>
      <origin>6771565</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2695" sha1="rvfshtm1ho7td86roichqvx24suw3ed" xml:space="preserve">[[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]]
* V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] premagal nasprotnika [[Flávio Bolsonaro|Flávia Bolsonara]].
* Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz.
*'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države.
*Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;.
*Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]''').
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
{{Flatlist|class=inline}}
* [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]]
* [[Rusko-ukrajinska vojna]]
* [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]]
{{endflatlist}}
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
'''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' 
&lt;!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov.
Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega.
Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&amp;nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami.
Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--&gt;
[[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1;
[[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist;
[[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka;
[[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik;
[[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist;
[[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka;
[[Karel Zelenko]] ({{abbr|101|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik</text>
      <sha1>rvfshtm1ho7td86roichqvx24suw3ed</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771568</id>
      <parentid>6771565</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:51:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+1 umrl: [[Andrej Gogala]]</comment>
      <origin>6771568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2763" sha1="dchmgas9y7gchqboxiwxauv06t7ctae" xml:space="preserve">[[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]]
* V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] premagal nasprotnika [[Flávio Bolsonaro|Flávia Bolsonara]].
* Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz.
*'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države.
*Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;.
*Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]''').
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
{{Flatlist|class=inline}}
* [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]]
* [[Rusko-ukrajinska vojna]]
* [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]]
{{endflatlist}}
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
'''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' 
&lt;!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov.
Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega.
Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&amp;nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami.
Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--&gt;
[[Andrej Gogala]] ({{abbr|63|umrl 26. oktobra}}), slovenski biolog;
[[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1;
[[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist;
[[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka;
[[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik;
[[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist;
[[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka;
[[Karel Zelenko]] ({{abbr|101|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik</text>
      <sha1>dchmgas9y7gchqboxiwxauv06t7ctae</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trg republike.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>609381</id>
    <revision>
      <id>6771631</id>
      <parentid>6759798</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>{{ovl}}</comment>
      <origin>6771631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="329" sha1="04yzecetwv8izoexkl61cyxjt8gqxm0" xml:space="preserve">{{ovl}}

== Povzetek ==
{{Informacije o datoteki
| Opis = 
| Vir = 
| Datum = 29. december 2025
| Kraj = 
| Avtor = Avtor arhitekture: Edo Ravnikar, zgrajeno v 1970. letih. Avtor fotografije: Jurin Filip Paučič.
| Dovoljenje = 
| Druge različice = 
}}
== Licenca ==
{{Zunanje umetniško delo|članek=Trg republike, Ljubljana}}</text>
      <sha1>04yzecetwv8izoexkl61cyxjt8gqxm0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Acebedo, Leon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609669</id>
    <revision>
      <id>6771686</id>
      <parentid>6762648</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:38:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>Astorga, Španija</comment>
      <origin>6771686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6122" sha1="sux2h6k2yp5x5t22o7jefrlpd7xjzj3" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Acebedo
 | native_name       = Acebéu
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = La Uña0.JPG
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Acebedo.svg
 | image_shield = Escudo de Acebedo.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = Valdeburón
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Isidoro Díez Valdeón (Ljudska stranka)
  | area_total_km2    = 50,18
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 181
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|02|21|N|5|06|58|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 1,148
  | website = https://www.aytoacebedo.es/
 | footnotes =
}}
'''Acebedo''' ([[leonščina|leonsko]] ''Acebéu'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severovzhodnem delu province, blizu meje [[Asturija|Asturije]], približno 114 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 190 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na jugovzhodu meji na [[Burón, Leon|Burón]] in [[Maraña|Maraño]], na jugu na [[Crémenes]] in na jugozahodu na [[Puebla de Lillo|Pueblo de Lillo]].

== Zgodovina ==
V Castru de La Corona so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]].&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Acebedo |url=https://www.pruebatest1.com/historia/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Acebedo je bil prvič omenjen 1020 v obliki ''Aceveto'' v darovalni listini grofa Pedra Fláineza za [[cistercijani|cistercijanski]] samostan v Oteru de las Dueñasu.&lt;ref name=&quot;villa&quot;&gt;{{navedi novice|title=Acebedo |work=Villa de Acebedo |url=https://villadeacebedo.es/acebedo/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V 18. stoletju je pripadal pravni oblasti [[Astorga, Španija|Astorge]] in Torala.&lt;ref name=&quot;villa&quot; /&gt;

Število prebivalstva je bilo 1930 največje, takrat jih je bilo 915. Od takrat je Acebedo izgubil 80 % svojega prebivalstva.

== Geografija ==
Občina se nahaja ob vznožju gorovja Mampodre,&lt;ref name=&quot;villa&quot; /&gt; kjer je več jam,&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Cuevas |work=Villa de Acebedo |url=https://villadeacebedo.es/cuevas/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; ob reki Esla in jo obdajajo gore. Prebivalstvo živi v ozkih dolinah, kjer so različni potoki, ki zalivajo pašnike.&lt;ref name&gt;{{navedi novice|title=Acebedo |work=Ayuntamiento de Acebedo |url=https://www.aytoacebedo.es/los-pueblos/acebedo/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Reka Esla teče iz vzhoda proti zahodu in se zliva v akumulacijsko jezero Riaño.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

Območje so izoblikovali verjetno pradobni ledeniki.&lt;ref name=&quot;villa&quot; /&gt; Najvišji vrh je Pico La Cruz (2192 m).&lt;ref name=&quot;villa&quot; /&gt;

Živalstvo gorovij je bogota. Lahko zasledimo [[rjavi medved|kantabrijskega medveda]], ki je ogrožen, jelena, kantabrijskega gamsa (tudi je ogrožen), srno, volka, divjega prašiča in kuno belico.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Fauna |work=Villa de Acebedo |url=https://villadeacebedo.es/fauna/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V gozdovih rasteta predvsem bukev in hrast.&lt;ref name=&quot;mriano&quot;&gt;{{navedi novice|title=Acebedo |work=Montaña de Riaño |url=https://www.mriano.com/es/conocenos-nuestros-pueblos/acebedo |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Poletja so kratka in suha, medtem ko pozimi sneži in sneg dolgo ostane.&lt;ref name=&quot;mriano&quot; /&gt;

== Kultura ==
* Župnijska cerkev sv. Nikolaja (zgrajena v 14. stoletju)&lt;ref name=&quot;villapatr&quot;&gt;{{navedi novice|title=Patrimonio |work=Villa de Acebedo |url=https://villadeacebedo.es/patrimonio/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;
* Razgledni stolp La Valleja (zgrajen 2021)&lt;ref name=&quot;mriano&quot; /&gt;
* Cerkev sv. Krištofa v La Uñi (iz 18. stoletja)&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=La Uña |work=Ayuntamiento de Acebedo |url=https://www.aytoacebedo.es/los-pueblos/la-una/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;
* Marijino svetišče v Riosolu (iz 14. stoletja)&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Torre de la |first= Patricia |title=La antigua romería de montaña que todavía reúne a vecinos de León y Asturias a más de 1.000 metros de altitud |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/cultura/260916/2096789/romeria-riosol-leon-asturias.html |date=16.9.2026 |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Cuevaburros0.JPG|Jama Burros v La Uñi
Slika:Iglesia de la Uña , León. - panoramio.jpg|Cerkev sv. Krištofa
Slika:LaUña05.jpg|La Uña
Slika:LaUña16.jpg|Pašnik v ozadju z goro
Slika:Riosol.ermita.JPG|Svetišče v Riosolu
Slika:Valdosín.pozas.JPG|Reka Esla v dolini Valdosín
Slika:Liegos.León. (6311911406).jpg|Liegos
Slika:NorteDelValleDeSanPedroLiegos.jpg|Severni del doline Svetega Petra v Liegosu, v ozadju je vrh Pico de Yordas
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>sux2h6k2yp5x5t22o7jefrlpd7xjzj3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>El Bierzo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609887</id>
    <revision>
      <id>6771683</id>
      <parentid>6767982</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:36:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>Astorga, Španija</comment>
      <origin>6771683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24150" sha1="n9y7v0o9q60ytgldlh3bryw37e6s5k1" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska pokrajina
|_noautocat             = &lt;!-- &quot;no&quot; for no automatic categorization --&gt;
|native_name            = &lt;!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks&lt;br&gt; If language uses Latin characters, place name(s) in italics. --&gt;
|conventional_long_name = El Bierzo
|common_name            = El Bierzo
|common_name2           = 
|subdivision            = pokrajina
|nation                 = Španije
|status_text            = &lt;!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --&gt;
|government_type        = &lt;!-- To generate categories: &quot;Monarchy&quot;, &quot;Republic&quot;, etc. to generate categories --&gt;
&lt;!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --&gt;
|title_leader           = 
|title_deputy           = 
|leader1                = 
|year_leader1           = 
|deputy1                = 
|year_deputy1           = 
&lt;!-- Legislature --&gt;
|legislature            = 
|house1                 = &lt;!-- Name of first chamber --&gt;
|house2                 = &lt;!-- Name of second chamber --&gt;
|type_house1            = &lt;!-- Default: &quot;Upper house&quot; --&gt;
|type_house2            = &lt;!-- Default: &quot;Lower house&quot; --&gt;
&lt;!-- General information --&gt;
|capital                = Ponferrada
|latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW=
|national_motto         = &lt;!-- Accepts wikilinks --&gt;
|national_anthem        = &lt;!-- Accepts wikilinks --&gt;
|political_subdiv       = &lt;!-- Accepts wikilinks --&gt;
|today                  = Španija
&lt;!-- Rise and fall, events, years and dates --&gt;
&lt;!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say &quot;abolition&quot; or &quot;declaration&quot;. --&gt;
|year_start             = 
|year_end               = 
|event_start            = 
|date_start             = &lt;!-- Optional: Date of establishment--&gt;
|event_end              = 
|date_end               = &lt;!-- Optional: Date of disestablishment --&gt;
|event1                 = 
|date_event1            = 
|event2                 = 
|date_event2            = 
|event3                 = 
|date_event3            = 
|event4                 = 
|date_event4            = 
|life_span              = 
|era                    = &lt;!-- Use: &quot;Napoleonic Wars&quot;, &quot;Cold War&quot;, etc. --&gt;
|event_pre              = &lt;!-- Optional: A crucial event that took place before before &quot;event_start&quot; --&gt;
|date_pre               = 
|event_post             = &lt;!-- Optional: A crucial event that took place before after &quot;event_end&quot; --&gt;
|date_post              = 
&lt;!-- Images --&gt;
|image                  = Ancares.jpg
|image_flag             = Bandera de El Bierzo.svg
|image_border           = &lt;!-- Default: &quot;border&quot;; for non-rectangular flag, type &quot;no&quot; --&gt;
|flag_type              = &lt;!-- Displayed text for link under flag. Default &quot;Flag&quot; --&gt;
|flag                   = &lt;!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --&gt;
|image_coat             = Escudo de El Bierzo.svg
|symbol_type            = 
|symbol                 = &lt;!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --&gt;
|image_map              = Consejo Comarcal de El Bierzo - Mapa municipal.svg
|image_map_caption      = &lt;!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities &quot;p1&quot; to &quot;p5&quot; and &quot;s1&quot; to &quot;s8&quot; --&gt;
|p1                     = 
|flag_p1                = &lt;!-- Default: &quot;Flag of {{{p1}}}.svg&quot; (size 30) --&gt;
|border_p1              = &lt;!-- Default: &quot;border&quot;; for non-rectangular flag, type &quot;no&quot; --&gt;
|image_p1               = 
|s1                     = 
|flag_s1                = 
|border_s1              = &lt;!-- Default: &quot;border&quot;; for non-rectangular flag, type &quot;no&quot; --&gt;
|image_s1               = &lt;!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --&gt;
|s2                     = 
|flag_s2                = 
|border_s2              = &lt;!-- Default: &quot;border&quot;; for non-rectangular flag, type &quot;no&quot; --&gt;
|image_s2               = &lt;!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --&gt;
&lt;!-- Area and population of a given year (up to 5) --&gt;
|stat_year1             = &lt;!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --&gt;
|stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
|stat_pop1              = &lt;!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --&gt;
|footnotes              = &lt;!-- Accepts wikilinks --&gt;
}}
[[Slika:Casco Viejo de Ponferrada - Ponferrada Old Town. (51143597912).jpg|thumb|desno|Ulica v Ponferradi]]
[[Slika:Las Algueiras 04 by-dpc.jpg|thumb|desno|Las Algueiras, zapuščena vas v El Bierzu]]
'''El Bierzo''' ({{jezik-ast|El Bierzu}}, [[leonščina|leonsko]] ''El Bierciu'', {{jezik-gl|O Berzo}}) je zgodovinska pokrajina, hkrati comarca (okraj) na severozahodnem delu [[Španija|Španije]], v [[španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Kastilija in Leon]], v [[provinca Leon|provinci Leon]]. Nahaja se na zahodnem delu province. Na severu meji na [[Asturija|Asturijo]], na zahodu na [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. V El Bierzu je 38 občin (municipio). Središče regije je [[Ponferrada]].

1822 so ustanovili posebno provinco v El Bierzu, ki je imela središče v [[Villafranca del Bierzo|Villafranci]]. 1833 so ukinili to provinco. Trenutno se nekatere lokalne politične skupnosti borijo za ponovno ustanovitev province El Bierzo (glej: [[bercianizem]]).

V El Bierzu govorijo tri jezike: [[galicijščina|galicijščino]], [[leonščina|leoneščino]] in [[španščina|kastilijsko španščino]]. Število prebivalcev v El Bierzu je 119.827 (2022).

== Etimologija ==
Ime El Bierzo verjetno izvira iz [[Keltiberščina|keltiberskega]] ''Bergidom'' ali ''Bergidum''. Ta izraz je nastal iz indoevropskega ''bhergh'', ki pomeni breg, gora, višina, kar namiguje na gorski značaj pokrajine.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Sevilla Rodríguez |first=Martín |title=Los orónimos Bierzo/Pierzu |journal=Archivum. Revista de la Facultad de Filología |publisher=Universidad de Oviedo |location=Oviedo |volume=48-49 |pages=517-519 |issn=2341-1120 |language=es}}&lt;/ref&gt; V listinah iz 9. in 10. stoletja se pojavi z imenom ''Berizum''. Sedanje poimenovanje je nastalo iz ločilnika ''Berizo''.

== Geografija ==
[[Slika:Villafranca del Bierzo imgn01.jpg|thumb|desno|Villafranca del Bierzo]]
[[Slika:Ancares Bierzo Catoute01.jpg|desno|thumb|Vrh Catoute]]
El Bierzo je z dolinami razdeljena pokrajina.&lt;ref name=&quot;berciano&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.saber.es/web/biblioteca/libros/la-provincia-de-leon-y-sus-comarcas/html/pdf/fas2.pdf |last1=Cortizo Álvarez |first1=José |last2=Durany Castrillo |first2=Pilar |last3=Fernández García |first3=Felipe |last4=Redondo Vega |first4=José María |title=La montaña berciana |work=La provincia de León y sus comarcas (Diario de León) |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20120907044515/http://www.saber.es/web/biblioteca/libros/la-provincia-de-leon-y-sus-comarcas/html/pdf/fas2.pdf |archive-date=2012-09-07 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zgodovinski El Bierzo se nahaja na povodju reke Sil. Temu povodju pripadajo tudi pokrajine Babia, Laciana in Cabrera na jugozahdonem delu Leona, vendar ti kraji niso deli El Bierza, čeprav so [[Benuza|Benuzo]] in [[Puente de Domingo Flórez]] 1991 priključil k comarci El Bierzo od Cabrere.

=== Relief ===
Na osrednjem delu El Bierza je povprečna nadmorska višina 800 metrov. Visoka gorovja se nahajajo na severu, severozahodu in severovzhodu. Na severozahodu so trije najvišji vrhi v gorovju Ancares, to so Miravalles (1969 m), Faro (1615 m) in Montouto (1541 m). Na severovzhodu zasledimo še višje vrhove v gorovju Gistredo, ki presežejo nad 2000 metri, to so Cabeza de la Yegua (2142 m), Pico Tuerto (2135 m) in Catoute (2111 m).&lt;ref name=&quot;berciano&quot; /&gt; Ta gorovja vsa pripadajo [[variška orogeneza|variški orogenezi]] in so nastala v [[paleozoik]]u. V [[mezozoik]]u ni bilo nadaljnje orogenske faze, ampak se je oblikovala površina po usedanjih in erozijah. V [[kenozoik]]u so se gorovja na robovih naprej vzpenjala, medtem ko se je osrednja regija zniževala. Ta razvoj je izoblikoval kotanjo Miño-Sil na vzhodnem delu El Bierza.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Rogelio |last=Meléndez Tercero |title=La formación de la Hoya Berciana |work=El Bierzo Digital |url=https://www.elbierzodigital.com/la-formacia%c2%b3n-de-la-hoya-berciana/ |date=5.4.2013 |accessdate=15.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Človeška gospodarska dejavnost je tudi vplivala na relief, predvsem rudarstvo, kar je možno opaziti v [[Las Médulas]]u.&lt;ref name=&quot;estudios&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.estudiosbercianos.e.telefonica.net/bierzo/geo1.html |last=González Ramos |first=José Ignacio |title=Características geográficas. El Bierzo, región natural |work=Estudios bercianos |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20120422124514/http://www.estudiosbercianos.e.telefonica.net/bierzo/geo1.html |archive-date=2012-04-22 |url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Podnebje v El Bierzu je bolj [[zmerno podnebje|zmerno]], medtem ko je drugje v Leonu kontinentalno-sredozemsko. Pokrajina je izpostavljena vplivom [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Povprečna količina padavine je 730 mm, predvsem na kraju med severno planoto in Galicijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El Bierzo |work=Bierzo Denominación de Origen |url=https://www.crdobierzo.es/es/el-bierzo/el-bierzo/ |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Hkrati imajo nižji kraji druge podnebne značilnosti.&lt;ref name=&quot;estudios&quot; /&gt; Pozimi je pogosto sneženje.&lt;ref name=&quot;estudios&quot; /&gt;

=== Hidrografija ===
Glavna reka El Bierza je Sil. Največ manjših rek in potokov v pokrajini se zliva v Sil, razen rek Rao in Ser, ki se zlivata v reko Navia. Na severnih klancih sta glavna pritoka Burbia in Valcarce, ki se združita pred tem, ko bi se zlivala v reko Cúa, ki se nato zliva v Sil. Drugi pritok je Ancares, ki se zliva v Cúo, nato posredno v Sil. Na južnih krajih so glavni pritoki Cabrera, Oza in Boeza.&lt;ref name=&quot;prado&quot;&gt;{{navedi novice |last=Prado Núñez |first=Rodrigo |title=Ríos del Bierzo |url=http://www.pescaleon.com/?f=riosbierzo |work= |date=19.2.2010 |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20150226073620/http://www.pescaleon.com/?f=riosbierzo |archive-date=2015-02-26 |url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Sil in Boeza ločujeta kotanji Ponferrada in Bembibre.&lt;ref name=&quot;estudios&quot; /&gt; Zaradi globokih površinskih neenakosti imajo pritoki reke Sil velik erozijski vpliv na relief. Voda več pritokov in potokov je še vedno onesnažena zaradi rudniških dejavnosti iz prejšnjih časov.&lt;ref name=&quot;prado&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;estudios&quot; /&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:El río Boeza a su paso por Calamocos (50325924916).jpg|Reka Boeza
Slika:Perspectiva del Valle del Silencio.jpg|Dolina Tišine (Valle del Silencio)
Slika:Piornedo - Cervantes - Lugo - panoramio.jpg|Pasoče krave na meji Galicije
Slika:Primer día de paseo en San Miguel de las Dueñas (49844682226).jpg
Slika:Las Médulas Roman Gold Mine 07.JPG|Skale v Las Médulasu
Slika:Las Médulas Roman Goldmines 23.JPG
Slika:Las Médulas Roman Goldmines 17.JPG|Rov v Las Médulasu
Slika:Valle del Silencio - panoramio.jpg|Klanec v dolini Tišine
&lt;/gallery&gt;

== Upravna delitev ==
* [[Arganza]]
* [[Balboa, Leon|Balboa]]
* [[Barjas]]
* [[Bembibre]]
* [[Berlanga del Bierzo]]
* [[Borrenes]]
* [[Cabañas Raras]]
* [[Cacabelos]]
* [[Camponaraya]]
* [[Candín]]
* [[Carracedelo]]
* [[Carucedo]]
* [[Castropodame]]
* [[Congosto]]
* [[Corullón]]
* [[Cubillos del Sil]]
* [[Fabero]]
* [[Folgoso de la Ribera]]
* [[Igüeña]]
* [[Molinaseca]]
* [[Noceda del Bierzo]]
* [[Oencia]]
* [[Palacios del Sil]] (bil je 2005 priključen h comarci)
* [[Páramo del Sil]]
* [[Peranzanes]]
* '''[[Ponferrada]]'''
* [[Priaranza del Bierzo]]
* [[Sancedo]]
* [[Sobrado, Leon|Sobrado]]
* [[Toral de los Vados]]
* [[Toreno]]
* [[Torre del Bierzo]]
* [[Trabadelo]]
* [[Vega de Espinareda]]
* [[Vega de Valcarce]]
* [[Villafranca del Bierzo]]

== Zgodovina ==
[[Slika:Castro Ventosa (3290346187).jpg|thumb|desno|Gradišče Ventosa v Pierosu]]
[[Slika:Castro del Chano 4.JPG|thumb|desno|Rekonstruirano gradišče v Peranzanesu]]
[[Slika:Las Medulas 02.jpg|thumb|desno|Las Médulas]]
V El Bierzu niso odkrili [[prazgodovina|prazgodovinskih]] ali [[protozgodovina|protozgodovinskih]] najdb. Malo jih je tudi iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Nekoč so mislili, da je bil El Bierzo nenaseljen v [[paleolitik]]u in [[neolitik]]u, kar so izpodbila prastara naselja, ki so jih odkrili nad reko Cúa, ki so nastala med 300 tisoč in 100 tisoč pred našim štetjem. Iz neolitika so odkrita orodja, predvsem sekire iz Ancaresa, Ponferrade in Corbóna. V jami Tres Vantanas so odkrili ostanke keramik ter v krajih Sésamo in Libran jamske slike.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Una comarca con mucha historia |work=Consejo comarca del Bierzo |url=https://ccbierzo.com/institucion/historia/ |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V [[železna doba|železni dobi]] so nastala gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]], ki so imela obsežne trgovske stike z drugimi kraji do začetke zasedbe [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Ni znano kdo so bili prebivalci El Bierza pred rimskim osvajanjem, ampak je sigurno, da so se pomešali s [[Kelti|keltskimi]] Asturci pod rimsko oblastjo. Trenutno še ni razčiščeno katera asturska plemena so asimilirala predrimljansko ljudstvo El Bierza. Pokrajina je bila hitro [[romanizacija|romanizirana]], ker so Rimljani odprli veliko rudnikov zlata (predvsem v Las Médulasu), to pa je omogočalo ustanovitev naselij in tudi priseljevanje.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V rimljanski dobi je bila Asturica Augusta središče [[stari vek|staroveškega]] El Bierza, ki je pripadal rimski provinci [[Tarakonska Hispanija]]. Cesar [[Dioklecijan]] ga je 298 priključil k provinci [[Gallaecia]].

Po padu Rima so germanski [[Svebi]] obvladovali El Bierzo, nato so ga zavzeli [[Vizigoti]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Kljub temu ni veliko virov o tem obdobju zgodovine El Bierza. Tudi ima malo sledi [[Arabci|arabsko]] osvajanje 711. Arabci so verjetno ustanovili nekaj trdnjav v El Bierzu, ampak je [[kraljevina Asturija]] po [[Bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]] (722) izgnala [[islam|muslimske]] osvjalace. Kralj [[Bermudo I. Asturijski|Bermudu I. Asturijski]] je bil poražen od Arabcev, zato je Asturija spet izgubila El Bierzo. Le [[Alfonz II. Asturijski]] in [[Ramiro I. Asturijski|Ramiru I. Asturijski]] sta mogla dokončno osvajati El Bierzo. Pridobitev El Bierza je prispevala k nastajanju [[kraljevina Leon|kraljevine Leon]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Leonski kralji so ustanovili več samostanov v pokrajini, med njimi sta najpomembnejša samostan sv. Genadija v Peñalbi in samostan sv. Petra v Montesu de Valdueza.

Med 10. in 13. stoletjem je bil El Bierzo kmetijsko-živinorejska dežela. Gospodarstvo se je začelo razprševati v 13. stoletju, ko so ustanovili kovačnice, v katerih so predelali izkopano železo ter so se začeli ukvarjati z ribolovom in trgovino. Zemljišča so obvladovali različni samostani ([[cistercijani]], [[benediktinci]]) in plemiške družine. Med njimi in ljudstvom je bilo veliko konfliktov zaradi [[fevdalizem|fevdalnega]] izkoriščanja. Bilo je zgrajeno v tem obdobju veliko gradov, palač, cerkev in svetišč.

V poznem [[srednji vek|srednjem veku]] se je zmanjšal vpliv samostanov in se je povečala oblast plemičev v El Bierzu, kar je povzročalo vzpon Ponferrade in Villafrance. Občine El Bierza so že 1563 in 1567 zaprosile [[León, Španija|León]], da lahko postane njihov kraj posebna provinca zaradi velike daljave, ampak so zavrnili prošnjo, ker Ponferrada ni imela glasovalne pravice v španskem državnem zboru.

Obdobje med 16. in 19. stoletjem je bilo raznoliko v zgodovini El Bierza. Pokrajina je doživela vzpone in krize v gospodarstvu in porastu prebivalstva. V 17. stoletju so udomačili papriko v pokrajini, ki so jo prinesli iz [[Amerika|Amerike]]. Ponferrada, Bembibre, Villafranca in Cacabelos postanejo trgovska središča in vzcvete tekstilna industrija, ki prideluje znamenito belo platno, ki se imenuje ''bierzos''. Naprej se razvije železna industrija, 1779 pa ustanovijo tovarno orožja v Villafranci.

El Bierzo je imel strateško pomembnost, zato je postal tarča [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih vojsk]] v [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]]. Leonski odporniki so premestili svoja oporišča in poveljstva v El Bierzo, ki je vodil general Luis de Sosa.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/70/2resistencia.pdf |last=Merino, |first=Waldo |title=Resistencia leonesa frente a Napoleón. La Junta errante de 1809 |pages=9-10 |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20130714181843/http://saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/70/2resistencia.pdf |archive-date=2013-07-14 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/74/8villafranca.pdf |last=Merino Rubio |first=Waldo |year=1989 |title=Villafranca sede de la Junta y Cuartel General del 6º Ejército. La Junta Superior de León en 1811 |location=León |journal=Tierras de León. Revista de la Diputación Provincial |volume=29. |number=74 |page=114 |language=es |issn= |archive-url=https://web.archive.org/web/20130714182332/http://saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/74/8villafranca.pdf |archive-date=2013-07-14 |access-date=2026-10-15 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 1812 so [[Angleži|angleške]] in [[Španci|španske]] vojske iz El Bierza vkorakale v Leon ter so osvobodili [[Astorga, Španija|Astorgo]].

1812 je [[Ferdinand VII. Španski]] izdal novo ustavo. 1820 se je začela preogranizacija španske uprave in so 1822 ustanovili novo provinco Vierzo v El Bierzu, ki se je imenovala po središču tudi provinca Villafranca. 30. novembra 1833 so ukinili provinco in jo nazaj priključili k Leonu, medtem ko so kraj Valdeorras združili z Galicijo.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

Na koncu 19. stoletja je naredila [[trtna uš]] veliko opustošenje v vinorodnih krajih El Bierza, zato se je veliko ljudi izselilo v Ameriko.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:Estela funeraria (30655085623).jpg|Rimljanski nagrobni spomenik v Muzeju El Bierzo
Slika:Vega de Espinareda 04 Abadia San Andres by-dpc.jpg|Samostan sv. Andraža v Vegi de Espinaredi
Slika:Villafranca del Bierzo - Monasterio de la Anunciada 6.jpg|Samostan v Villafranci
Slika:Vista del castillo de Cornatel.jpg|Grad Cornatel
Slika:Villafranca del Bierzo - castillo 2.jpg|Grad v Villafranci
Slika:Town hall of Ponferrada 2021.jpg|Mestna hiša v Ponferradi
Slika:Ponferrada - Castillo Templario 02.jpg|Grad templarjev v Ponferradi
&lt;/gallery&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Ponferrada - Mercado Municipal 1.jpg|thumb|desno|Trgovsko središče v Ponferradi]]
Gospodarstvo je nekoč temeljilo na premogništvu.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Premog so uporabljali v elektrarnah Compostilla II in Anllares, ki sta danes zaprti. Trenutno so dejavne industrijske panoge jeklarna, izkoriščanje [[Vetrna energija|vetrne energije]], izkop [[skril]]a, steklarna, cementarna in stavbarstvo. Poveča se vloga storitvenega sektorja, ki počasno podere industrijo, kmetijstvo in živinorejo. 2018 so zaprli zadnji premogovnik.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El Bierzo pone fin al carbón con el cierre de la minera Antracitas Salgueiro |work=El Periódico de la Energía |url=https://elperiodicodelaenergia.com/el-bierzo-pone-fin-al-carbon-con-el-cierre-de-la-minera-antracitas-salgueiro/ |date=16.11.2018 |accessdate=15.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Poleg tega delujejo še farmacevtska podjetja v pokrajini.

Podnebje El Bierza je ugodno za zelenjadarstvo in sadjarstvo ter vinogradništvo. Pokrajina ima mnogo vinorodnih okolišev predvsem ob rekah. Vinska kultura in naravne lepote so ustrezne za utemeljitev [[kmečki turizem|kmečkega turizma]], ki je šele v povojih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.turismoleon.org/turismo/el-bierzo.php |title=El Bierzo, León |work=Turismo León |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20150228061622/http://www.turismoleon.org/turismo/el-bierzo.php |archive-date=2015-02-28 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:Caldera Walther Central termica MSP Ponferrada.jpg|Nekdanji rudnik v Ponferradi
Slika:Cargaderos Coto Wagner - San Miguel de las Dueñas.jpg|Rudniška železnica v San Miguelu de las Dueñas
Slika:Vino de Caatilla y León.jpg|Vina El Bierza v [[Cádiz]]u
&lt;/gallery&gt;

== Kultura ==
[[Slika:Ponferrada - Basilica de Nuestra Señora de la Encina 17.jpg|thumb|desno|Stolp bazilike v Ponferradi]]
V El Bierzu je več primerov [[Mozarabci|mozarabske]] arhitekture kot cerkev sv. Jakoba v Peñalbi ali cerkev sv. Tomaža v Ollasu. Hkrati tudi lahko zasledimo cerkve iz različnih umetniških obdobij ([[romanska arhitektura|romansko]], [[gotska arhitektura|gotsko]], [[baročna arhitektura|baročno]] ipd.).

V Ponferradi deluje univerza, ki je podružina [[Univerza v Leónu|Univerze v Leónu]]. V pokrajini deluje več radijev in časopisov. Pomemben lokalni časopis je Bierzo7, ki so ga ustanovili 1984.

=== Jeziki ===
Na zahodnem delu El Bierza govorijo [[galicijščina|galicijski jezik]], na osrednjem in vzhodnem delu pa [[leonščina|leoneški jezik]]. Čeprav se razlike na osrednjem delu med galicijskimi in leoneškimi govori skorajda zabrišejo. Zaradi tega nekateri menijo, da govorijo v osrednjih krajih hibridno leonsko-galicijsko mešano narečje.

[[Španščina|Kastilijska španščina]] ima zelo veliko prednost in se razširja v škodo galicijskemu in leoneškemu jeziku. Čeprav so v zadnjih časih različna društva veliko delala za oživitev in širitev obeh jezikov v El Bierzu. Nekaj tisoč učencev se samo galicijsko uči v šolah.

Narečje patsuezu ({{jezik-ast|paḷḷuezu}}) na severnem delu El Bierza je prehodni govor med leoneščino in [[asturijščina|asturijščino]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Presentado el Diccionario Patsuezu-Castellano que busca que no desaparezca la memoria de las palabras |work=ILeón |url=https://ileon.eldiario.es/universidad/presentado-diccionario-patsuezu-castellano-busca-desaparezcan-palabras_1_9460420.html |date=23.10.2018 |accessdate=15.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

=== Navade ===
Pust se imenuje v El Bierzu ''entróïdo'' ali ''entroito'', ko se zberejo pustni liki in maske.

Magosto, ki je praznik kostanjev, imajo med 1. in 11. novembrom. Takrat imajo običajo, da poskakujejo nad ogenj.

&lt;gallery&gt;
Slika:Las Medulas-249.JPG|Leseni spomenik v Las Médulasu za Rimljane
Slika:Palacio de Torquemada (Villafranca del Bierzo) (4931909189).jpg|Palača Torquemada v Villafranci
Slika:Palacio de Canedo 01 by-dpc.jpg|Palača Canedo v [[Arganza|Arganzi]]
Slika:Museo de Arte Sacro de Bembibre - Taller de costura.jpg|Muzej sakralne umetnosti v Bembibreju
Slika:Monasterio de Santa María de Carracedo (1464190638).jpg|Samostanska cerkev v Carracedu
Slika:Monasterio de Santa María de Carracedo (427352451).jpg|Notranjost samostanske cerkve v Carracedu
Slika:Monasterio san miguel.jpg|Samostan nadangela Mihaela v Dueñasu
Slika:Santiago de Peñalba 06 by-dpc.jpg|Primer mozarabske arhitekture v Peñalbi
Slika:Cacabelos - Iglesia Santa Maria 2.jpg|Notranjost cerkve v Cacabelosu
Slika:Convento de Cabeza de Alba (2667036387).jpg|Ženski samostan v Cabezi
Slika:Campo del Agua 18 by-dpc.jpg|Kmečka hiša v Campu del Agua
Slika:Biblioteca Campus Ponferrada.JPG|Univerzitetna knjižnica v Ponferradi
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
{{kategorija v Zbirki|El Bierzo}}
* {{navedi knjigo|first=Capitán |last=García Rey |title=Una excursión en el Bierzo. (Errores geográficos y conjeturas históricas) |year=2001 |publisher=Editorial Maxtor |location=Madrid |isbn=978-8495636461 |cobiss=}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bierzo, El}}
[[Kategorija:Provinca Leon]]
[[Kategorija:Pokrajine Španije]]</text>
      <sha1>n9y7v0o9q60ytgldlh3bryw37e6s5k1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610163</id>
    <revision>
      <id>6771838</id>
      <parentid>6770418</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:58:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8172" sha1="ck2ma06b5ritoknx00lg5sagn654d1j" xml:space="preserve">[[Slika:אתר דובר צהל - אסון ורסאי 1.jpg|thumb|desno|Reševalne enote delujejo na kraju nesreče]]
[[Slika:אסון ורסאי - 2.jpg|thumb|desno|Vrt spominov na žrtve]]
[[Slika:Sarit Hadad 13 (cropped).JPG|thumb|desno|Sarit Hadad]]
'''Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu''' ali '''zrušitev poročne dvorane Versailles''' je bila nesreča, ki se je zgodila 24. maja 2001 ob 22.43 v Talpiotu, v predmestju [[Izrael|izraelske]] prestolnice [[Jeruzalem]]. Nesrečo je povzročilo dejstvo, da slabo zgrajeno nadstropje, kjer je bila poročna dvorana, ni moglo prenesti obremenitve približno 700 svatov na zabavi po poroki. Na kraju je umrlo 23 ljudi, 380 jih je bilo poškodovanih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/middle_east/1356398.stm |title=Wedding survivors recall night of horror |work=BBC News |date=28.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HAARETZ&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.haaretz.com/2007-05-31/ty-article/versailles-wedding-hall-engineer-jailed-for-23-negligent-deaths/0000017f-f828-d2d5-a9ff-f8acc3de0000 |title=Versailles Wedding Hall Engineer Jailed for 23 Negligent Deaths |work=Haaretz |date=31.5.2007 |accessdate=22.10.2026 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629032410/https://www.haaretz.com/2007-05-31/ty-article/versailles-wedding-hall-engineer-jailed-for-23-negligent-deaths/0000017f-f828-d2d5-a9ff-f8acc3de0000 |archive-date=2023-06-29 |url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Nesreča je bila do 2010 najhujša civilna katastrofa v moderni zgodovini Izraela.

== Ozadje ==
Stavba, v kateri je bila plesna in poročna dvorana Versailles, je bila zgrajena po načrtu izraelskega arhitekta Elija Rona, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja patentiral gradbeni način Pell-Kal kot cenejšo in enostavnejšo rešitev za gradnjo stropov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://israelpatents.justice.gov.il/en/patent-file/details/104101 |title=Documents of 104101 – Applicants: ELI RON, RINA YAM Agent: SANFORD T.COLB &amp; CO. |work=Israel Patents Office |date=15.12.1992 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt; Izdelane so bile tudi druge različice načina, ki niso bile več varne, ker so v stavbah izpustile več pritrdilnih elementov. Še posebej zato, ker so pri načinu Pell-Kal uporabljali tudi jeklene kasete, ki so brez pritrdilnih elementov zmanjšale nosilnost stropov. Zaradi vgradnje kaset so v stropu nastali prazni prostori, skozi katere je lahko pronicala voda in povzročala korozijo.

== Nesreča ==
Na dan nesreče je bila v dvorani na tretjem nadstropju stavbe poroka Azafa Drorja in Keren Josef. Na slovesnost so se pripravljali šest mesecev. David Amromin je bil snemalec, ki je posnel poroko in poznejšo veselico.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1353737.stm |title=Cameraman: 'I see death before my eyes' |work=BBC News |date=26.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt; Po obredu so se gostje odpravili na plesišče in zaplesali ob glasbeni točki znane izraelske pevke [[Sarit Hadad]] z naslovom »Zlato srce« ({{jezik-he|לב זהב}} {{IPA|Lev Zahav}}). Amromin je stal približno 20 cm od plesoče množice in jo snemal. Tla dvorane so se nenadoma zrušila pod plešočimi gosti. Amromin se je rešil in čeprav je bil v šoku zaradi prizora, je bil njegov aparat še vedno vklopljen in je lahko posnel vse trenutke tragedije.&lt;ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/24/newsid_4530000/4530071.stm |title=2001: Israel wedding party tragedy |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Policisti, reševalci in specialne enote so reševali goste iz ruševin. Sprva so delali le z rokami, niso smeli namreč uporabljati strojev, dokler niso bili prepričani o stabilnosti ostankov. Tretje nadstropje stavbe, ki se je zrušilo, je prebilo tudi drugo in prvo nadstropje, kar je poškodovalo tiste dele stavbe, ki so bili odgovorni za stabilnost.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1350325.stm |title=In pictures: Jerusalem disaster |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Žrtve in poškodovanci ==
Reševalna dela so trajala šestnajst ur. Pod ruševinami so našli 23 umrlih. Poškodovanih je bilo 380, med njimi je 130 ljudi potrebovalo intenzivno nego. Azaf in Keren sta se rešila: Azaf je sam rešil Keren, ki je utrpela hude poškodbe medenice, zato so jo večkrat operirali. V tragediji sta umrla tudi Azafov osemdeset let star dedek in tri leta star bratranec.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-wedding-disaster/ |title=State to pay NIS 120m to victims of wedding disaster |work=The Times of Israel |date=29.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-jerusalem-hall-collapse/ |title=State to pay NIS 120m to victims of Jerusalem hall collapse |work=The Times of Israel |date=30.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Posledice ==
Policija je že na začetku izključila [[terorizem|teroristični napad]], ker so preživeli in druge priče potrdili, da so bile težave s stavbo že dolgo prej. Kljub temu takrat nihče ni bil zaskrbljen, saj je dvorana že gostila veliko prireditev, tudi številne poroke. V začetnih preiskavah so ugotovili, da je za zrušitev kriv način Pell-Kal. Poleg pomanjkljivosti načina Pell-Kal so bili krivi tudi graditelji stavbe, ker je bila stavba sprva načrtovana kot dvonadstropna. V zadnji fazi gradnje so se odločili o spremenitvi načrtov, tako je bilo zgrajeno še tretje nadstropje čez kratko in napačno stran, kar je preveč povečalo obremenitev nosilca stavbe. Napako so poskusili popraviti z gradnjo ločnih sten pod nadstropjem, da bi prerazporedili odvečno obremenitev. Nekaj ​​tednov pred poroko so lastniki odstranili ločilne stene, zato so se tla v tretjem nadstropju razrahljala. To so poskušali nadomestiti le z malto in drugimi dodatki, kar ni povečalo konstrukcijske nosilnosti stavbe, ampak je na šibkih točkah dodalo le mrtvo težo.

Eli Ron je bil aretiran in obtožen leta 2002.

Izraelski premier [[Ariel Šaron]] je ustanovil preiskovalni odbor, ki je dobil za nalogo poiskati druge stavbe v Izraelu, ki so bile zgrajene z načinom Pell-Kal.

Oktobra 2004 so bili trije lastniki dvorane Versailles obsojeni zaradi uboja iz malomarnosti: Abraham Adit in Efraim Adivot sta bila obsojena na štiri leta zapora, Uri Nisimet pa na štiri mesece javnih del.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Lefkovits |first=Etgar |title=Versailles hall owners sentenced |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel/versailles-hall-owners-sentenced/article-3918 |date=6.11.2005 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2007 so bili poleg Elija Rona obsojeni še trije izraelski arhitekti, Šimon Kaufman, Daniel Schefer in Uri Pesah. Vsi so sodelovali pri načrtovanju in gradnji stavbe ter so odložili primerno popravilo stavbenih napak. Ron je bil obsojen na štiri leta, Kaufman in Scheffer na 22 mesecev, Pesah pa na šest mesecev zapora.&lt;ref name=&quot;HAARETZ&quot; /&gt;

== Spomin ==
Nekdanjo stavbo, kjer je bila dvorana Versailles, so porušili. V bližini je zdaj vrt spominov za žrtve zrušitve 2001. Azaf Dror in Keren Josef sta se izselila na [[Florida|Florido]] in danes živita v [[Miami]]ju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Fay Cashman |first=Greer |title=Still waiting for justice |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/in-jerusalem/still-waiting-for-justice-457748 |date=26.6.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt; Pevka Sarit Hadad je bila zaradi nesreče izjemno pretresena, zato ni nikoli več zapela točke ''Zlato srce''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last= |first= |title=עקב אסון ורסאי: שרית חדד החליטה - לא עוד ”לב זהב” |url=https://www.walla.co.il/news/israel/66648 |date= |accessdate=22.10.2026 |language=he |work=Walla}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Jeruzalem]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2001]]</text>
      <sha1>ck2ma06b5ritoknx00lg5sagn654d1j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Turrialba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610170</id>
    <revision>
      <id>6771556</id>
      <parentid>6768575</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:37:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771556</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16528" sha1="lzm9syk94u8gi6mhgfk9vlus6quxvhq" xml:space="preserve">{{Infopolje Gora
| name = Vulkan Turrialba
| photo = Turrialba volcano eruption 2014. Costa Rica (3).jpg
| photo_caption = Vulkan Turrialba med izbruhom, oktober 2014
| elevation = 3340 m
| location = Cartago (provinca), [[Kostarika]]
| map = Kostarika
| coordinates = {{coord|10|1|5|N|83|45|50|W|type:mountain_region:CR_scale:100000|format=dms|display=inline,title}}
| range = [[Cordillera Central, Kostarika|Cordillera Central]]
| type = [[Stratovulkan]]
| age = 1,5 milijona let
| volcanic_arc = [[Srednjeameriški vulkanski lok]]
| last_eruption = 2022&lt;ref name=&quot;GVP&quot;&gt;[http://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=345070 Turrialba] at Smithsonian Institution's ''Global Volcanism Program'' website&lt;/ref&gt;
| easiest_route = pohod
}}
'''Vulkan Turrialba''' je aktiven [[stratovulkan]] v osrednji [[Kostarika|Kostariki]], ki je bil dejaven v zadnjih letih; izbruhi so se pojavili leta 2016&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ticotimes.net/2016/09/19/turrialba-volcano-explosion|title=UPDATE: Eruption of Turrialba Volcano closes airport, launches ash, rocks 4 km high|date=19 September 2016}}&lt;/ref&gt; ter januarja, marca in aprila 2017.&lt;ref&gt;{{cite web| url=http://www.ticotimes.net/2017/03/29/turrialba-volcano-ash|title=Ashes from Turrialba Volcano's explosions reach San José, Heredia|date=30 March 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web| url=http://www.ticotimes.net/2017/01/05/turrialba-update|title=UPDATE: Green alert declared as Turrialba Volcano ashfall intensifies|date=5 January 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web| url=http://www.ticotimes.net/2017/01/30/turrialba-volcano-costa-rica-3|title=Costa Rica's Turrialba Volcano resumes vapor, ash explosions|date=31 January 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://news.co.cr/turrialba-volcano-near-cartago-costa-rica-back-action-calm-spell/58805/|title=Turrialba Volcano Near Cartago, Costa Rica Back in Action After Calm Spell - Costa Rica Star News|date=3 April 2017}}&lt;/ref&gt; V preteklosti so se obiskovalci lahko spustili v glavni krater, vendar je povečana vulkanska dejavnost med letoma 2014 in 2017, ki je povzročila nastanek velikih oblakov vulkanskega pepela, privedla do zaprtja okoliškega [[narodni park Turrialba|narodnega parka Turrialba]]. Ker so izbruhi pojenjali, so park in dostop do vulkana 4. decembra 2020 znova odprli.&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Zúñiga|first1=Alejandro|title=Costa Rica announces reopening of Turrialba Volcano National Park|url=https://ticotimes.net/2020/11/19/costa-rica-announces-reopening-of-turrialba-volcano-national-park|access-date=19 November 2020|work=The Tico Times|date=19 November 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ticotimes.net/2020/12/05/after-eight-years-turrialba-volcano-national-park-reopens-to-the-public|title = After eight years, Turrialba Volcano National Park reopens to the public -|date = 5 December 2020}}&lt;/ref&gt;

Ta stratovulkan je visok 3340 m in je od mesta Turrialba, ki leži na atlantskem pobočju, oddaljen približno 45 minut vožnje. Na vrhu so trije [[krater]]ji, od katerih ima največji premer 50 m.&lt;ref&gt;{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=The Turrialba Volcano's Craters|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/national-park/turrialba-volcano}}&lt;/ref&gt; Turrialba leži v bližini vulkana [[Irazú]]; oba sodita med največje vulkane v Kostariki. V zadnjih 3500 letih je Turrialba doživel vsaj pet velikih eksplozivnih izbruhov. Vulkan spremlja projekt Deep Earth Carbon Degassing Project.&lt;ref&gt;{{cite web|title=DECADE Installations at Turrialba and Poás|url=https://deepcarbon.net/feature/decade-installations-turrialba-and-poás#.V-ltH2MomXh|website=Deep Carbon Observatory|access-date=26 September 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170512024615/https://deepcarbon.net/feature/decade-installations-turrialba-and-po%C3%A1s#.V-ltH2MomXh|archive-date=2017-05-12|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ob jasnih dneh je z vrha mogoče videti tako [[Tihi ocean]] kot [[Karibsko morje]]. Pod vrhom se razprostirata gorsko območje in gorski gozd, v katerem uspevajo praproti, bromelije, lišaji in mahovi. Večinoma gre za prvotni (pragozd) ali sekundarni gozd.&lt;ref&gt;{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=Forest Types, Turrialba Volcano|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/national-park/turrialba-volcano}}&lt;/ref&gt;

Vulkan je dobil ime po kantonu Turrialba v kostariški provinci Cartago. O izvoru imena ''Turrialba'' ni enotnega mnenja; zgodovinarji zavračajo poskuse, da bi ime pripisali priimku Torrealba (iz španske pokrajine Aragon) ali latinski besedni zvezi ''Turris alba'' (beli stolp). Prevladuje mnenje, da ime ''Turrialba'' izvira iz jezika lokalnega domorodnega ljudstva (jezik Huetar), vendar o njegovem dejanskem izvoru ni soglasja.

== Fizične značilnosti ==
Vulkan si deli isto podlago z vulkanom Irazú, zaradi česar ju imenujejo »dvojčka«. Masiv ima na severni strani strma pobočja, medtem ko na južni strani prevladujejo zmernejša pobočja. Turrialba leži na območju kotline Limón; njene geološke formacije – od spodaj navzgor – sestavljajo morske sedimentne kamnine (stare 4–5 milijonov let), [[konglomerat]]i in alkalni [[bazalt]]i iz [[pliocen]]a (stari 5 milijonov let), kisli [[andezit]]i (stari 2,15 milijona let) ter nazadnje sam vulkanski masiv Turrialba, ki se dviga 1900 metrov nad svojo podlago.[4]

Masiv Turrialba sestavljajo sestavljeni stožci, ki ležijo jugozahodno od trenutnega glavnega stožca. Slednji je zgrajen iz lav in piroklastičnih tokov, razdeljenih v 14 geoloških enot. Zaradi globokih [[prelom (geologija)|prelomov]] v zemeljski skorji vulkan Turrialba leži severovzhodno od vulkana Irazú, zunaj glavne linije osrednjega vulkanskega gorovja.

Vrh Turrialbe prečkajo prelomi. Zaradi enega ali več plazov, povezanih s kraterjem, je na severovzhodnem pobočju stožca nastal amfiteater oziroma [[kaldera]], ki jo omejujejo omenjeni prelomi. Na trenutnem vršnem območju so trije ločeni kraterji, razporejeni v smeri od severovzhoda proti jugozahodu: osrednji krater (s premerom 700 m), v katerem je majhna, z deževnico napolnjena kotanja s premerom 8 metrov; vzhodni krater (s premerom 800 m), po katerem je mogoče hoditi in v katerem je majhna kotanja z vodo, ki hitro izhlapi; ter zahodni krater (s premerom 600 m), ki je dejaven. Dostop do slednjega je za obiskovalce prepovedan, saj je pot do njega v zelo slabem stanju. Glavni krater vključuje do tri ločene odprtine, iz katerih uhajajo vulkanski plini in snovi. Poleg tega sta tu še dva druga kraterja – eden delno zasut, drugi pa ugreznjen – ter manjše odprtine znotraj samih kraterjev. Po začetku eruptivnega cikla v letih 2014–2016 je na vrhu vulkana Turrialba prišlo do več sprememb, predvsem zaradi kopičenja materiala. Ob zahodni steni se je oblikovala vrsta fumarol.&lt;ref&gt;Arguedas, Carlos (15 de noviembre de 2015). [https://www.nacion.com/sucesos/desastres/ascenso-de-magma-trastorna-el-volcan-turrialba/AYMXIXRDMRB6TEFMT5SQ4CNNKI/story/ «Ascenso de magma trastorna el volcán Turrialba»]. La Nación. Consultado el 25 de julio de 2016.&lt;/ref&gt; Eruptivna dejavnost v ciklu 2014–2017 je vključevala postopno dvigovanje magme. Po začetku eruptivnega cikla 2014–2017 so kostariški vulkanologi s pomočjo drona ugotovili, da je glavni krater vulkana Turrialba globok 126 metrov.&lt;ref&gt;Soto, Michelle (7 de abril de 2017). «Dron revela que cráter activo del Turrialba posee una profundidad de 126 metros». La nación. Consultado el 9 de abril de 2017.&lt;/ref&gt; 4. julija 2017 so poročali o nastanku lavnega jezera znotraj aktivnega glavnega kraterja.&lt;ref&gt;Jiménez, Eyllin (4 de julio de 2017). [https://www.nacion.com/sucesos/desastres/laguito-de-lava-aparece-en-el-volcan-turrialba/M3RQNDZHJBB5TG2MPUAIS4NHWM/story/ «'Laguito' de lava aparece en el volcán Turrialba»]. La nación. Consultado el 13 de julio de 2017.&lt;/ref&gt;

Petrografsko lavo tega vulkana sestavljajo daciti, piroksenski andeziti, bazaltni andeziti in bazalti.&lt;ref&gt;Alvarado Induni, Guillermo (2011). Los volcanes de Costa Rica. Editorial de la Universidad Estatal a Distancia. p. 335. ISBN 9968-31-679-2.&lt;/ref&gt;

== Dejavnost ==
*V 19. stoletju je vulkan večkrat izbruhnil in izbruhal [[vulkanski pepel|pepel]] (leta 1847, 1853, 1855, 1859 in 1866), pri čemer so nastali [[piroklastični tok]]ovi. Zadnji večji izbruh se je zgodil leta 1866.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://wvw.nacion.com/ln_ee/2010/enero/08/pais2218168.html|title=El Turrialba ha hecho erupción seis veces en últimos 3.500 años}}&lt;/ref&gt;
*Manjši znaki dejavnosti so se pojavili leta 1996.
*Januarja 2001 je bila zabeležena povečana dejavnost vulkana, ki se je kazala v močnem delovanju [[fumarola|fumarol]] v osrednjih kraterjih. Od leta 2005 se vulkanska dejavnost stopnjuje.
*31. marca 2007 je vulkan začel kazati znake dejavnosti z izbruhi pepela.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/Actividad-sismica-aumenta-volcan-Turrialba_0_1269473155.html |title=Actividad sísmica aumenta en el volcán Turrialba|date=19 May 2012 }}&lt;/ref&gt;
*Območje narodnega parka, ki je sicer odprto za obiskovalce, je bilo med letoma 2009 in 2011 zaprto.
[[File:Turrialba Volcano cone  Sept 2005.jpg|thumb|right|Turrialba leta 2005]]
*8. januarja 2010 je prišlo do [[Freatska erupcija|freatičnega izbruha]], ki je na jugozahodni strani blizu kraterja ustvaril novo odprtino, temperatura pa se je povišala z 200 na 600 °C. Dve vasi, La Central in El Retiro, sta bili evakuirani.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://wvw.nacion.com/ln_ee/2010/enero/08/pais2218187.html |title=Erupciones abren dos nuevos cráteres en volcán Turrialba}}&lt;/ref&gt;
*Januarja 2012 je po freatičnem izbruhu na zahodni strani kraterja nastala nova odprtina.
*12. aprila 2012 je prišlo do manjšega izbruha.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/Volcan-Turrialba-hizo-pequena-erupcion_0_1262273966.html |title=Volcán Turrialba hizo pequeña erupción|date=13 April 2012 }}&lt;/ref&gt;
*21. maja 2013 ob 08.52 je plinska eksplozija razširila več odprtin v bližini glavnega kraterja, ki so nastale v letih 2010 in 2012.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/Erupcion-volcan-Turrialba-ensancho-boquetes_0_1343065767.html |title=Erupción de ceniza en volcán Turrialba ensanchó boquetes|date=22 May 2013 }}&lt;/ref&gt;
*Julija 2013 so raziskovalci ugotovili, da se je število potresnih sunkov na tem območju povečalo z približno dvajset na dan na do trideset na uro.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/desastres/Volcan-Turrialba-paso-sismos-hora_0_1354664571.html |title=Volcán Turrialba pasó de 20 sismos por día a 30 por hora|date=19 July 2013 }}&lt;/ref&gt;
*17. oktobra 2014 se je število potresnih sunkov povečalo s približno 50–100 na dan na 200 na dan.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nacion.com/nacional/salud-publica/Ceniza-Turrialba-toca-millon-habitantes_0_1448455187.html |title=Ceniza del Turrialba alcanza a un millón de habitantes|date=31 October 2014 }}&lt;/ref&gt; 
*29. oktobra 2014 se je okoli 10.10 začelo tresenje tal, ki je trajalo neprekinjeno, dokler ni okoli 23.10 na zahodni odprtini, ki je nastala januarja 2012, prišlo do freatičnega izbruha. Ta izbruh je raznesel veliko količino vulkanskega materiala na območja, oddaljena do 40 km. Številni prebivalci so poročali o pepelu, ki je padal na njihova zemljišča, ter o močnem vonju po žveplu; to se je dogajalo v kantonih Vázquez de Coronado, Goicoechea, Moravia, Desamparados, Aserrí, Escazú, Santa Ana, Montes de Oca, Tibás, Alajuelita, Puriscal in [[San José]] (v provinci San José), v kantonu La Unión (v provinci Cartago) ter v kantonih Santo Domingo in Heredia (v provinci Heredia).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/desastres/Vecinos-actividad-Volcan-Turrialba-lanzamientos_0_1448255240.html |title=Volcán Turrialba hace erupción y provoca intensa caída de ceniza en los alrededores |date=30 October 2014 |language=es |trans-title=Turrialba Volcano erupts and a lot of ash fell in the surrounding areas}}&lt;/ref&gt;

=== Marec 2015 ===
*12. marca 2015 sta izbruha, ki sta se zgodila okoli 11.00 in 14.12, raznesla pepel po celotni Centralni dolini; dogodek velja za najpomembnejšo vulkansko aktivnost po letu 1996.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.nacion.com/sucesos/desastres/Volcan-Turrialba-registra-erupcion-importante_0_1474852625.html |title=Volcán Turrialba registra la erupción más importante desde 1996 |date=12 March 2015 |language=es |trans-title=Most important eruption since 1996 registered at Turrialba Volcano.}}&lt;/ref&gt; Mednarodni letališči Juan Santamaría in Tobías Bolaños sta bili zaprti, saj je bila vidljivost manjša od 100 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nacion.com/nacional/transportes/Cierran-Aeropuerto-Juan-Santamaria-ceniza_0_1474852642.html |title=Cierran Aeropuerto Juan Santamaría debido a caída de ceniza |date=12 March 2015 |language=es |trans-title=Juan Santamaria airport closed due to falling ashes.}}&lt;/ref&gt;
*13. marca 2015 je ob 21.07 prišlo do izbruha.

=== Maj 2015 ===
*4. maja 2015 je ob 15.24 prišlo do izbruha.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.ticotimes.net/2015/05/04/costa-ricas-turrialba-volcano-erupts-ash-expected-in-san-jose | title=Costa Rica's Turrialba Volcano erupts, forcing capital airport to temporarily close | date=4 May 2015 }}&lt;/ref&gt;
[[Image:Turrialba Volcano Sept 2005.jpg|thumb|530px|left|Trije kraterji vulkana: najstarejši je na desni, najnovejši in najbolj aktiven pa na levi]]
[[Image:Unrest at Turrialba Volcano, Costa Rica.jpg|thumb|Na tem satelitskem posnetku v naravnih barvah Turrialba oddaja prosojen oblak vulkanskih plinov]]

=== Maj 2016 ===
21. maja 2016 je prišlo do izbruha. Eden od prebivalcev ga je opisal kot največjega po letu 2010. Pepel je padal vse do prestolnice San José, vsaj 500 ljudi pa se je zaradi težav z dihanjem zateklo v bolnišnice. Leti v San José so bili zaradi nevarnosti, ki jo je predstavljal pepel, odpovedani.&lt;ref&gt;{{cite news| title = Volcano ash covers Costa Rica towns| url = https://www.bbc.com/news/world-latin-america-36348904| newspaper = BBC| location    = London| access-date = 2016-05-21}}&lt;/ref&gt;

=== September 2016 ===
19. septembra ob 02.54 je prišlo do izbruha, ki je trajal približno petnajst minut. To je bil prvi v nizu dogodkov, ki so se zvrstili čez dan in sčasoma s pepelom prekrili širše mestno območje. Do novih izbruhov je prišlo ob 11.30, 14.40 in 15.34.

Dogajanje se je nadaljevalo 20. septembra z izbruhom ob 06.20.

Letališča na širšem mestnem območju so bila zaprta.&lt;ref&gt;{{cite news| title = Eruption of Turrialba Volcano closes airport launches ash, rocks 4 km high| url = http://www.ticotimes.net/2016/09/19/turrialba-volcano-explosion| newspaper = Tico Times| location  = Costa Rica| access-date = 2016-09-20}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Volcan turrialba.jpg|thumb|Vrh vulkana Turrialba pred izbruhi v obdobju 2014–2016]]

== Dostop ==
Do vulkana Turrialba se pride tako, da se odpravi v kraj La Pastora v okrožju Santa Cruz, ki je od mesta San José oddaljen približno dve uri vožnje. Od tam proti naselju La Central – ki je nastalo na mestu stoletje stare mlečne kmetije –, kjer se stanje ceste začne slabšati. Pot na vrh je dolga približno 7 km in ponuja razglede na gorsko verigo Talamanca. V bližini gore Cerro Porfía (3329 m nadmorske višine) je ob jasnem vremenu mogoče videti celotno osrednjo vulkansko verigo, vključno z narodnim parkom Braulio Carrillo, vulkanoma Irazú in Poás, reko Toro Amarillo, karibskimi ravnicami, atlantsko obalo, Nikaragovskim jezerom ter vrhovi Caraigres, Cerro de la Muerte in Chirripó.

Pohod traja približno dve uri in pol, čeprav se čas lahko razlikuje glede na telesno pripravljenost posameznika. Vožnja do vrha je zahtevna; zaradi slabega stanja ceste priporočamo vozilo s štirikolesnim pogonom. Na tem območju je na voljo več gorskih hotelov, ki nudijo nastanitev za turiste.

Vulkanološki in seizmološki observatorij Kostarike je namestil kamero, ki v realnem času prenaša posnetke, kar omogoča spremljanje dejavnosti vulkana.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Turrialba volcano}}
* [https://web.archive.org/web/20100212231201/http://www.ovsicori.una.ac.cr/vulcanologia/volcanes/turrialba.htm Costa Rican Vulcanologic and Seismologic Observatory: Turrialba]
* [http://www.ovsicori.una.ac.cr/index.php/camaras/v-turrialba Webcam of the Vulcanological and Seismological Observatory of National University of Costa Rica].

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vulkani v Kostariki]]
[[Kategorija:Stratovulkani]]
[[Kategorija:Gore v Kostariki]]</text>
      <sha1>lzm9syk94u8gi6mhgfk9vlus6quxvhq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina Kostarike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610201</id>
    <revision>
      <id>6771815</id>
      <parentid>6770790</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:43:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6771815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33796" sha1="22vhfaakzn1xibq45g56oshnz65rdsc" xml:space="preserve">[[File:Costa Rica precolombina. Aldea.JPG|thumb|275px|Tipična naselbina domorodnega ljudstva Diquis pred Kolumbovim prihodom]]
Prvi staroselski prebivalci Kostarike so bili lovci in nabiralci. Ob prihodu španskih osvajalcev je bila [[Kostarika]] zaradi svoje geografske lege v tako imenovanem vmesnem območju (med [[mezoamerika|mezoameriškimi]] in [[Inkovski imperij|andskimi kulturami]]) razdeljena na dve ločeni kulturni območji, na kateri sta vplivali obe kulturi.&lt;ref name=&quot;Nicoya&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Chibchan&quot; /&gt;

[[Krištof Kolumb]] je leta 1503 prvič vrgel sidro ob obali Kostarike, pri otoku Isla Uvita. Njegove sile so premagale staroselsko prebivalstvo. Poznejši španski raziskovalci so to ozemlje leta 1524 vključili v Generalno kapitanijo Gvatemala, ki je bila provinca [[Nova Španija|Nove Španije]]. Naslednjih 300 let je bila Kostarika del Španije, zaradi česar je na njeno kulturo močno vplivala španska kultura.&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;&quot;Costa Rica.&quot; ''Funk &amp; Wagnalls New World Encyclopedia'' (2014): 1p. 1.; accessed 19 February 2015.&lt;/ref&gt; V tem obdobju je Kostarika ostala slabo razvita in revna. Po [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški vojni za neodvisnost]] (1810–1821) je Kostarika leta 1821 postala del Prvega mehiškega cesarstva. Leta 1823 se je pridružila [[Zvezna republika Srednje Amerike|Zvezni republiki Srednje Amerike]], vendar je zaradi vse slabših odnosov z drugimi državami članicami leta 1838 iz nje izstopila. Po osamosvojitvi se je gospodarstvo soočalo s težavami zaradi pomanjkanja povezav z evropskimi dobavitelji. Leta 1856 se je Kostarika skupaj z več drugimi srednjeameriškimi državami vključila v t. i. filibustersko vojno, da bi preprečila Williamu Walkerju prevzem oblasti v Nikaragvi. Po letu 1869 je Kostarika vzpostavila demokratično ureditev.&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;/&gt;

Leta 1885 se je Bernardo Soto Alfaro pridružil Salvadorju, Nikaragvi in ​​Mehiki v Barriosovi vojni za ponovno združitev, uperjeni proti Gvatemali pod vodstvom Justa Rufina Barriosa ter proti Hondurasu.&lt;ref&gt;https://books.openedition.org/cemca/674?lang=en&lt;/ref&gt; Po državljanski vojni leta 1948 je vlada pripravila novo ustavo, ki je uvedla splošno volilno pravico, okrepila državljanske svoboščine in trajno ukinila vojsko. Ta institucionalna odločitev je Kostariko ločila od večine drugih srednjeameriških držav, za katere so bila v tistem obdobju značilna oborožena spopadi in vojaška vladavina.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Booth |first=John A. |title=Costa Rica: Quest for Democracy |url=https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot |publisher=Westview Press |year=1998 |pages=[https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot/page/47 47]–72}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Costa Rica |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Lehoucq |first=Fabrice |title=Politics of Modern Central America |url=https://archive.org/details/politicsofmodern0000leho |publisher=Cambridge University Press |year=2012 |pages=[https://archive.org/details/politicsofmodern0000leho/page/89 89]–92}}&lt;/ref&gt; V naslednjih desetletjih so ta demilitarizacija in poudarek na civilnem upravljanju prispevala k utrditvi stabilnega demokratičnega sistema ter k trajnim naložbam v družbene in politične institucije.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Booth |first=John A. |title=Costa Rica: Quest for Democracy |url=https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot |year=1998}}&lt;/ref&gt; V sodobnem času sta politična kontinuiteta in relativna regionalna stabilnost Kostarike omogočili razvoj gospodarstva, usmerjenega v storitve, tehnologijo in ekoturizem, čeprav dolgotrajni fiskalni pritiski – zlasti visok javni dolg – ​​še naprej omejujejo zmogljivosti države in javne finance.&lt;ref&gt;{{cite report |institution=Organisation for Economic Co-operation and Development |title=OECD Economic Surveys: Costa Rica |year=2023}}&lt;/ref&gt;

== Lovci in nabiralci ==
Najstarejši dokazi o človeški prisotnosti v Kostariki so povezani z obstojem skupin lovcev in nabiralcev pred približno 10.000 do 19.000 leti pr. n. št. Arheološke najdbe (izdelava kamnitega orodja) iz tega obdobja so bile odkrite v dolini Turrialba, na najdiščih Guardiria in Florence. Tam so odkrili tudi kamnolome in delavnice, kjer so našli konice kopij tipa Clovis ter puščične konice, ki kažejo na južnoameriški vpliv. Vse to nakazuje na možnost, da sta na tem območju soobstajali dve različni kulturi.

Ljudje tega obdobja so bili [[nomadi]]. Organizirani so bili v skupine, ki so temeljile na družinskih vezeh in so štele od 20 do 30 članov. Prehranjevali so se z megafavno, kot so bili velikanski pasavci, lenivci, mastodonti in druge živali. Te vrste so izumrle približno 8.000 let pred našim štetjem. Prvi naseljenci so se morali prilagoditi lovu na manjše živali in razviti ustrezne strategije za soočanje z novimi razmerami.

== Predkolumbovska Kostarika ==
{{multiple image|perrow=2/2|total_width=300|caption_align=center
| image1 = Parque de las Esferas de Costa Rica.JPG
|caption1= Kamnite krogle Kostarike kulture Diquis
| image2 = Pre-Columbian incense burner, Costa Rica (Carlos Museum).jpg
|caption2=Keramična kadilnica
| image3 = Ceramicas Nicoya.jpg
|caption3=Predkolumbovska keramika kulture Nicoya
| image4 = Diquis Human Effigy Pendant.jpg
|caption4=Obesek v obliki človeške figure (kultura Diquis)
}}
V predkolumbovskem obdobju so bila domorodna ljudstva na območju današnje Kostarike razdeljena na dve kulturni območji, kar je posledica geografske lege države v t. i. vmesnem območju (''Intermediate Area''), ki leži med mezoameriško in andsko kulturno regijo.

Severozahodni del države, polotok Nicoya, je bil v času prihoda španskih osvajalcev v 16. stoletju najjužnejša točka mezoameriškega kulturnega vpliva. Kultura Nicoya je predstavljala največjo poglavarstvo (''cacicazgo'') na pacifiški obali Kostarike.&lt;ref name=Nicoya&gt;{{cite web| url = http://archaeology.about.com/od/nterms/a/nicoya.htm| title = Greater Nicoya Culture - Precolumbian culture of Costa Rica and Nicaragua Nicoya&lt;!-- Bot generated title --&gt;| access-date = 2012-05-22| archive-date = 2013-10-12| archive-url = https://web.archive.org/web/20131012075414/http://archaeology.about.com/od/nterms/a/nicoya.htm| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Osrednji in južni deli države so spadali v istmo-kolumbovsko kulturno območje z močnimi vplivi kulture [[Muisca]]; ta ozemlja so bila namreč večinoma poseljena z govorci jezikov iz družine čibča.&lt;ref name=Chibchan&gt;{{cite book |author1=Hoopes, John W. |author2=Oscar Fonseca Z. |year=2003 |title=Goldwork and Chibchan Identity:Endogenous Change and Diffuse Unity in the Isthmo-Colombian Area |url=http://www.doaks.org/GoldandPower/GoldandPower02.pdf |format=Online text reproduction |location=Washington, DC |publisher=Dumbarton Oaks |isbn=0-82631-000-1 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090225191811/http://www.doaks.org/GoldandPower/GoldandPower02.pdf |archive-date=2009-02-25 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |author=Quilter, Jeffrey and John W. Hoopes, editors |year=2003 |title=Gold and Power in Ancient Costa Rica, Panama, and Colombia |url=https://archive.org/details/goldpowerinancie0000unse |format=Online text reproduction |location=Washington, DC |publisher=Dumbarton Oaks |isbn=0-88402-294-3 |url-status=dead |url-access=registration |access-date=2019-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190327125942/https://archive.org/details/goldpowerinancie0000unse/ |archive-date=2019-03-27 }}&lt;/ref&gt; Kultura Diquis je cvetela med letoma 700 in 1530 n. št. in je bila znana po svoji obrti, zlasti po izdelkih iz kovine in kamna.&lt;ref name=Museo&gt;{{cite web|title=Diquís|url=http://www.precolombino.cl/en/culturas-americanas/culturas-precolombinas/intermedia/diquis/|publisher=Museo Chileno de Arte Precolombino|access-date=25 March 2012}}&lt;/ref&gt;

Domorodno prebivalstvo je na sodobno kostariško kulturo vplivalo v razmeroma majhni meri. V letih neposredno po stiku z Evropejci je veliko domorodcev umrlo zaradi nalezljivih bolezni, kot sta ošpice in črne koze; te so bile med Evropejci razširjene, domorodci pa zanje niso imeli razvite odpornosti.&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://www.pbs.org/gunsgermssteel/variables/smallpox.html| title = The Story Of... Smallpox| website = [[PBS]]}}&lt;/ref&gt;

== Španska kolonizacija ==
{{multiple image
| align     = left
| direction = vertical
| header    = 
| width     = 200
|image1= Ruinas Iglesia Ujarras 02 2022 5362.jpg
|caption1= Zgodovinsko območje Ujarrás v dolini Orosí, v provinci Cartago. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1686 in 1693
|image2= Pablo Presbere Album de Figueroa (1).jpg
|caption2= Nasilen upor domorodcev v regiji Talamanca leta 1709
}}
Kolonialno obdobje se je začelo, ko je [[Krištof Kolumb]] na svojem četrtem potovanju 18. septembra 1502 dosegel vzhodno obalo Kostarike. Sledile so številne španske odprave, ki so naposled privedle do ustanovitve prve španske kolonije v Kostariki, Villa de Bruselas, leta 1524.&lt;ref&gt;[http://www.guiascostarica.com/history.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130501191704/http://www.guiascostarica.com/history.htm|date=May 1, 2013}}&lt;/ref&gt;

Večino kolonialnega obdobja je bila Kostarika najjužnejša provinca Generalne kapitanije Gvatemala, ki je bila nominalno del Podkraljestva Nova Španija (tj. Mehike). V praksi je delovala kot precej avtonomna enota znotraj [[Španski imperij|Španskega imperija]]. Zaradi oddaljenosti od prestolnice v Gvatemali, zakonske prepovedi trgovanja z južnimi sosedi v Panami (ki je bila takrat del Podkraljestva Nova Granada, tj. Kolumbije) ter pomanjkanja virov, kot sta zlato in srebro, je Kostarika privabila le malo prebivalcev. Bila je revna, izolirana in redko poseljena regija znotraj Španskega imperija.&lt;ref&gt;{{cite news | title= A Brief History of Costa Rica: Colonial Times | url =http://www.horizontes.com/en/history.html | access-date = 2007-12-21 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070922232020/http://www.horizontes.com/en/history.html |archive-date = September 22, 2007}}&lt;/ref&gt; Neki španski guverner je leta 1719 Kostariko opisal kot »najrevnejšo in najbolj bedno špansko kolonijo v vsej Ameriki«.&lt;ref&gt;{{cite book |author=Shafer, D. Michael |title=Winners and losers: how sectors shape the developmental prospects of states |url=https://archive.org/details/winnerslosershow00shaf |url-access=registration |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, N.Y. |year=1994 |isbn=0-8014-8188-0 }}&lt;/ref&gt;

Številni zgodovinarji navajajo, da je območju primanjkovalo domorodnega prebivalstva, ki bi ga lahko izkoriščali za prisilno delo, zaradi česar so morali večino zemlje obdelovati kar naseljenci sami. To je preprečilo nastanek velikih posestev (haciend). Zaradi vseh teh razlogov španska krona Kostarike ni cenila in jo je v veliki meri zanemarjala, prepustila pa jo je tudi lastnemu razvoju. Relativna revščina malih zemljiških posestnikov, pomanjkanje številne domorodne delovne sile, etnična in jezikovna homogenost prebivalstva ter izoliranost od španskih kolonialnih središč v Mehiki in Andih – vse to je prispevalo k razvoju avtonomne in individualistično usmerjene kmetijske družbe. Zaradi revščine je moral celo guverner sam obdelovati zemljo in skrbeti za svoj vrt.&lt;ref name=&quot;costarica1&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |title=Costa Rica – Cartago |publisher=Costarica.com |date=2009-05-22 |access-date=2010-06-26 |archive-date=2008-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080222050056/http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ker ni uspelo vzpostaviti kolonialne družbe, ki bi temeljila na delu domorodcev in sužnjev, se je v 18. stoletju razvilo kmečko gospodarstvo.&lt;ref name=&quot;Duke University Press&quot;&gt;{{cite book|last1=Palmer, eds|first1=Steven|last2=Molina, eds|first2=Ivan|title=The Costa Rican Reader: History, Culture, Politics|date=October 29, 2004|publisher=Duke University Press}}&lt;/ref&gt;

V času osvajanja je na tem območju živelo kar dvajset različnih domorodnih skupnosti, ki so štele na stotine tisočev ljudi in govorile številne različne jezike.&lt;ref name=&quot;Duke University Press&quot;/&gt; Špansko osvajanje Kostarike, ki se je začelo leta 1510, je trajalo več kot pol stoletja. Prva faza osvajanja je bilo genocidno zasužnjevanje domorodnih skupnosti na območju Nicoye, na severni pacifiški obali. Druga faza se je začela z neuspešnimi poskusi utrditve španske naselbine na karibski strani države. Pri tem so Španci domorodno prebivalstvo zaradi bolezni, vojn, maščevalnih ukrepov, prisilnih preselitev in brutalnega izkoriščanja privedli na rob izumrtja. Leta 1569 je domorodno prebivalstvo štelo približno 120.000 ljudi, do leta 1611 pa se je njihovo število zmanjšalo na 10.000.

== Neodvisnost od Španije ==
[[File:Gregorio Jose Ramirez y Castro.png|thumb|Gregorio José Ramírez je bil najpomembnejši politični vodja province Kostarika; vodil je republikanske sile, ki so zmagale v bitki pri Ochomogu]]

V začetku 19. stoletja je Napoleonova zasedba Španije sprožila vstaje po vsej Španski Ameriki. V Novi Španiji so se boji za neodvisnost med letoma 1810 in 1821 odvijali v osrednjem delu tega ozemlja – na območju današnje osrednje Mehike. Ko je bil leta 1821 v prestolnici – današnjem [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]] – poražen podkralj, so novico o neodvisnosti poslali na vsa ozemlja Nove Španije, vključno z intendancami nekdanje Generalne kapetanije Gvatemala. Kostarika se je pridružila drugim srednjeameriškim intendancam pri skupni razglasitvi neodvisnosti od Španije, znani kot ''Akt o neodvisnosti'' iz leta 1821.

13. oktobra 1821 so dokumenti prispeli v [[Cartago, Kostarika|Cartago]], guverner Juan Manuel de Cañas pa je sklical izredno zasedanje. Pojavilo se je več zamisli o tem, kaj storiti po pridobitvi neodvisnosti – na primer priključitev Mehiki, Gvatemali ali Novi Granadi (današnji Kolumbiji). Ustanovljen je bil odbor (t. i. ''Junta de Legados''), ki je oblikoval začasno upravo, imenovano ''Junta Superior Gubernativa de Costa Rica''. V zvezi s takratnim dogajanjem je znana fraza: »dokler se ne razkadijo oblaki« (''Mientras se aclaraban los nublados del día'').

Kolonialne oblasti so neodvisnost od Španije priznale in ratificirale 29. oktobra 1821. Nato so jo ratificirali še v mestih San José (1. novembra 1821), Cartago (3. novembra 1821), Heredia (11. novembra 1821) in Alajuela (25. novembra 1821).&lt;ref&gt;Mi Patria, Fascículo #5, &quot;Acta de la Independencia de Costa Rica&quot;, ''La Nación'', September 4, 2013&lt;/ref&gt; 

Po razglasitvi neodvisnosti je parlament Nove Španije nameraval vzpostaviti skupnost, v kateri bi bil španski kralj [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]] hkrati cesar Nove Španije, pri čemer pa bi obe državi upravljali ločeni zakoni in lastna zakonodajna telesa. Če bi kralj ta položaj zavrnil, je zakon predvideval, da na prestol Nove Španije sede član hiše [[Bourboni|Bourbonov]]. Ferdinand VII. neodvisnosti kolonije ni priznal in je izjavil, da Španija ne bo dopustila, da bi na prestol Nove Španije stopil kateri koli drug evropski knez.

Na zahtevo parlamenta je bil predsednik regentstva, Agustín de Iturbide, razglašen za cesarja Nove Španije, ki so jo preimenovali v Mehiko. Mehiški imperij je bil uradni naziv tega monarhičnega režima v obdobju med letoma 1821 in 1823. Ozemlje Mehiškega imperija je obsegalo celinske intendance in province same Nove Španije (vključno s tistimi iz nekdanjega generalnega kapitanata Gvatemala). 5. aprila 1823 je prišlo do bitke pri Ochomogu med imperialističnimi silami iz Cartaga, ki jih je vodil Joaquín de Oreamuno in so se želele pridružiti Mehiškemu imperiju, ter republikanskimi silami pod vodstvom Gregoria Joséja Ramíreza, ki so zagovarjale neodvisnost. Zmagali so republikanci, prestolnico pa so iz Cartaga preselili v [[San José]].

Že takrat so prebivalci Kostarike pustili pečat tudi onkraj oceanov; bili so namreč ena od latinskoameriških narodnosti, ki so imele na Filipinih vojake in častnike, ti pa so podprli svojega cesarja Andrésa Novalesa&lt;ref&gt;[https://filipinokastila.tripod.com/FilMex.html &quot;Filipinos In Mexico’s History 4 (The Mexican Connection – The Cultural Cargo Of The Manila-Acapulco Galleons)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210225193056/https://filipinokastila.tripod.com/FilMex.html |date=2021-02-25 }} By Carlos Quirino&lt;/ref&gt; v njegovem neuspelem uporu proti Španiji.

== Srednja Amerika ==
[[File:First postal stamp CR 4 Reales 1863.jpg|thumb|Državni grb iz leta 1849 je bil upodobljen na prvi poštni znamki, izdani leta 1862]]

Leta 1823 je revolucija v Mehiki odstavila cesarja [[Agustín de Iturbide|Agustína de Iturbideja]]. Novi mehiški kongres je sprejel odločitev, da lahko srednjeameriške intendance same odločajo o svoji usodi. Tistega leta je bilo ustanovljeno Združeno srednjeameriško provinco (špansko ''Provincias Unidas de Centroamérica''), ki jo je sestavljalo pet srednjeameriških intendanc pod vodstvom generala [[Manuel José Arce|Manuela Joséja Arceja]]. Intendance so prevzele novo poimenovanje – države. Federacija Združenih provinc, ki že od začetka ni bila trdno povezana, je hitro razpadla zaradi pritiskov rivalstva med provincami.

Po odcepitvi od Zvezne republike Srednje Amerike leta 1838 Kostarika ni imela vzpostavljenih rednih trgovskih poti za izvoz kave na evropske trge. Pomanjkanje infrastrukture je povzročalo težave pri prevozu: območja pridelave kave so bila večinoma v [[Osrednje podolje, Kostarika|Osrednjem podolju]], dostop pa so imela le do pristanišča Puntarenas na pacifiški obali. Pred odprtjem [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] so morale ladje iz Evrope pluti okoli Rta Horn, da so dosegle pacifiško obalo. Leta 1843 je država vzpostavila trgovsko pot v Evropo s pomočjo Williama Le Lacheurja, trgovca in ladjarja z otoka Guernsey.

Leta 1856 je William Walker, ameriški pustolovec in vodja oboroženih skupin (t. i. ''filibuster''), začel vdore v Srednjo Ameriko. Po izkrcanju v [[Nikaragva|Nikaragvi]] se je razglasil za predsednika Nikaragve in ponovno uvedel suženjstvo, ki je bilo pred tem odpravljeno.&lt;ref&gt;{{cite web| url = http://www.vivacostarica.com/costa-rica-information/history-of-costa-rica-4.html| title = history of costa rica&lt;!-- Bot generated title --&gt;| access-date = 2012-05-22| archive-date = 2018-10-26| archive-url = https://web.archive.org/web/20181026092931/http://www.vivacostarica.com/costa-rica-information/history-of-costa-rica-4.html| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Nameraval je prodreti tudi v Kostariko; ko je vstopil na njeno ozemlje, mu je država napovedala vojno. Vojaški pohod je zahteval nenavadno obsežno mobilizacijo kostariške družbe: vpoklicanih je bilo približno 10.000 moških, kar je znašalo okoli deset odstotkov prebivalstva, vlada pa je uvedla tudi izreden vojni davek za pridelovalce kave.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Schenoni |first=Luis L. |title=Bringing War Back In: Victory, Defeat, and the State in Nineteenth-Century Latin America |date=2024 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-009-44213-8 |location=Cambridge |pages=244–245 |doi=10.1017/9781009442145}}&lt;/ref&gt; Pod poveljstvom vrhovnega poveljnika kostariške vojske, predsednika Juana Rafaela More Porrasa, so bile Walkerjeve sile poražene in pregnane iz države. Kostariške sile so zasledovale napadalce vse do mesta Rivas v Nikaragvi, kjer so v odločilni bitki Williama Walkerja in njegove sile dokončno potisnile nazaj. V tej zadnji bitki je Juan Santamaría, bobnar iz Alajuele, izgubil življenje, ko je zažigal utrdbo filibustierov. Danes se ga spominjajo kot narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web| url = http://latinamericanhistory.about.com/od/historyofcentralamerica/a/wwalker_2.htm| title = The Biography of William Walker&lt;!-- Bot generated title --&gt;| access-date = 2012-05-22| archive-date = 2016-01-23| archive-url = https://web.archive.org/web/20160123231750/http://latinamericanhistory.about.com/od/historyofcentralamerica/a/wwalker_2.htm| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

== Republika ==
[[File:José María Castro Madriz.JPG|thumb|190px|Leta 1848 je José María Castro Madriz uradno razglasil neodvisnost Kostarike od Zvezne republike Srednje Amerike]]

Obdobje miroljubne demokracije se je v Kostariki začelo leta 1849 z volitvami. Kostarika se je izognila večjemu delu nasilja, ki je pestilo Srednjo Ameriko. Od konca 19. stoletja sta njen republikanski razvoj zaznamovali le dve kratki obdobji nasilja. Med letoma 1917 in 1919 je kot diktator vladal Federico Tinoco Granados.

Leta 1948 je [[José Figueres Ferrer]] po spornih predsedniških volitvah vodil oborožen upor, ki je prerasel v 44-dnevno [[kostariška državljanska vojna|kostariško državljansko vojno]] – najbolj krvav spopad v zgodovini države v 20. stoletju, v katerem je umrlo več kot 2000 ljudi.&lt;ref name=&quot;civilwar&quot;&gt;{{cite book |last=Booth |first=John A. |title=Costa Rica: Quest for Democracy |url=https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot |publisher=Westview Press |year=1998 |pages=[https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot/page/47 47]–50}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Costa Rican Civil War |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}&lt;/ref&gt; Zmagovita revolucionarna hunta je nato izvedla temeljito reorganizacijo kostariške države; sprejeli so novo ustavo, ki je zagotovila splošno volilno pravico, okrepila državljanske svoboščine in – kar je bilo najpomembneje – ukinila stalno vojsko.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Booth |first=John A. |title=Costa Rica: Quest for Democracy |url=https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot |year=1998 |pages=[https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot/page/55 55]–72}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Lehoucq |first=Fabrice |title=Politics of Modern Central America |url=https://archive.org/details/politicsofmodern0000leho |publisher=Cambridge University Press |year=2012 |pages=[https://archive.org/details/politicsofmodern0000leho/page/87 87]–90}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Costa Rica |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}&lt;/ref&gt; Ta odločitev je pomenila oster institucionalni odmik od prevladujočih vzorcev v regiji ter preusmerila državna sredstva v civilno upravljanje, izobraževanje in družbeni razvoj, s čimer je temeljito preoblikovala politično pot Kostarike.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Mahoney |first=James |title=The Legacies of Liberalism: Path Dependence and Political Regimes in Central America |url=https://archive.org/details/legaciesoflibera0000maho_g2g9 |publisher=Johns Hopkins University Press |year=2001 |pages=[https://archive.org/details/legaciesoflibera0000maho_g2g9/page/298 298]–305}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Wilson |first=Bruce M. |title=Costa Rica: Politics, Economics, and Democracy |url=https://archive.org/details/sim_third-world-quarterly_1996-03_17_1/page/67 |journal=Third World Quarterly |volume=17 |issue=1 |year=1996 |pages=67–88}}&lt;/ref&gt; Figueres je postal osrednja osebnost povojne ureditve in bil leta 1953, v skladu z novim ustavnim okvirom, izvoljen za predsednika.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Booth |first=John A. |title=Costa Rica: Quest for Democracy |url=https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot |year=1998 |pages=[https://archive.org/details/costaricaquestfo0000boot/page/73 73]–75}}&lt;/ref&gt; V naslednjih desetletjih je Kostarika utrdila stabilen sistem civilne oblasti brez stalne vojske, ohranila neprekinjeno demokratično vladanje in se izognila ciklom vojaških posredovanj, ki so bili v času hladne vojne značilni za večino Srednje Amerike.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Lehoucq |first=Fabrice |title=Politics of Modern Central America |url=https://archive.org/details/politicsofmodern0000leho |year=2012 |pages=[https://archive.org/details/politicsofmodern0000leho/page/89 89]–92}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Mahoney |first=James |title=The Legacies of Liberalism |url=https://archive.org/details/legaciesoflibera0000maho_g2g9 |year=2001 |pages=[https://archive.org/details/legaciesoflibera0000maho_g2g9/page/305 305]–312}}&lt;/ref&gt;

Leta 1978 je gospodarstvo Kostarike doživelo preobrazbo. Država, ki je bila dotlej »zgodba o uspehu gospodarskega razvoja«, je zašla v hudo družbeno-gospodarsko krizo. Kostarika je bila odvisna od izvoza banan in kave. Leta 1978 so cene kave padle, prihodki pa so se zmanjšali. Leta 1979 se je cena nafte – ključnega uvoznega blaga – naglo in močno zvišala, kar je državo pahnilo v krizo. Da bi pomagal izboljšati gospodarske razmere, se je predsednik Rodrigo Carazo še naprej zadolževal v tujini. To je državo privedlo v še večjo zadolženost.&lt;ref&gt;Sawchuk, Dana M. ''The Costa Rican Catholic Church, Social Justice, And The Rights Of Workers, 1979–1996.'' [Electronic Resource]. n.p.: Waterloo, Ont. : Wilfrid Laurier University Press, 2004 (Baltimore, Md. : Project MUSE 2012) (Baltimore, Md. : Project MUSE, 2014), 2012. Louisiana State University. Web. 19 February 2015.&lt;/ref&gt;

Kostarika, ki je bila nekoč pretežno kmetijska država, se je preoblikovala in se zdaj opira na tehnološko industrijo, storitve ter ekoturizem. Glavni vir izvoznih prihodkov Kostarike temelji na tehnologiji. Podjetja, kot so Microsoft, Motorola, Intel in druga tehnološka podjetja, so v Kostariki vzpostavila svoje poslovanje. Lokalna podjetja razvijajo in izvažajo programsko opremo ter druge računalniške izdelke. Turizem se razvija pospešeno in mnogi menijo, da bi lahko prihodki iz tega sektorja kmalu postali glavni prispevek k nacionalnemu BDP. Tradicionalno kmetijstvo – zlasti pridelava kave in banan – ostaja pomemben del kostariškega izvoza.

V obdobju približno med letoma 1864 in 1900 so v albumu in zvezkih Joséja Maríe Figueroe Oreamuna med drugim zabeležene podrobnosti o takratnih dogodkih v Kostariki, politiki in etnografiji.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Archivo Nacional |url=https://www.archivonacional.go.cr/index.php/component/quix/page/114 |access-date=2025-05-31 |website=Archivo Nacional |language=es-es}}&lt;/ref&gt;

== Kostarika v poznem 20. in zgodnjem 21. stoletju ==
V poznem 20. in zgodnjem 21. stoletju je Kostarika doživela izčrpanost svojega tradicionalnega političnega sistema in dotlej stabilnega ''statusa quo''. To obdobje je zaznamoval dolgotrajen zaton tradicionalnega dvostrankarskega sistema ter kritičen odnos širših krogov volivcev do neoliberalnega modela, ki je do takrat prevladoval. Pojav Stranke državljanske akcije (''Partido Acción Ciudadana''), ki jo je leta 2000 ustanovil karizmatični Ottón Solís Fallas, je napovedal konec dvostrankarskega sistema. To je leta 2002 privedlo do prvega drugega kroga volitev v zgodovini države, v zakonodajni skupščini pa je prišlo do razdelitve na tri parlamentarne bloke podobne velikosti.

Leta 2005 so na dan prišli odmevni korupcijski škandali, znani kot ''ICE-Alcatel'' in ''Caja-Fischel''. Vpleteni so bili trije nekdanji predsedniki – José María Figueres Olsen, Rafael Ángel Calderón Fournier in Miguel Ángel Rodríguez Echeverría –, kar je sprožilo politično pretresanje, ki je za zadnja dva pomenilo aretacijo in zaporno kazen. Primer Rodrígueza je bil še posebej dramatičen, saj je takrat opravljal funkcijo generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav (OAS). Leta 2005 je ustavna zbornica sprejela sporno odločitev, ki je omogočila ponovno kandidaturo za predsedniški položaj; to je odprlo pot nekdanjemu predsedniku in prejemniku Nobelove nagrade za mir, Óscarju Ariasu Sánchezu. Poleg tega je sporni sporazum o prosti trgovini z Združenimi državami Amerike razdelil javno mnenje in zaznamoval volitve leta 2006, na katerih sta se pomerila Arias Sánchez (podpornik sporazuma) in Solís Fallas (nasprotnik sporazuma). Sporazum je bil naposled potrjen na prvem referendumu v zgodovini države.

Leta 2010 je bila Laura Chinchilla Miranda izvoljena za prvo predsednico Kostarike.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.elciudadano.com/pueblos/laura-chinchilla-primera-presidenta-de-costa-rica/02/08/|title=Laura Chinchilla: primera presidenta de Costa Rica|accessdate=30. maj 2023|author=Mauricio}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 je zmagal akademik Luis Guillermo Solís Rivera iz Stranke državljanske akcije (''Partido Acción Ciudadana'') in tako postal prvi predsednik, ki prihaja iz stranke zunaj zgodovinskega dvostrankarskega sistema v državi, hkrati pa tudi prvi, ki je v drugem krogu volitev zmagal z razliko več kot milijon glasov.

Leta 2017 je Medameriško sodišče za človekove pravice na zahtevo Kostarike izdalo svetovalno mnenje glede spolne identitete, enakosti in nediskriminacije istospolnih parov. V mnenju je bilo določeno, da so države članice dolžne istospolnim parom zagotoviti enake pravice, vključno s pravico do sklenitve zakonske zveze. To stališče je pozneje potrdil tudi ustavni senat kostariškega vrhovnega sodišča, s čimer je Kostarika postala prva država v Srednji Ameriki, ki je legalizirala istospolne poroke – sprememba je začela veljati po izteku roka, ki ga je določil senat, in sicer 20. maja 2020.&lt;ref name=&quot;chinch&quot;&gt;{{cite news |last1=Chinchilla |first1=Sofía |title=Sala IV da 18 meses para que entre en vigencia el matrimonio homosexual |url=https://www.nacion.com/el-pais/politica/sala-iv-da-18-meses-para-que-entre-en-vigencia-el/CZK6BUA5GRFSRJMN7H6H25BLNY/story/ |accessdate=9. avgust 2018 |agency=La Nación |date=9. avgust 2018}}&lt;/ref&gt;

Ta odločitev je v državi sprožila tako burne razprave, da je zaznamovala volilno kampanjo leta 2018. Prispevala je k vzponu Fabricia Alvarada – evangeličanskega kandidata, ki je nasprotoval enakosti pri sklepanju zakonskih zvez –, vendar ga je v drugem krogu volitev naposled premagal Carlos Alvarado Quesada iz Stranke državljanske akcije. Predsednik Alvarado se je med svojim mandatom soočil s številnimi izzivi, med katerimi so bili gospodarska recesija, naraščajoča brezposelnost, proračunski primanjkljaj, več kot mesec dni trajajoča splošna stavka proti davčni reformi, protesti študentov in delavcev v prometnem sektorju ter – prvič po več desetletjih – pojav nasilnih, subverzivnih skupin.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Drugo branje==
* Booth, John A. ''Costa Rica: quest for democracy'' (Routledge, 2018).
* Gudmundson, Lowell. &quot;Black into white in nineteenth century Spanish America: Afro‐American assimilation in Argentina and Costa Rica.&quot; ''Slavery and Abolition'' 5.1 (1984): 34–49.
* Gudmundson, Lowell. ''Costa Rica before coffee: Society and economy on the eve of the export boom'' (LSU Press, 1999).
* Hall, Carolyn, Héctor Pérez Brignoli, and John V. Cotter. ''Historical Atlas of Central America'' (U of Oklahoma Press, 2003).
* Johanson, Erik N., Sally P. Horn, and Chad S. Lane. &quot;Pre-Columbian agriculture, fire, and Spanish contact: a 4200-year record from Laguna Los Mangos, Costa Rica.&quot; ''The Holocene'' 29.11 (2019): 1743–1757.
* Jones, Geoffrey, and Andrew Spadafora. &quot;Creating Ecotourism in Costa Rica, 1970–2000.&quot; ''Enterprise &amp; Society'' 18.1 (2017): 146–183.
* Longley, Kyle. ''Sparrow and the Hawk: Costa Rica and the United States during the Rise of José Figueres'' (University of Alabama Press, 1997).
* Mount, Graeme S. &quot;Costa Rica and the Cold War, 1948–1990.&quot; ''Canadian Journal of History'' 50.2 (2015): 290–316.
* Olien, Michael D. &quot;Black and part-Black populations in colonial Costa Rica: Ethnohistorical resources and problems.&quot; ''Ethnohistory'' (1980): 13-29 [https://www.jstor.org/stable/481625 online].
* Palmer, Steven and Iván Molina. ''The Costa Rica Reader: History, Culture, Politics'' Durham and London: Duke University Press, 2004.
* Putnam, Lara. ''The company they kept: migrants and the politics of gender in Caribbean Costa Rica, 1870-1960'' (Univ of North Carolina Press, 2002).
* Sandoval, Carlos. ''Threatening Others: Nicaraguans and the Formation of National Identities in Costa Rica'' (Ohio University Press, 2004).
* Shin, Gi-Wook, and Gary Hytrek. &quot;Social conflict and regime formation: A comparative study of South Korea and Costa Rica.&quot; ''International sociology'' 17.4 (2002): 459–480 [http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.933.1546&amp;rep=rep1&amp;type=pdf online].
* Wilson, Bruce M. ''Costa Rica: Politics, Economics, and Democracy: Politics, Economics and Democracy.'' (Lynne Rienner Publishers, 1998).
===Stare knjige===
* {{cite book |title=Geography |volume=2 |series=English Cyclopaedia |editor= Charles Knight |location=London |year=1866 |publisher=Bradbury, Evans, &amp; Co. |chapter-url=http://hdl.handle.net/2027/nyp.33433000064794?urlappend=%3Bseq=311 |chapter=Republic of Costa Rica |hdl=2027/nyp.33433000064794?urlappend=%3Bseq=311 }}

== Zunanje povezave ==
*[https://web.archive.org/web/19970527183311/http://www.photo.net/cr/moon/history.html History of the Republic of Costa Rica from &quot;Costa Rica Handbook&quot; by Christopher Baker]
*[https://web.archive.org/web/20150402150416/http://www.costaricanarchaeology.com/ Costa Rican Archaeology]
*[http://www.isls.com/costarica/destination/history.cfm Brief History of Costa rica.com]
*[http://archaeology.about.com/od/nterms/a/nicoya.htm Early History of Costa Rica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131012075414/http://archaeology.about.com/od/nterms/a/nicoya.htm |date=2013-10-12 }}
*[https://web.archive.org/web/20131117055640/http://www.costaricaninsider.com/costa-rican-civil-war.html Costa Rica Civil War]
*[https://www.leonawaterfall.com/blog/costa-rica-history-map-flag-climate-population-facts/ Costa Rica History, Map, Flag, Climate, Population, &amp; Facts]

[[Kategorija:Zgodovina Kostarike]]</text>
      <sha1>22vhfaakzn1xibq45g56oshnz65rdsc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anton Kikaš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610211</id>
    <revision>
      <id>6771668</id>
      <parentid>6771418</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:41:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kikaš odgovarja */</comment>
      <origin>6771668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41527" sha1="h4mze6qaae6oo9k0li5mupe1dv5oawg" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš se zagovarja ===
#Neuspehu podjetja je botovala ena sama besedica: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ Podobno kot obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi dokazal njegovo povezanost s KOS-om.
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš vrh tega obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>h4mze6qaae6oo9k0li5mupe1dv5oawg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771669</id>
      <parentid>6771668</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:42:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kikaš se zagovarja */</comment>
      <origin>6771669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41526" sha1="kkwyv9vgvxxyzakj44fnmk2cgkcze6z" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Medtem pa Kikaš odločno zavrača kakršnokoli namigovanje, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš se zagovarja ===
#Neuspehu podjetja je botovala tudi mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ Podobno kot obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi dokazal njegovo povezanost s KOS-om.
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš vrh tega obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>kkwyv9vgvxxyzakj44fnmk2cgkcze6z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771671</id>
      <parentid>6771669</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:46:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Druga stran medalje */</comment>
      <origin>6771671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40842" sha1="chw80348dkszhj4c7wfz4kow59rs707" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš se zagovarja ===
#Neuspehu podjetja je botovala tudi mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ Podobno kot obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi dokazal njegovo povezanost s KOS-om.
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš vrh tega obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>chw80348dkszhj4c7wfz4kow59rs707</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771672</id>
      <parentid>6771671</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:50:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kikaš se zagovarja */</comment>
      <origin>6771672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41416" sha1="dxevj3sn1ax76umycb1g9xcxlasbyvg" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš se zagovarja ===
#Neuspehu podjetja je botovala tudi mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>dxevj3sn1ax76umycb1g9xcxlasbyvg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771695</id>
      <parentid>6771672</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:08:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kikaš se zagovarja */</comment>
      <origin>6771695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41424" sha1="qbx7yq82vgzx9a8fpjabr1y6psj78di" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala tudi mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>qbx7yq82vgzx9a8fpjabr1y6psj78di</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771696</id>
      <parentid>6771695</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:09:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kikaš odgovarja na očitke */</comment>
      <origin>6771696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41422" sha1="0f8mbfd5tbb0cqvevgcztkkxjisxx6v" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>0f8mbfd5tbb0cqvevgcztkkxjisxx6v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771697</id>
      <parentid>6771696</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:14:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6771697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41439" sha1="3n2it8nni7ehqx6vbfqcv9syvgkbi3p" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]
*[[Bijakovići]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>3n2it8nni7ehqx6vbfqcv9syvgkbi3p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771698</id>
      <parentid>6771697</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:17:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41469" sha1="97e7u4hnyrj1met3ir9z82stygu7bbw" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]
*[[Bijakovići]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvaški filmi]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>97e7u4hnyrj1met3ir9z82stygu7bbw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771699</id>
      <parentid>6771698</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:20:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41458" sha1="0i4scqj0i1pu0nevio2v4itpzuuphi4" xml:space="preserve">{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]
*[[Bijakovići]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/sport/nogomet/plocani-su-mu-vjecno-zahvalni-anton-kikas-nas-je-odveo-na-turneju-po-kanadi-1148427 Dubrovački - Anton Kikaš nas je odveo na turneju po Kanadi]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvaški filmi]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>0i4scqj0i1pu0nevio2v4itpzuuphi4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771707</id>
      <parentid>6771699</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:56:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6771707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41395" sha1="qxkjbqvlv2bt6y5zhdolh6xyu0iixsa" xml:space="preserve">{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji. Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]
*[[Bijakovići]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/anton-kikas-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-12023133 Anton Kikaš: I danas bih za Hrvatsku učinio isto - HRT]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvaški filmi]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>qxkjbqvlv2bt6y5zhdolh6xyu0iixsa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771717</id>
      <parentid>6771707</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:36:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* V filmu */</comment>
      <origin>6771717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41735" sha1="pgdk827mkjtarkwiyop9bjjijk7uw5k" xml:space="preserve">{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://velikeprice.com/drustvo/zamka-za-kikasa-kako-je-propao-najveci-sverc-oruzja-u-ratu-u-jugoslaviji/|title=Zamka za Kikaša: Kako je propao najveći šverc oružja u ratu u Jugoslaviji|publisher=Velike priče|author=Aleksandar Radić|place=Beograd|language=sr|date=29. marec 2024|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.
#Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 
#2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]
*[[Bijakovići]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/anton-kikas-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-12023133 Anton Kikaš: I danas bih za Hrvatsku učinio isto - HRT]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvaški filmi]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>pgdk827mkjtarkwiyop9bjjijk7uw5k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771761</id>
      <parentid>6771717</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:13:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? */</comment>
      <origin>6771761</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41735" sha1="51jf06jf2tnuerar9yd4fr7od8y0a6o" xml:space="preserve">{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://velikeprice.com/drustvo/zamka-za-kikasa-kako-je-propao-najveci-sverc-oruzja-u-ratu-u-jugoslaviji/|title=Zamka za Kikaša: Kako je propao najveći šverc oružja u ratu u Jugoslaviji|publisher=Velike priče|author=Aleksandar Radić|place=Beograd|language=sr|date=29. marec 2024|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Antona Kikasa premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.

Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 

2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]
*[[Bijakovići]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/anton-kikas-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-12023133 Anton Kikaš: I danas bih za Hrvatsku učinio isto - HRT]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvaški filmi]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>51jf06jf2tnuerar9yd4fr7od8y0a6o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771762</id>
      <parentid>6771761</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:18:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda letala */</comment>
      <origin>6771762</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41737" sha1="558s68ycxb8skvjn2bg9xg7h43nsoir" xml:space="preserve">{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://velikeprice.com/drustvo/zamka-za-kikasa-kako-je-propao-najveci-sverc-oruzja-u-ratu-u-jugoslaviji/|title=Zamka za Kikaša: Kako je propao najveći šverc oružja u ratu u Jugoslaviji|publisher=Velike priče|author=Aleksandar Radić|place=Beograd|language=sr|date=29. marec 2024|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.

Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 

2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]
*[[Bijakovići]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/anton-kikas-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-12023133 Anton Kikaš: I danas bih za Hrvatsku učinio isto - HRT]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvaški filmi]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>558s68ycxb8skvjn2bg9xg7h43nsoir</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771765</id>
      <parentid>6771762</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:27:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda letala */</comment>
      <origin>6771765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41876" sha1="keakmmdrkhm5wd5eaj91amkewjogbb9" xml:space="preserve">{{Infobox person
| birth_name  = Anton (&quot;Tony&quot;) Kikaš
| image       = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg
| caption     = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021
| birth_date  = 1941
| birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]]
| death_date  = 
| death_place = 
| monuments   = 
| education   = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]]
| occupation  = podjetništvo
| known_for   = pustolovščina z letalom 
}}

'''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost ===
Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt; V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot;&gt;{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Hrvaška osamosvojitvena vojna ===
Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.&lt;ref name=&quot;ŠETKA&quot; /&gt;

=== Tvegana pustolovščina z letalom ===
Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in &quot;Hrvaški ljudski gardi&quot;. Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot;&gt;{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&amp;dq=%22Anton+Kikas%22&amp;pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}&lt;/ref&gt;

Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt; Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.&lt;ref name=&quot;Hockenos&quot; /&gt; Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.&lt;ref name=&quot;Marinić&quot; /&gt; Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRT&quot; /&gt; 

Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Mirnejše življenje ==
=== Družina ===
V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.&lt;ref name=&quot;Red Deer Advocate&quot;&gt;{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. 

Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== V filmu ===
;''&quot;Nisem se bal umreti&quot;''
Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: &quot;I Am Not Afraid To Die&quot;; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot; /&gt; Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.&lt;ref name=&quot;Večernji List 2025&quot;&gt;{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}&lt;/ref&gt;
Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. Maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://velikeprice.com/drustvo/zamka-za-kikasa-kako-je-propao-najveci-sverc-oruzja-u-ratu-u-jugoslaviji/|title=Zamka za Kikaša: Kako je propao najveći šverc oružja u ratu u Jugoslaviji|publisher=Velike priče|author=Aleksandar Radić|place=Beograd|language=sr|date=29. marec 2024|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Zato se je Kikaš, ki je sicer sodeloval pri načrtovanju novih naselij, odločil za neverjetno drzno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
;''„Od kralja Tomislava do danes“''
Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
;Red kneza Domagoja
[[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]]
Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom &quot;[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]&quot; ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat&lt;/ref&gt;Predsednik je ob podelitvi dejal: 
:»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«&lt;ref&gt;{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt; Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.&lt;ref name=&quot;Novolist 2021&quot;&gt;{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
;Hercegovec leta
Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev:
{|
|-
! Hercegovac godine&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot;|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Hercegovec leta
|-
| &lt;blockquote&gt; Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Ocena ==
=== Usoda letala ===
[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot;]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Steva Popov|Stevu Popovu]] — ki pa je že poletel v nebeške višave 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikašov zorni kot ===
To pustolovščino je strnil v nekaj točk:
#Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. 
#Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu.
#Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj je bil tedaj v veljavi embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. 
#V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. 
#Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški.
#Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. 
#Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba&lt;ref&gt;Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)&lt;/ref&gt; natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom &quot;Merđo&quot;, del stare udbaške mreže.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? ===
Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine.

Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] &quot;Bujica&quot;, ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 

2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Druga stran medalje ===
Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih.
Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij.
#Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer  na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja.
# SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni &quot;varnostnik&quot; na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. 
#Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaša operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u.
#Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]].
#Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan &amp; Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOSO-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. 
#Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kikaš odgovarja na očitke ===
#Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel &quot;zasilni&quot; pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma &quot;Nisem se bal smrti&quot;, po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev.
#Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ 
#Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se &quot;niste bali umreti&quot;?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zavrača kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan  KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
#Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*[[Medžugorje]]
*[[Bijakovići]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/anton-kikas-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-12023133 Anton Kikaš: I danas bih za Hrvatsku učinio isto - HRT]
*[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za &quot;Hercegovca godine&quot; - Hercegovka.net]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški poligloti]]
[[Kategorija:Hrvaški podjetniki]]
[[Kategorija:Hrvaški filmi]]
[[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]</text>
      <sha1>keakmmdrkhm5wd5eaj91amkewjogbb9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Nocnik10</title>
    <ns>3</ns>
    <id>610360</id>
    <revision>
      <id>6771710</id>
      <parentid>6770775</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:07:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nocnik10</username>
        <id>267930</id>
      </contributor>
      <comment>/* Poprvki in dopolnila zapisa o Insajder.com */</comment>
      <origin>6771710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="502" sha1="cwwp535hmaoeeic9htclbiuz0p3jd11" xml:space="preserve">== Popravki in dopolnila zapisa o Insajder.com ==
Sem odg. urednik Insajderja. Potrebno se mi zdi popraviti nekaj dejstvenih napak in podati nekaj smiselnih dopolnitev, ki bolje pojasnjujejo delo in vlogo Insajderja.com v slovenskem medijskem prostoru. Dva vira Oštra (easyJet) se ne nanašata na rusko propagando, Insight News napačno navaja članek o Pokrovsku. Zato predlagam novo besedilo.  [[Uporabnik:Nocnik10|Nocnik10]] ([[Uporabniški pogovor:Nocnik10|pogovor]]) 21:55, 26. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>cwwp535hmaoeeic9htclbiuz0p3jd11</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Svobodnjak Libertas</title>
    <ns>3</ns>
    <id>610388</id>
    <revision>
      <id>6771833</id>
      <parentid>6771131</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:25:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Avtobiografije */ +</comment>
      <origin>6771833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1407" sha1="fw2pckp4vdghi6zs8bt10sfs3vsrdgk" xml:space="preserve">:== Avtobiografije ==
Zaradi avtobiografskih vnosov smo vam žal morali izbrisati prispevke. Več: [[Wikipedija:Avtobiografije]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 13:04, 27. oktober 2026 (CET)

:Ali lahko vnesem samo(in kako?): Aljoša Rode Poezija Venec njej, Zemlji , 21 spevov in magistralni spev, in druge Pesmi  in dodam platnice z naslovom knjige mojo fotografijo in urednikovo besedo na hrbtni strani - Založba kulturni center Maribor v Zbirki Sprejeto?(Imel sem pomoč , ki se prav tako kot sam, ne spozna, kako vnesti prispevek (kopiral je iz virov kjer so tudi avtobiografski podatki, za katere sam razumem, da jih ne sme biti za živeče avtorje))? Aljoša Rode [[Uporabnik:Svobodnjak Libertas|Svobodnjak Libertas]] ([[Uporabniški pogovor:Svobodnjak Libertas|pogovor]]) 15:05, 27. oktober 2026 (CET)

::Navedeno je premalo za biografski članek, urednikove besede in fotografij tretjih avtorjev pa niso uporabne zaradi avtorskopravnih omejitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:56, 27. oktober 2026 (CET)

::Prosim brez uporabe Wikipedije za samopromocijo. Za objavljanje poezije so druge platforme, Wikipedija pa je enciklopedija. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:24, 29. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>fw2pckp4vdghi6zs8bt10sfs3vsrdgk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bembibre</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610399</id>
    <revision>
      <id>6771684</id>
      <parentid>6771153</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:37:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>Astorga, Španija</comment>
      <origin>6771684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11261" sha1="kmbkfii5ul91a3jgof1yet0b0qlh8zt" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Bembibre
 | native_name       = Bienvibre
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Bembibre (50251300792).jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = 
 | image_shield = Escudo de Bembibre 504 290.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = El Bierzo
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Silvia María Cao Fornís (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 63,42
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 8041
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|36|55|N|6|25|01|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 644
  | website = https://www.aytobembibre.es/
 | footnotes =
}}
[[Slika:Plaza de Santa Bárbara - Bembibre.jpg|thumb|desno|Trg sv. Barbare v Bembibreju]]
'''Bembibre''' ([[leonščina|leonsko]] ''Bienvibre'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 97 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 195 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Noceda del Bierzo|Nocedo del Bierzo]], na severozahodu na [[Toreno]], na zahodu na [[Congosto]], na jugozahodu na [[Castropodame]], na jugovzhodu na [[Torre del Bierzo]] in na vzhodu na [[Folgoso de la Ribera]]. Občina je uvrščena kot naselje izjemnega kulturnozgodovinskega pomena.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=La Junta declara la villa de Bembibre, en León, Bien de Interés Cultural con categoría de Conjunto Histórico |work=Comunicación de la Junta de Castilla y León |url=https://comunicacion.jcyl.es/web/jcyl/Comunicacion/es/Plantilla100Detalle/1284663638052/1284663638052/1285257647852/Comunicacion |date=16.3.2023 |accessdate=27.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime občine izvira iz naselbinskega imena ''Paemeióbriga'' iz [[rimsko cesarstvo|predrimljanskega]] obdobja. V [[bronasta doba|bronasti dobi]] je bilo na območju gradišče, njegovi prebivalci pa so se imenovali ''castelani paemeiobrigenses ex gente susarrorum'' (Paemeiobrigenčani, prebivalci gradišča plemena Susarjev) v rimskih virih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Bembibre, la joya de El Bierzo que esconde historia y naturaleza |work=Huffpost |url=https://www.huffingtonpost.es/life/viajes/bembibre-joya-bierzo-esconde-historia-naturaleza.html |date=8.7.2024 |accessdate=27.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:Bronce de Bembibre.jpg|thumb|desno|Avgustova bembibrejska odredba za Susarje]]
Prve sledi človeške prisotnosti v občini Bembibre so iz spodnjega [[paleolitik]]a. V najdišču El Parral v San Románu so odkrili različna kamnita orodja od [[Homo heidelbergensis|heidelberškega človeka]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Bembibre |work=Castizo Spain |url=https://castizospain.com/castilla-y-leon/leon/bembibre/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt; V [[stari vek|starem veku]] so naseljevala pokrajino [[Kelti|keltska]] asturska plemena (Susarji). V Santibáñezu del Toral so odkrili puščice iz tega obdobja, medtem ko so odkrili v naseljih El Majuelo ali Gelón tudi veliko sulic iz bronaste dobe, iz 8. stoletje pred našim štetjem. V dolini Boeze je bilo veliko gradišč Castrove kulture. Po nekaj znakih se je na tem kraju nahajalo rimsko mesto ''Interamnium Flavium'', čeprav to še ni dokazano brez dvoma.&lt;ref name=&quot;bembibre&quot;&gt;{{navedi novice|title=El nombre procede del prerromano Paemeiobriga 'el oppidum entre ríos', hay indicios que indican la ciudad romana de Interamnium Flavium se encontraba en lo que hoy es Bembibre o sus cercanías |work=Bembibre |url=https://www.bembibre.com/turismo/interamnium-flavium/ |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Leta 15 pred našim šestjem je [[seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] izdal bembibrejsko odredbo za Susarje, v kateri je potrdil njihove predpravice, ker so bili zvesti Rimljanom in niso podpirali drugih asturskih plemen v [[kantabrijske vojne|kantabrijskih vojnah]].&lt;ref name=&quot;bembibre&quot; /&gt;

Današnji Bembibre so ustanovili v [[srednji vek|srednjem veku]], ki je 910 postal del [[kraljevina Leon|kraljevine Leon]]. 1170 je kralj [[Ferdinand II. Leonski]] daroval različna zemljišča v občini škofiji v [[Astorga, Španija|Astorgi]].&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Durany Castrillo |first1=Mercedes |last2=Rodríguez González |first2=Carmen |year=2005 |title=El Valle del Boeza en los siglos X al XII |journal=Minius: Revista do Departamento de Historia, Arte e Xeografía |number=13 |volume= |pages=155-170 |cobiss= |issn=1131-5989}}&lt;/ref&gt; Bembibre je 1198 dobil posebne mestne predpravice od kralja [[Alfonz IX. Leonski|Alfonza IX. Leonskega]], kar ni bilo všeč škofu v Astorgi, saj je imela škofija veliko posesti v občini.

1490 so [[Judje]] v Bembibreju postavili sinagogo. Župnik Diego González je organiziral pogrom zoper Jude in je sodrga napadla molilnico. Nato so sinagogo prezidali v krščansko cerkev, čeprav je kraljev svet odredil, da mesto mora zidati drugo sinagogo. Ni znano kaj se je zgodilo s tisto stavbo, ker so 1492 izgnali Jude iz Španije.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Beinart |first=Haim |year=2001 |title=The Expulsion of the Jews from Spain |journal=Littman Library of Jewish Civilization 1. |location=Oxford |publisher=The Littman Library of Jewish Civilization in association with Liverpool University Press |pages=86-87 |issn= |cobiss=}}&lt;/ref&gt;

V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] sta se [[Angleži|angleški]] Sir John Moore in njegova vojska borila proti [[Francozi|francoskim]] dragoncem Auguste-a François-a-Marie-a de Colberta, ker je Bembibre zagotovil povezavo z Astorgo. V teh bojih je mesto utrpelo veliko škod.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Tomé |first1=Javier |last2=Muñiz |first2=José María |date=23.4.2008 |accessdate=27.10.2026 |title=La Guerra de la Independencia en León (6) La Junta Superior del Reino de León. Mañana llegan los franceses |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/cultura/80423/593464/guerra-independencia-leon-6-junta-superior-reino-leon-manana-llegan-franceses.html}}&lt;/ref&gt;

1917 je bila velika delavska stavka v mestu, ki so jo krvavo zadušili. Po razglasitvi [[Druga španska republika|Druge španske republike]] so se zaostrili odnosi. Pod vplivom oktobrske revolucije v [[Asturija|Asturiji]] so 7. oktobra 1934 tudi [[anarhizem|anarhisti]] in [[komunizem|komunisti]] v Bembibreju poskusili izbruhniti podobno vstajo. Zjutraj so rudarji zasedli mesto in so napadli domove, podjetja, trgovine ter druge javne in zasebne ustanovam, medtem ko so poškodovali verske objekte ter arhiva občine in sodišča. Vstaja je povzročila nepopravljivo uničenje kulturne in zgodovinške dediščine v Bembibreju in okoliških naseljih.

== Geografija ==
[[Slika:Karte Gemeinde Bembibre 2022.png|thumb|desno|Občina Bembibre na zemljevidu province Leon]]
Biembre se nahaja v dolini ob reki Boeza, reka, ki teče iz vzhoda proti zahodu vzdolž južnega roba občine in gorá, ki jo obdajajo na severu. Tudi skozi Bembibre teče reka Noceda, ki izvira iz mesta in se izliva v Boezo pri San Románu de Bembibre. Kraj na severu se postopoma vzpenja proti gorovju Sierra de Gistredo, ki je bogato z rudnimi bogastvi. Najvišji vrh je Alto de Valdegalén (959 m).

== Gospodarstvo ==
Premogništvo je začelo upadati na koncu 20. stoletja. Le v nekaj jaških poteka še delo.

== Kultura ==
Cerkve in drugi sakralni objekti v občini Bembibre:
* [[Romanska arhitektura|Romanska]] župnijska cerkev sv. Petra
* Svetišče Ecce Homo (Glej, človek) iz 19. stoletja
* Župnijska cerkev sv. Štefana v San Estebanu del Toral
* Dvorec družine Rodríguez
* Cerkev sv. Jakoba v Labaniegu
* Cerkev sv. Antona v Rodanillu
* Cerkev sv. Romana v San Románu de Bembibre

2008 so otvorili Dvorano kultur ({{jezik-es|Villa Casa de las Culturas}}) v Bembibreju, v kateri so knjižnica, razstave, zbirke in administrativni oddelki ministrstva za kulturo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Centro Cultural de la Villa &quot;Casa de las Culturas&quot; (Bembibre) |work=Cultura de Castilla y León |url=https://cultura.jcyl.es/web/jcyl/Cultura/es/Plantilla100Detalle/1284282053297/_/1284257113455/DirectorioPadre |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V dvorani je tudi muzej ''Museo Alto Bierzo'', ki predstavi narodoslovne in arheološke zbirke o El Bierzu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Museum of the Alto Bierzo |work=Portal de Turismo de Castilla y León |url=https://www.turismocastillayleon.com/en/heritage-culture/museum-alto-bierzo |date= |accessdate=27.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Muzej sakralne umetnosti ({{jezik-es|Museo de Arte Sacro de Bembibre}}) predstavi versko kulturno dediščino občine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Museo de Arte Sacro de Bembibre |work=Tierra Luma |url=https://tierraluma.com/en/places/museo-de-arte-sacro-de-bembibre |date= |accessdate=27.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:Bembibre - 2015-10-24.jpg|Župnijska cerkev sv. Petra
Slika:Santo Ecce-Homo - Santuario - Detalle.jpg|Svetišče Ecce Homo
Slika:Santo Ecce-Homo - Nave, retablos y artesonado.jpg|Notranjost svetišča Ecce Homo
Slika:Museo &quot;Alto Bierzo&quot; – Etnografía.jpg|Narodoslovna zbirka v muzeju Alto Bierzo
Slika:Museo de Arte Sacro de Bembibre - Espacio de fondo.jpg|Muzej verske umetnosti
Slika:Plaza del Palacio - Bembibre.jpg|Trg Palače ({{jezik-es|Plaza del Palacio}})
Slika:Iglesia de Santiago en Labaniego portada.jpg|Cerkev sv. Jakoba v Labaniegu
Slika:Rodanillo - Iglesia de San Antolín.jpg|Cerkev sv. Antona v Rodanillu
Slika:Iglesia de San Antolín - Rodanillo - Retablo.jpg|Notranjost cerkve sv. Antona v Rodanillu
Slika:Iglesia San Román.jpg|Cerkev sv. Romana v San Románu de Bembibre
Slika:Retablo principal y retablo derecho de la iglesia de San Román de Bembibre.jpg|Notranjost cerkve sv. Romana
Slika:Torre mirador el centinela de Viñales.jpg|Stolp v Viñalesu
&lt;/gallery&gt;
== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>kmbkfii5ul91a3jgof1yet0b0qlh8zt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Infobox election</title>
    <ns>828</ns>
    <id>610405</id>
    <revision>
      <id>6771574</id>
      <parentid>6771243</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:22:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <origin>6771574</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="9108" sha1="ah882pxt6bq6e4fixj4p2pew2pmsufg" xml:space="preserve">local p = {}

local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage
local delink = require('Module:Delink')._delink
local fetch = require('Module:Political party')._fetch
	
-- Helper functions --
local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or &quot;&quot;) ~= &quot;&quot;) end
local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end
local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&amp;nbsp;') end

local function export(func, frame)
	-- Read args from input --
	local args = {}
	local frameArgs = false
	for k,v in pairs(frame.args) do
		if notblank(v) then
			args[k] = mw.text.trim(v)
			frameArgs = true
		end
	end
	if not frameArgs then
		for k,v in pairs(frame:getParent().args) do
			if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end
		end
	end
	
	return p[func](args, frame)
end

-- Template:Infobox election/shortname --
function p._shortname(sargs)
	local link = sargs.link
	local name = sargs.name
	if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then
		-- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's'
		local names = {
			independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]',
			miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]',					-- the 's' is intentionally left off
			other = 'Others',
			['other parties and independent'] = 'Others &amp; [[Independent politician|IND]]',
			regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]',
			tbc = '[[To be announced|TBC]]',
			tbd = '[[To be announced|TBD]]',
			vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]'
		}
		return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or 
			('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'})  .. ']]')
	end
	return name or ''
end

p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end

-- Template:Infobox election/row --
function p._row(rargs, frame)
	local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '')
	local ongoing = rargs.ongoing == 'yes'
	local output = {'|-'}
	setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end })				-- Append to array by calling it
	
	local function threeCells(cellType, title, always, shortname)
		local centeredCell = function (key)
			local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '')
			return ('| style=&quot;' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center&quot; | ' .. name )
		end

		if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then
			output('|-')
			output('! style=&quot;width:75px;text-align:left&quot; |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or ''))))
			output(centeredCell(cellType .. '1'))
			output(centeredCell(cellType .. '2'))
			if always or notblank(rargs.col3) then
				output(centeredCell(cellType .. '3'))
			end
		end
	end
	
	if notblank(rargs.divider) and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3)
	) then
		output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider)
	end
	output('|- class=&quot;sr-only&quot;')
	if not ongoing and (
		rtype == &quot;parliamentary&quot; or rtype == &quot;legislative&quot;
	)  and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2)
	) then
		output('! style=&quot;text-align:left;&quot; | &amp;nbsp;')
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or ''))
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or ''))
		if notblank(rargs.col3) then
			output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or ''))
		end
	end
	-- Images --
	output('|-')
	if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then
		if notblank(rargs.filler) then
			output('! &lt;br /&gt;' .. rargs.filler)
		else
			output('| &amp;nbsp;')
		end
		local image = {}
		for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do
			image[i] = '| class=&quot;notheme&quot; style=&quot;text-align:center;'
			if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then
				image[i] = image[i] .. 'width:0;'
			end
			if notblank(rargs['color' .. i]) then
				local color =  mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i]))
				if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, &quot;^[0-9a-fA-F]*$&quot;) then
					color = '#' .. color
				end
				image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
			elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then
				local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1')
				color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'})
				color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'})
				if color ~= 'NOTHERE' then
					image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
				end
			end
			image[i] = image[i] .. ';&quot; | ' .. InfoboxImage(	frame:newChild{
				title = frame:getTitle(), args = {
					image = rargs['image' .. i] or '',
					size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''),
					alt = rargs['alt' .. i] or '',
					upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or (
						(notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6'
					),
					suppressplaceholder = 'yes',
					class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize',
				}
			} )
			output(image[i])
		end
	end
	-- Presidential &amp; by-election nominee --
	if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then
		if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then
			threeCells('nominee', 'Nominiranec', true) -- nominee, no alternative title, always show
		end
	else
		threeCells('candidate') -- nominee
	end
	-- Party leader --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		threeCells('leader', 'Voditelj')
	end
	-- Party name --
	threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname
	-- Alliance name --
	threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname
	-- Primary or presidential
	if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
		-- Home state --
		threeCells('home_state')
		-- Running mate --
		if rtype == 'presidential' then
			threeCells('running_mate')
			-- Electoral vote --
			if not ongoing then
				threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&amp;nbsp;vote')
			end
		end
		-- Delegate count --
		threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&amp;nbsp;count')
		-- Primary only --
		if rtype == 'primary' then
			-- Contests won
			threeCells('states_carried', 'Contests&amp;nbsp;won')
		-- Presidential not ongoing --
		elseif not ongoing then
			-- States carried --
			threeCells('states_carried', 'States&amp;nbsp;carried')
		end
	end
	-- Parliamentary or legislative --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		-- Leader since --
		threeCells('leader_since')
		-- Leader's seat --
		threeCells('leaders_seat', &quot;Voditeljev&amp;nbsp;sedež&quot;)
		-- Last election --
		threeCells('last_election', 'Zadnje&amp;nbsp;volitve')
		-- Seats before --
		threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&amp;nbsp;sedeži' or 'Sedeži&amp;nbsp;prej')
		-- Ongoing --
		if ongoing then
			-- Seats needed --
			threeCells('seats_needed')
		-- Not ongoing --
		else
			-- Seats won --
			threeCells('seats', 'Dobljenih&amp;nbsp;sedežev')
			-- Seats after --
			threeCells('seats_after')
			-- Seat change --
			threeCells('seat_change', 'Sprememba&amp;nbsp;sedežev')
		end
	end
	-- Primary or not ongoing --
	if not ongoing or rtype == 'primary' then
		-- Popular vote --
		threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&amp;nbsp;glasov')
		-- Percentage --
		threeCells('percentage', 'Odstotek')
		-- First round --
		threeCells('first_round')
		-- Final round --
		threeCells('final_round')
		-- Primary or presidential --
		if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
			-- Counties won --
			threeCells('counties_won')
			-- Counties 25% threshold --
			threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&amp;nbsp;s&amp;nbsp;25&amp;nbsp;%&amp;nbsp;glasov')
		end
	end
	-- Swing --
	if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then
		threeCells('swing')
	end
	-- Blank fields --
	for i = 1,6,1 do
		if notblank(rargs[i .. 'blank']) then
			threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank'])
		end
	end
	
	return table.concat(output, '\n')
end

p.row = function (frame) return export('_row', frame) end

return p</text>
      <sha1>ah882pxt6bq6e4fixj4p2pew2pmsufg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771575</id>
      <parentid>6771574</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:23:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <origin>6771575</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="9166" sha1="ox6wejdanneey5gv6cxhh4o2sqjtet1" xml:space="preserve">local p = {}

local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage
local delink = require('Module:Delink')._delink
local fetch = require('Module:Political party')._fetch
	
-- Helper functions --
local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or &quot;&quot;) ~= &quot;&quot;) end
local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end
local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&amp;nbsp;') end

local function export(func, frame)
	-- Read args from input --
	local args = {}
	local frameArgs = false
	for k,v in pairs(frame.args) do
		if notblank(v) then
			args[k] = mw.text.trim(v)
			frameArgs = true
		end
	end
	if not frameArgs then
		for k,v in pairs(frame:getParent().args) do
			if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end
		end
	end
	
	return p[func](args, frame)
end

-- Template:Infobox election/shortname --
function p._shortname(sargs)
	local link = sargs.link
	local name = sargs.name
	if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then
		-- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's'
		local names = {
			independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]',
			miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]',					-- the 's' is intentionally left off
			other = 'Others',
			['other parties and independent'] = 'Others &amp; [[Independent politician|IND]]',
			regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]',
			tbc = '[[To be announced|TBC]]',
			tbd = '[[To be announced|TBD]]',
			vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]'
		}
		return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or 
			('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'})  .. ']]')
	end
	return name or ''
end

p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end

-- Template:Infobox election/row --
function p._row(rargs, frame)
	local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '')
	local ongoing = rargs.ongoing == 'yes'
	local output = {'|-'}
	setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end })				-- Append to array by calling it
	
	local function threeCells(cellType, title, always, shortname)
		local centeredCell = function (key)
			local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '')
			return ('| style=&quot;' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center&quot; | ' .. name )
		end

		if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then
			output('|-')
			output('! style=&quot;width:75px;text-align:left&quot; |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or ''))))
			output(centeredCell(cellType .. '1'))
			output(centeredCell(cellType .. '2'))
			if always or notblank(rargs.col3) then
				output(centeredCell(cellType .. '3'))
			end
		end
	end
	
	if notblank(rargs.divider) and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3)
	) then
		output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider)
	end
	output('|- class=&quot;sr-only&quot;')
	if not ongoing and (
		rtype == &quot;parliamentary&quot; or rtype == &quot;legislative&quot;
	)  and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2)
	) then
		output('! style=&quot;text-align:left;&quot; | &amp;nbsp;')
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or ''))
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or ''))
		if notblank(rargs.col3) then
			output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or ''))
		end
	end
	-- Images --
	output('|-')
	if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then
		if notblank(rargs.filler) then
			output('! &lt;br /&gt;' .. rargs.filler)
		else
			output('| &amp;nbsp;')
		end
		local image = {}
		for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do
			image[i] = '| class=&quot;notheme&quot; style=&quot;text-align:center;'
			if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then
				image[i] = image[i] .. 'width:0;'
			end
			if notblank(rargs['color' .. i]) then
				local color =  mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i]))
				if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, &quot;^[0-9a-fA-F]*$&quot;) then
					color = '#' .. color
				end
				image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
			elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then
				local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1')
				color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'})
				color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'})
				if color ~= 'NOTHERE' then
					image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
				end
			end
			image[i] = image[i] .. ';&quot; | ' .. InfoboxImage(	frame:newChild{
				title = frame:getTitle(), args = {
					image = rargs['image' .. i] or '',
					size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''),
					alt = rargs['alt' .. i] or '',
					upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or (
						(notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6'
					),
					suppressplaceholder = 'yes',
					class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize',
				}
			} )
			output(image[i])
		end
	end
	-- Presidential &amp; by-election nominee --
	if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then
		if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then
			threeCells('nominee', 'Nominiranec', true) -- nominee, no alternative title, always show
		end
	else
		threeCells('candidate') -- nominee
	end
	-- Party leader --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		threeCells('leader', 'Voditelj')
	end
	-- Party name --
	threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname
	-- Alliance name --
	threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname
	-- Primary or presidential
	if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
		-- Home state --
		threeCells('home_state', 'Domača&amp;nbsp;država')
		-- Running mate --
		if rtype == 'presidential' then
			threeCells('running_mate', 'Podpredsedniški&amp;nbsp;kandidat')
			-- Electoral vote --
			if not ongoing then
				threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Projected e' or 'E') .. 'lectoral&amp;nbsp;vote')
			end
		end
		-- Delegate count --
		threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&amp;nbsp;count')
		-- Primary only --
		if rtype == 'primary' then
			-- Contests won
			threeCells('states_carried', 'Contests&amp;nbsp;won')
		-- Presidential not ongoing --
		elseif not ongoing then
			-- States carried --
			threeCells('states_carried', 'States&amp;nbsp;carried')
		end
	end
	-- Parliamentary or legislative --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		-- Leader since --
		threeCells('leader_since')
		-- Leader's seat --
		threeCells('leaders_seat', &quot;Voditeljev&amp;nbsp;sedež&quot;)
		-- Last election --
		threeCells('last_election', 'Zadnje&amp;nbsp;volitve')
		-- Seats before --
		threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&amp;nbsp;sedeži' or 'Sedeži&amp;nbsp;prej')
		-- Ongoing --
		if ongoing then
			-- Seats needed --
			threeCells('seats_needed')
		-- Not ongoing --
		else
			-- Seats won --
			threeCells('seats', 'Dobljenih&amp;nbsp;sedežev')
			-- Seats after --
			threeCells('seats_after')
			-- Seat change --
			threeCells('seat_change', 'Sprememba&amp;nbsp;sedežev')
		end
	end
	-- Primary or not ongoing --
	if not ongoing or rtype == 'primary' then
		-- Popular vote --
		threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&amp;nbsp;glasov')
		-- Percentage --
		threeCells('percentage', 'Odstotek')
		-- First round --
		threeCells('first_round')
		-- Final round --
		threeCells('final_round')
		-- Primary or presidential --
		if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
			-- Counties won --
			threeCells('counties_won')
			-- Counties 25% threshold --
			threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&amp;nbsp;s&amp;nbsp;25&amp;nbsp;%&amp;nbsp;glasov')
		end
	end
	-- Swing --
	if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then
		threeCells('swing')
	end
	-- Blank fields --
	for i = 1,6,1 do
		if notblank(rargs[i .. 'blank']) then
			threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank'])
		end
	end
	
	return table.concat(output, '\n')
end

p.row = function (frame) return export('_row', frame) end

return p</text>
      <sha1>ox6wejdanneey5gv6cxhh4o2sqjtet1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771576</id>
      <parentid>6771575</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:25:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <origin>6771576</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="9180" sha1="amhja4iune3n0agyx3qvr4fp8uvg1m3" xml:space="preserve">local p = {}

local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage
local delink = require('Module:Delink')._delink
local fetch = require('Module:Political party')._fetch
	
-- Helper functions --
local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or &quot;&quot;) ~= &quot;&quot;) end
local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end
local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&amp;nbsp;') end

local function export(func, frame)
	-- Read args from input --
	local args = {}
	local frameArgs = false
	for k,v in pairs(frame.args) do
		if notblank(v) then
			args[k] = mw.text.trim(v)
			frameArgs = true
		end
	end
	if not frameArgs then
		for k,v in pairs(frame:getParent().args) do
			if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end
		end
	end
	
	return p[func](args, frame)
end

-- Template:Infobox election/shortname --
function p._shortname(sargs)
	local link = sargs.link
	local name = sargs.name
	if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then
		-- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's'
		local names = {
			independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]',
			miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]',					-- the 's' is intentionally left off
			other = 'Others',
			['other parties and independent'] = 'Others &amp; [[Independent politician|IND]]',
			regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]',
			tbc = '[[To be announced|TBC]]',
			tbd = '[[To be announced|TBD]]',
			vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]'
		}
		return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or 
			('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'})  .. ']]')
	end
	return name or ''
end

p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end

-- Template:Infobox election/row --
function p._row(rargs, frame)
	local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '')
	local ongoing = rargs.ongoing == 'yes'
	local output = {'|-'}
	setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end })				-- Append to array by calling it
	
	local function threeCells(cellType, title, always, shortname)
		local centeredCell = function (key)
			local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '')
			return ('| style=&quot;' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center&quot; | ' .. name )
		end

		if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then
			output('|-')
			output('! style=&quot;width:75px;text-align:left&quot; |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or ''))))
			output(centeredCell(cellType .. '1'))
			output(centeredCell(cellType .. '2'))
			if always or notblank(rargs.col3) then
				output(centeredCell(cellType .. '3'))
			end
		end
	end
	
	if notblank(rargs.divider) and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3)
	) then
		output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider)
	end
	output('|- class=&quot;sr-only&quot;')
	if not ongoing and (
		rtype == &quot;parliamentary&quot; or rtype == &quot;legislative&quot;
	)  and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2)
	) then
		output('! style=&quot;text-align:left;&quot; | &amp;nbsp;')
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or ''))
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or ''))
		if notblank(rargs.col3) then
			output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or ''))
		end
	end
	-- Images --
	output('|-')
	if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then
		if notblank(rargs.filler) then
			output('! &lt;br /&gt;' .. rargs.filler)
		else
			output('| &amp;nbsp;')
		end
		local image = {}
		for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do
			image[i] = '| class=&quot;notheme&quot; style=&quot;text-align:center;'
			if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then
				image[i] = image[i] .. 'width:0;'
			end
			if notblank(rargs['color' .. i]) then
				local color =  mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i]))
				if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, &quot;^[0-9a-fA-F]*$&quot;) then
					color = '#' .. color
				end
				image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
			elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then
				local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1')
				color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'})
				color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'})
				if color ~= 'NOTHERE' then
					image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
				end
			end
			image[i] = image[i] .. ';&quot; | ' .. InfoboxImage(	frame:newChild{
				title = frame:getTitle(), args = {
					image = rargs['image' .. i] or '',
					size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''),
					alt = rargs['alt' .. i] or '',
					upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or (
						(notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6'
					),
					suppressplaceholder = 'yes',
					class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize',
				}
			} )
			output(image[i])
		end
	end
	-- Presidential &amp; by-election nominee --
	if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then
		if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then
			threeCells('nominee', 'Nominiranec', true) -- nominee, no alternative title, always show
		end
	else
		threeCells('candidate') -- nominee
	end
	-- Party leader --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		threeCells('leader', 'Voditelj')
	end
	-- Party name --
	threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname
	-- Alliance name --
	threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname
	-- Primary or presidential
	if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
		-- Home state --
		threeCells('home_state', 'Domača&amp;nbsp;država')
		-- Running mate --
		if rtype == 'presidential' then
			threeCells('running_mate', 'Podpredsedniški&amp;nbsp;kandidat')
			-- Electoral vote --
			if not ongoing then
				threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Predvideno število e' or 'E') .. 'lektorskih&amp;nbsp;glasov')
			end
		end
		-- Delegate count --
		threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&amp;nbsp;count')
		-- Primary only --
		if rtype == 'primary' then
			-- Contests won
			threeCells('states_carried', 'Contests&amp;nbsp;won')
		-- Presidential not ongoing --
		elseif not ongoing then
			-- States carried --
			threeCells('states_carried', 'States&amp;nbsp;carried')
		end
	end
	-- Parliamentary or legislative --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		-- Leader since --
		threeCells('leader_since')
		-- Leader's seat --
		threeCells('leaders_seat', &quot;Voditeljev&amp;nbsp;sedež&quot;)
		-- Last election --
		threeCells('last_election', 'Zadnje&amp;nbsp;volitve')
		-- Seats before --
		threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&amp;nbsp;sedeži' or 'Sedeži&amp;nbsp;prej')
		-- Ongoing --
		if ongoing then
			-- Seats needed --
			threeCells('seats_needed')
		-- Not ongoing --
		else
			-- Seats won --
			threeCells('seats', 'Dobljenih&amp;nbsp;sedežev')
			-- Seats after --
			threeCells('seats_after')
			-- Seat change --
			threeCells('seat_change', 'Sprememba&amp;nbsp;sedežev')
		end
	end
	-- Primary or not ongoing --
	if not ongoing or rtype == 'primary' then
		-- Popular vote --
		threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&amp;nbsp;glasov')
		-- Percentage --
		threeCells('percentage', 'Odstotek')
		-- First round --
		threeCells('first_round')
		-- Final round --
		threeCells('final_round')
		-- Primary or presidential --
		if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
			-- Counties won --
			threeCells('counties_won')
			-- Counties 25% threshold --
			threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&amp;nbsp;s&amp;nbsp;25&amp;nbsp;%&amp;nbsp;glasov')
		end
	end
	-- Swing --
	if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then
		threeCells('swing')
	end
	-- Blank fields --
	for i = 1,6,1 do
		if notblank(rargs[i .. 'blank']) then
			threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank'])
		end
	end
	
	return table.concat(output, '\n')
end

p.row = function (frame) return export('_row', frame) end

return p</text>
      <sha1>amhja4iune3n0agyx3qvr4fp8uvg1m3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771577</id>
      <parentid>6771576</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:25:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--&amp;nbsp;</comment>
      <origin>6771577</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="9175" sha1="kpnlwga1n2xkxtb5l238intrsh4r6gx" xml:space="preserve">local p = {}

local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage
local delink = require('Module:Delink')._delink
local fetch = require('Module:Political party')._fetch
	
-- Helper functions --
local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or &quot;&quot;) ~= &quot;&quot;) end
local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end
local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&amp;nbsp;') end

local function export(func, frame)
	-- Read args from input --
	local args = {}
	local frameArgs = false
	for k,v in pairs(frame.args) do
		if notblank(v) then
			args[k] = mw.text.trim(v)
			frameArgs = true
		end
	end
	if not frameArgs then
		for k,v in pairs(frame:getParent().args) do
			if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end
		end
	end
	
	return p[func](args, frame)
end

-- Template:Infobox election/shortname --
function p._shortname(sargs)
	local link = sargs.link
	local name = sargs.name
	if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then
		-- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's'
		local names = {
			independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]',
			miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]',					-- the 's' is intentionally left off
			other = 'Others',
			['other parties and independent'] = 'Others &amp; [[Independent politician|IND]]',
			regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]',
			tbc = '[[To be announced|TBC]]',
			tbd = '[[To be announced|TBD]]',
			vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]'
		}
		return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or 
			('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'})  .. ']]')
	end
	return name or ''
end

p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end

-- Template:Infobox election/row --
function p._row(rargs, frame)
	local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '')
	local ongoing = rargs.ongoing == 'yes'
	local output = {'|-'}
	setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end })				-- Append to array by calling it
	
	local function threeCells(cellType, title, always, shortname)
		local centeredCell = function (key)
			local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '')
			return ('| style=&quot;' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center&quot; | ' .. name )
		end

		if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then
			output('|-')
			output('! style=&quot;width:75px;text-align:left&quot; |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or ''))))
			output(centeredCell(cellType .. '1'))
			output(centeredCell(cellType .. '2'))
			if always or notblank(rargs.col3) then
				output(centeredCell(cellType .. '3'))
			end
		end
	end
	
	if notblank(rargs.divider) and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3)
	) then
		output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider)
	end
	output('|- class=&quot;sr-only&quot;')
	if not ongoing and (
		rtype == &quot;parliamentary&quot; or rtype == &quot;legislative&quot;
	)  and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2)
	) then
		output('! style=&quot;text-align:left;&quot; | &amp;nbsp;')
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or ''))
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or ''))
		if notblank(rargs.col3) then
			output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or ''))
		end
	end
	-- Images --
	output('|-')
	if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then
		if notblank(rargs.filler) then
			output('! &lt;br /&gt;' .. rargs.filler)
		else
			output('| &amp;nbsp;')
		end
		local image = {}
		for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do
			image[i] = '| class=&quot;notheme&quot; style=&quot;text-align:center;'
			if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then
				image[i] = image[i] .. 'width:0;'
			end
			if notblank(rargs['color' .. i]) then
				local color =  mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i]))
				if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, &quot;^[0-9a-fA-F]*$&quot;) then
					color = '#' .. color
				end
				image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
			elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then
				local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1')
				color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'})
				color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'})
				if color ~= 'NOTHERE' then
					image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
				end
			end
			image[i] = image[i] .. ';&quot; | ' .. InfoboxImage(	frame:newChild{
				title = frame:getTitle(), args = {
					image = rargs['image' .. i] or '',
					size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''),
					alt = rargs['alt' .. i] or '',
					upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or (
						(notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6'
					),
					suppressplaceholder = 'yes',
					class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize',
				}
			} )
			output(image[i])
		end
	end
	-- Presidential &amp; by-election nominee --
	if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then
		if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then
			threeCells('nominee', 'Nominiranec', true) -- nominee, no alternative title, always show
		end
	else
		threeCells('candidate') -- nominee
	end
	-- Party leader --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		threeCells('leader', 'Voditelj')
	end
	-- Party name --
	threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname
	-- Alliance name --
	threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname
	-- Primary or presidential
	if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
		-- Home state --
		threeCells('home_state', 'Domača&amp;nbsp;država')
		-- Running mate --
		if rtype == 'presidential' then
			threeCells('running_mate', 'Podpredsedniški kandidat')
			-- Electoral vote --
			if not ongoing then
				threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Predvideno število e' or 'E') .. 'lektorskih&amp;nbsp;glasov')
			end
		end
		-- Delegate count --
		threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&amp;nbsp;count')
		-- Primary only --
		if rtype == 'primary' then
			-- Contests won
			threeCells('states_carried', 'Contests&amp;nbsp;won')
		-- Presidential not ongoing --
		elseif not ongoing then
			-- States carried --
			threeCells('states_carried', 'States&amp;nbsp;carried')
		end
	end
	-- Parliamentary or legislative --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		-- Leader since --
		threeCells('leader_since')
		-- Leader's seat --
		threeCells('leaders_seat', &quot;Voditeljev&amp;nbsp;sedež&quot;)
		-- Last election --
		threeCells('last_election', 'Zadnje&amp;nbsp;volitve')
		-- Seats before --
		threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&amp;nbsp;sedeži' or 'Sedeži&amp;nbsp;prej')
		-- Ongoing --
		if ongoing then
			-- Seats needed --
			threeCells('seats_needed')
		-- Not ongoing --
		else
			-- Seats won --
			threeCells('seats', 'Dobljenih&amp;nbsp;sedežev')
			-- Seats after --
			threeCells('seats_after')
			-- Seat change --
			threeCells('seat_change', 'Sprememba&amp;nbsp;sedežev')
		end
	end
	-- Primary or not ongoing --
	if not ongoing or rtype == 'primary' then
		-- Popular vote --
		threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&amp;nbsp;glasov')
		-- Percentage --
		threeCells('percentage', 'Odstotek')
		-- First round --
		threeCells('first_round')
		-- Final round --
		threeCells('final_round')
		-- Primary or presidential --
		if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
			-- Counties won --
			threeCells('counties_won')
			-- Counties 25% threshold --
			threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&amp;nbsp;s&amp;nbsp;25&amp;nbsp;%&amp;nbsp;glasov')
		end
	end
	-- Swing --
	if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then
		threeCells('swing')
	end
	-- Blank fields --
	for i = 1,6,1 do
		if notblank(rargs[i .. 'blank']) then
			threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank'])
		end
	end
	
	return table.concat(output, '\n')
end

p.row = function (frame) return export('_row', frame) end

return p</text>
      <sha1>kpnlwga1n2xkxtb5l238intrsh4r6gx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771578</id>
      <parentid>6771577</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:26:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>&amp;nbsp;</comment>
      <origin>6771578</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="9180" sha1="b4r3caxctm8twxfr3eu9bwr88dt8e04" xml:space="preserve">local p = {}

local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage
local delink = require('Module:Delink')._delink
local fetch = require('Module:Political party')._fetch
	
-- Helper functions --
local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or &quot;&quot;) ~= &quot;&quot;) end
local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end
local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&amp;nbsp;') end

local function export(func, frame)
	-- Read args from input --
	local args = {}
	local frameArgs = false
	for k,v in pairs(frame.args) do
		if notblank(v) then
			args[k] = mw.text.trim(v)
			frameArgs = true
		end
	end
	if not frameArgs then
		for k,v in pairs(frame:getParent().args) do
			if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end
		end
	end
	
	return p[func](args, frame)
end

-- Template:Infobox election/shortname --
function p._shortname(sargs)
	local link = sargs.link
	local name = sargs.name
	if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then
		-- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's'
		local names = {
			independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]',
			miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]',					-- the 's' is intentionally left off
			other = 'Others',
			['other parties and independent'] = 'Others &amp; [[Independent politician|IND]]',
			regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]',
			tbc = '[[To be announced|TBC]]',
			tbd = '[[To be announced|TBD]]',
			vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]'
		}
		return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or 
			('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'})  .. ']]')
	end
	return name or ''
end

p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end

-- Template:Infobox election/row --
function p._row(rargs, frame)
	local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '')
	local ongoing = rargs.ongoing == 'yes'
	local output = {'|-'}
	setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end })				-- Append to array by calling it
	
	local function threeCells(cellType, title, always, shortname)
		local centeredCell = function (key)
			local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '')
			return ('| style=&quot;' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center&quot; | ' .. name )
		end

		if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then
			output('|-')
			output('! style=&quot;width:75px;text-align:left&quot; |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or ''))))
			output(centeredCell(cellType .. '1'))
			output(centeredCell(cellType .. '2'))
			if always or notblank(rargs.col3) then
				output(centeredCell(cellType .. '3'))
			end
		end
	end
	
	if notblank(rargs.divider) and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3)
	) then
		output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider)
	end
	output('|- class=&quot;sr-only&quot;')
	if not ongoing and (
		rtype == &quot;parliamentary&quot; or rtype == &quot;legislative&quot;
	)  and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2)
	) then
		output('! style=&quot;text-align:left;&quot; | &amp;nbsp;')
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or ''))
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or ''))
		if notblank(rargs.col3) then
			output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or ''))
		end
	end
	-- Images --
	output('|-')
	if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then
		if notblank(rargs.filler) then
			output('! &lt;br /&gt;' .. rargs.filler)
		else
			output('| &amp;nbsp;')
		end
		local image = {}
		for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do
			image[i] = '| class=&quot;notheme&quot; style=&quot;text-align:center;'
			if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then
				image[i] = image[i] .. 'width:0;'
			end
			if notblank(rargs['color' .. i]) then
				local color =  mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i]))
				if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, &quot;^[0-9a-fA-F]*$&quot;) then
					color = '#' .. color
				end
				image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
			elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then
				local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1')
				color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'})
				color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'})
				if color ~= 'NOTHERE' then
					image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
				end
			end
			image[i] = image[i] .. ';&quot; | ' .. InfoboxImage(	frame:newChild{
				title = frame:getTitle(), args = {
					image = rargs['image' .. i] or '',
					size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''),
					alt = rargs['alt' .. i] or '',
					upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or (
						(notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6'
					),
					suppressplaceholder = 'yes',
					class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize',
				}
			} )
			output(image[i])
		end
	end
	-- Presidential &amp; by-election nominee --
	if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then
		if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then
			threeCells('nominee', 'Nominiranec', true) -- nominee, no alternative title, always show
		end
	else
		threeCells('candidate') -- nominee
	end
	-- Party leader --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		threeCells('leader', 'Voditelj')
	end
	-- Party name --
	threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname
	-- Alliance name --
	threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname
	-- Primary or presidential
	if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
		-- Home state --
		threeCells('home_state', 'Domača&amp;nbsp;država')
		-- Running mate --
		if rtype == 'presidential' then
			threeCells('running_mate', 'Podpredsedniški kandidat')
			-- Electoral vote --
			if not ongoing then
				threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Predvideno&amp;nbsp;število e' or 'E') .. 'lektorskih&amp;nbsp;glasov')
			end
		end
		-- Delegate count --
		threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&amp;nbsp;count')
		-- Primary only --
		if rtype == 'primary' then
			-- Contests won
			threeCells('states_carried', 'Contests&amp;nbsp;won')
		-- Presidential not ongoing --
		elseif not ongoing then
			-- States carried --
			threeCells('states_carried', 'States&amp;nbsp;carried')
		end
	end
	-- Parliamentary or legislative --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		-- Leader since --
		threeCells('leader_since')
		-- Leader's seat --
		threeCells('leaders_seat', &quot;Voditeljev&amp;nbsp;sedež&quot;)
		-- Last election --
		threeCells('last_election', 'Zadnje&amp;nbsp;volitve')
		-- Seats before --
		threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&amp;nbsp;sedeži' or 'Sedeži&amp;nbsp;prej')
		-- Ongoing --
		if ongoing then
			-- Seats needed --
			threeCells('seats_needed')
		-- Not ongoing --
		else
			-- Seats won --
			threeCells('seats', 'Dobljenih&amp;nbsp;sedežev')
			-- Seats after --
			threeCells('seats_after')
			-- Seat change --
			threeCells('seat_change', 'Sprememba&amp;nbsp;sedežev')
		end
	end
	-- Primary or not ongoing --
	if not ongoing or rtype == 'primary' then
		-- Popular vote --
		threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&amp;nbsp;glasov')
		-- Percentage --
		threeCells('percentage', 'Odstotek')
		-- First round --
		threeCells('first_round')
		-- Final round --
		threeCells('final_round')
		-- Primary or presidential --
		if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
			-- Counties won --
			threeCells('counties_won')
			-- Counties 25% threshold --
			threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&amp;nbsp;s&amp;nbsp;25&amp;nbsp;%&amp;nbsp;glasov')
		end
	end
	-- Swing --
	if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then
		threeCells('swing')
	end
	-- Blank fields --
	for i = 1,6,1 do
		if notblank(rargs[i .. 'blank']) then
			threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank'])
		end
	end
	
	return table.concat(output, '\n')
end

p.row = function (frame) return export('_row', frame) end

return p</text>
      <sha1>b4r3caxctm8twxfr3eu9bwr88dt8e04</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771579</id>
      <parentid>6771578</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:27:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <origin>6771579</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="9189" sha1="ro46kydsrokcuc60uz5l6hfih6nz3za" xml:space="preserve">local p = {}

local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage
local delink = require('Module:Delink')._delink
local fetch = require('Module:Political party')._fetch
	
-- Helper functions --
local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or &quot;&quot;) ~= &quot;&quot;) end
local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end
local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&amp;nbsp;') end

local function export(func, frame)
	-- Read args from input --
	local args = {}
	local frameArgs = false
	for k,v in pairs(frame.args) do
		if notblank(v) then
			args[k] = mw.text.trim(v)
			frameArgs = true
		end
	end
	if not frameArgs then
		for k,v in pairs(frame:getParent().args) do
			if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end
		end
	end
	
	return p[func](args, frame)
end

-- Template:Infobox election/shortname --
function p._shortname(sargs)
	local link = sargs.link
	local name = sargs.name
	if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then
		-- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's'
		local names = {
			independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]',
			miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]',					-- the 's' is intentionally left off
			other = 'Others',
			['other parties and independent'] = 'Others &amp; [[Independent politician|IND]]',
			regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]',
			tbc = '[[To be announced|TBC]]',
			tbd = '[[To be announced|TBD]]',
			vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]'
		}
		return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or 
			('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'})  .. ']]')
	end
	return name or ''
end

p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end

-- Template:Infobox election/row --
function p._row(rargs, frame)
	local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '')
	local ongoing = rargs.ongoing == 'yes'
	local output = {'|-'}
	setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end })				-- Append to array by calling it
	
	local function threeCells(cellType, title, always, shortname)
		local centeredCell = function (key)
			local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '')
			return ('| style=&quot;' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center&quot; | ' .. name )
		end

		if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then
			output('|-')
			output('! style=&quot;width:75px;text-align:left&quot; |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or ''))))
			output(centeredCell(cellType .. '1'))
			output(centeredCell(cellType .. '2'))
			if always or notblank(rargs.col3) then
				output(centeredCell(cellType .. '3'))
			end
		end
	end
	
	if notblank(rargs.divider) and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3)
	) then
		output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider)
	end
	output('|- class=&quot;sr-only&quot;')
	if not ongoing and (
		rtype == &quot;parliamentary&quot; or rtype == &quot;legislative&quot;
	)  and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2)
	) then
		output('! style=&quot;text-align:left;&quot; | &amp;nbsp;')
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or ''))
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or ''))
		if notblank(rargs.col3) then
			output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or ''))
		end
	end
	-- Images --
	output('|-')
	if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then
		if notblank(rargs.filler) then
			output('! &lt;br /&gt;' .. rargs.filler)
		else
			output('| &amp;nbsp;')
		end
		local image = {}
		for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do
			image[i] = '| class=&quot;notheme&quot; style=&quot;text-align:center;'
			if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then
				image[i] = image[i] .. 'width:0;'
			end
			if notblank(rargs['color' .. i]) then
				local color =  mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i]))
				if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, &quot;^[0-9a-fA-F]*$&quot;) then
					color = '#' .. color
				end
				image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
			elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then
				local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1')
				color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'})
				color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'})
				if color ~= 'NOTHERE' then
					image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
				end
			end
			image[i] = image[i] .. ';&quot; | ' .. InfoboxImage(	frame:newChild{
				title = frame:getTitle(), args = {
					image = rargs['image' .. i] or '',
					size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''),
					alt = rargs['alt' .. i] or '',
					upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or (
						(notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6'
					),
					suppressplaceholder = 'yes',
					class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize',
				}
			} )
			output(image[i])
		end
	end
	-- Presidential &amp; by-election nominee --
	if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then
		if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then
			threeCells('nominee', 'Nominiranec', true) -- nominee, no alternative title, always show
		end
	else
		threeCells('candidate') -- nominee
	end
	-- Party leader --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		threeCells('leader', 'Voditelj')
	end
	-- Party name --
	threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname
	-- Alliance name --
	threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname
	-- Primary or presidential
	if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
		-- Home state --
		threeCells('home_state', 'Domača&amp;nbsp;država')
		-- Running mate --
		if rtype == 'presidential' then
			threeCells('running_mate', 'Podpredsedniški kandidat')
			-- Electoral vote --
			if not ongoing then
				threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Predvideno&amp;nbsp;število e' or 'E') .. 'lektorskih&amp;nbsp;glasov')
			end
		end
		-- Delegate count --
		threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&amp;nbsp;count')
		-- Primary only --
		if rtype == 'primary' then
			-- Contests won
			threeCells('states_carried', 'Contests&amp;nbsp;won')
		-- Presidential not ongoing --
		elseif not ongoing then
			-- States carried --
			threeCells('states_carried', 'Osvojene zvezne&amp;nbsp;države')
		end
	end
	-- Parliamentary or legislative --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		-- Leader since --
		threeCells('leader_since')
		-- Leader's seat --
		threeCells('leaders_seat', &quot;Voditeljev&amp;nbsp;sedež&quot;)
		-- Last election --
		threeCells('last_election', 'Zadnje&amp;nbsp;volitve')
		-- Seats before --
		threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&amp;nbsp;sedeži' or 'Sedeži&amp;nbsp;prej')
		-- Ongoing --
		if ongoing then
			-- Seats needed --
			threeCells('seats_needed')
		-- Not ongoing --
		else
			-- Seats won --
			threeCells('seats', 'Dobljenih&amp;nbsp;sedežev')
			-- Seats after --
			threeCells('seats_after')
			-- Seat change --
			threeCells('seat_change', 'Sprememba&amp;nbsp;sedežev')
		end
	end
	-- Primary or not ongoing --
	if not ongoing or rtype == 'primary' then
		-- Popular vote --
		threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&amp;nbsp;glasov')
		-- Percentage --
		threeCells('percentage', 'Odstotek')
		-- First round --
		threeCells('first_round')
		-- Final round --
		threeCells('final_round')
		-- Primary or presidential --
		if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
			-- Counties won --
			threeCells('counties_won')
			-- Counties 25% threshold --
			threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&amp;nbsp;s&amp;nbsp;25&amp;nbsp;%&amp;nbsp;glasov')
		end
	end
	-- Swing --
	if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then
		threeCells('swing')
	end
	-- Blank fields --
	for i = 1,6,1 do
		if notblank(rargs[i .. 'blank']) then
			threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank'])
		end
	end
	
	return table.concat(output, '\n')
end

p.row = function (frame) return export('_row', frame) end

return p</text>
      <sha1>ro46kydsrokcuc60uz5l6hfih6nz3za</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771588</id>
      <parentid>6771579</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:09:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <origin>6771588</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="9201" sha1="fmep11uwd78we0k0qmla4k6c6zpiix5" xml:space="preserve">local p = {}

local InfoboxImage = require('Module:InfoboxImage').InfoboxImage
local delink = require('Module:Delink')._delink
local fetch = require('Module:Political party')._fetch
	
-- Helper functions --
local notblank = function (v) return (mw.text.trim(v or &quot;&quot;) ~= &quot;&quot;) end
local ifblank = function (v, alt1, alt2) return notblank(v) and v or (notblank(alt1) and alt1 or alt2) end
local ucfirst = function (s) return mw.ustring.upper(mw.ustring.sub(s,1,1)) .. mw.ustring.gsub(mw.ustring.sub(s,2), '_', '&amp;nbsp;') end

local function export(func, frame)
	-- Read args from input --
	local args = {}
	local frameArgs = false
	for k,v in pairs(frame.args) do
		if notblank(v) then
			args[k] = mw.text.trim(v)
			frameArgs = true
		end
	end
	if not frameArgs then
		for k,v in pairs(frame:getParent().args) do
			if notblank(v) then args[k] = mw.text.trim(v) end
		end
	end
	
	return p[func](args, frame)
end

-- Template:Infobox election/shortname --
function p._shortname(sargs)
	local link = sargs.link
	local name = sargs.name
	if link ~= 'no' and notblank(name) and delink({[1] = name, wikilinks = 'target'}) == name then
		-- the below array items are lowercase and intentionally missing the training 's'
		local names = {
			independent = '[[Independent politician|' .. name .. ']]',
			miscellaneou = '[[Independent politician|DIV]]',					-- the 's' is intentionally left off
			other = 'Others',
			['other parties and independent'] = 'Others &amp; [[Independent politician|IND]]',
			regionalist = '[[Regionalism (politics)|Regionalists]]',
			tbc = '[[To be announced|TBC]]',
			tbd = '[[To be announced|TBD]]',
			vacant = '[[Casual vacancy|Vacant]]'
		}
		return names[mw.ustring.gsub(mw.ustring.lower(name), 's$', '')] or 
			('[[' .. name .. '|' .. fetch({[1] = name, [2] = 'shortname'})  .. ']]')
	end
	return name or ''
end

p.shortname = function (frame) return export('_shortname', frame) end

-- Template:Infobox election/row --
function p._row(rargs, frame)
	local rtype = mw.ustring.lower(rargs.type or '')
	local ongoing = rargs.ongoing == 'yes'
	local output = {'|-'}
	setmetatable(output, {__call = function (t, v) t[#t+1] = v end })				-- Append to array by calling it
	
	local function threeCells(cellType, title, always, shortname)
		local centeredCell = function (key)
			local name = shortname and p._shortname({link = rargs[key .. '_name'], name = rargs[key]}) or (rargs[key] or '')
			return ('| style=&quot;' .. (notblank(rargs[key]) and 'width:75px;' or '') .. 'text-align:center&quot; | ' .. name )
		end

		if always or ( notblank(rargs[cellType .. '1']) or notblank(rargs[cellType .. '2']) or notblank(rargs[cellType .. '3']) ) then
			output('|-')
			output('! style=&quot;width:75px;text-align:left&quot; |' .. (ifblank(rargs[cellType .. '_label'], title, ucfirst(cellType or ''))))
			output(centeredCell(cellType .. '1'))
			output(centeredCell(cellType .. '2'))
			if always or notblank(rargs.col3) then
				output(centeredCell(cellType .. '3'))
			end
		end
	end
	
	if notblank(rargs.divider) and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.leader1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.leader2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.leader3)
	) then
		output('| colspan=4 | ' .. rargs.divider)
	end
	output('|- class=&quot;sr-only&quot;')
	if not ongoing and (
		rtype == &quot;parliamentary&quot; or rtype == &quot;legislative&quot;
	)  and (
		notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.party2)
	) then
		output('! style=&quot;text-align:left;&quot; | &amp;nbsp;')
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party1) and rargs.header1 or ''))
		output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party2) and rargs.header2 or ''))
		if notblank(rargs.col3) then
			output('! style=&quot;text-align:center&quot; | ' .. (notblank(rargs.party3) and rargs.header3 or ''))
		end
	end
	-- Images --
	output('|-')
	if notblank(rargs.party1) or notblank(rargs.color1) or notblank(rargs.image1) or notblank(rargs.party2) or notblank(rargs.color2) or notblank(rargs.image2) or notblank(rargs.party3) or notblank(rargs.color3) or notblank(rargs.image3) then
		if notblank(rargs.filler) then
			output('! &lt;br /&gt;' .. rargs.filler)
		else
			output('| &amp;nbsp;')
		end
		local image = {}
		for i = 1, notblank(rargs['col3']) and 3 or 2, 1 do
			image[i] = '| class=&quot;notheme&quot; style=&quot;text-align:center;'
			if not notblank(rargs['party' .. i]) and not notblank(rargs['color' .. i]) then
				image[i] = image[i] .. 'width:0;'
			end
			if notblank(rargs['color' .. i]) then
				local color =  mw.text.trim(mw.text.decode(rargs['color' .. i]))
				if (#color == 3 or #color == 6) and string.match(color, &quot;^[0-9a-fA-F]*$&quot;) then
					color = '#' .. color
				end
				image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
			elseif rargs.party_color ~= 'no' and notblank(rargs['party' .. i]) then
				local color = mw.ustring.gsub(rargs['party' .. i], '^(%[%[%s*[^%]%[]*%]%]).*$', '%1')
				color = delink({[1] = color, wikilinks = 'target'})
				color = fetch({[1] = color, [2] = 'color', error = 'NOTHERE'})
				if color ~= 'NOTHERE' then
					image[i] = image[i] .. 'border-bottom: 6px solid ' .. color
				end
			end
			image[i] = image[i] .. ';&quot; | ' .. InfoboxImage(	frame:newChild{
				title = frame:getTitle(), args = {
					image = rargs['image' .. i] or '',
					size = notblank(rargs['image' .. i .. '_size']) and rargs['image' .. i .. '_size'] or (rargs.image_size or ''),
					alt = rargs['alt' .. i] or '',
					upright = notblank(rargs['image' .. i .. '_upright']) and rargs['image' .. i .. '_upright'] or (
						(notblank(rargs['col3']) and notblank(rargs['image3'])) and '0.4' or '0.6'
					),
					suppressplaceholder = 'yes',
					class = notblank(rargs['pageimage' .. i]) and '' or 'notpageimage noresize',
				}
			} )
			output(image[i])
		end
	end
	-- Presidential &amp; by-election nominee --
	if notblank(rargs['nominee1']) or notblank(rargs['nominee2']) or notblank(rargs['nominee3']) then
		if ({primary = 1, presidential = 1, ['by-election'] = 1})[rtype] == 1 then
			threeCells('nominee', 'Nominiranec', true) -- nominee, no alternative title, always show
		end
	else
		threeCells('candidate', 'Kandidat') -- nominee
	end
	-- Party leader --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		threeCells('leader', 'Voditelj')
	end
	-- Party name --
	threeCells('party', ifblank(rargs.party_label, 'Party'), false, true) -- party, alternative name, don't always show, use shortname
	-- Alliance name --
	threeCells('alliance', '', false, true) -- alliance, no alternative title, don't always show, use shortname
	-- Primary or presidential
	if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
		-- Home state --
		threeCells('home_state', 'Domača&amp;nbsp;država')
		-- Running mate --
		if rtype == 'presidential' then
			threeCells('running_mate', 'Podpredsedniški kandidat')
			-- Electoral vote --
			if not ongoing then
				threeCells('electoral_vote', (rargs.college_voted == 'no' and 'Predvideno&amp;nbsp;število e' or 'E') .. 'lektorskih&amp;nbsp;glasov')
			end
		end
		-- Delegate count --
		threeCells('delegate_count', (ongoing and 'Estimated d' or 'D') .. 'elegate&amp;nbsp;count')
		-- Primary only --
		if rtype == 'primary' then
			-- Contests won
			threeCells('states_carried', 'Contests&amp;nbsp;won')
		-- Presidential not ongoing --
		elseif not ongoing then
			-- States carried --
			threeCells('states_carried', 'Osvojene zvezne&amp;nbsp;države')
		end
	end
	-- Parliamentary or legislative --
	if rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' then
		-- Leader since --
		threeCells('leader_since')
		-- Leader's seat --
		threeCells('leaders_seat', &quot;Voditeljev&amp;nbsp;sedež&quot;)
		-- Last election --
		threeCells('last_election', 'Zadnje&amp;nbsp;volitve')
		-- Seats before --
		threeCells('seats_before', ongoing and 'Trenutni&amp;nbsp;sedeži' or 'Sedeži&amp;nbsp;prej')
		-- Ongoing --
		if ongoing then
			-- Seats needed --
			threeCells('seats_needed')
		-- Not ongoing --
		else
			-- Seats won --
			threeCells('seats', 'Dobljenih&amp;nbsp;sedežev')
			-- Seats after --
			threeCells('seats_after')
			-- Seat change --
			threeCells('seat_change', 'Sprememba&amp;nbsp;sedežev')
		end
	end
	-- Primary or not ongoing --
	if not ongoing or rtype == 'primary' then
		-- Popular vote --
		threeCells('popular_vote', (rargs.vote_type or 'Ljudskih') .. '&amp;nbsp;glasov')
		-- Percentage --
		threeCells('percentage', 'Odstotek')
		-- First round --
		threeCells('first_round')
		-- Final round --
		threeCells('final_round')
		-- Primary or presidential --
		if rtype == 'primary' or rtype == 'presidential' then
			-- Counties won --
			threeCells('counties_won')
			-- Counties 25% threshold --
			threeCells('counties_threshold', 'Okrožja&amp;nbsp;s&amp;nbsp;25&amp;nbsp;%&amp;nbsp;glasov')
		end
	end
	-- Swing --
	if (rtype == 'parliamentary' or rtype == 'legislative' or rtype == 'by-election') and not ongoing then
		threeCells('swing')
	end
	-- Blank fields --
	for i = 1,6,1 do
		if notblank(rargs[i .. 'blank']) then
			threeCells(i ..'data', rargs[i .. 'blank'])
		end
	end
	
	return table.concat(output, '\n')
end

p.row = function (frame) return export('_row', frame) end

return p</text>
      <sha1>fmep11uwd78we0k0qmla4k6c6zpiix5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrej Gogala</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610421</id>
    <revision>
      <id>6771566</id>
      <parentid>6771387</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:50:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Andrej Gogala (biolog)]] na [[Andrej Gogala]]: zadostuje</comment>
      <origin>6771387</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5357" sha1="8ego1e8n5h3alfy019txd5nw5hb0sl1" xml:space="preserve">{{infopolje Znanstvenik
|name = Andrej Gogala
|alma_mater = [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]
|doctoral_advisor = [[Kazimir Tarman]]
|parents = [[Matija Gogala]], [[Nada Gogala]]
|work_institution = [[Prirodoslovni muzej Slovenije]]
}}

'''Andrej Gogala''', [[Slovenci|slovenski]] [[entomolog]], * [[30. november]] [[1962]], [[Ljubljana]], † [[26. oktober]] [[2026]].&lt;ref name=&quot;ars&quot;&gt;{{navedi epizodo |date=2013-06-21 |title=Dr. Andrej Gogala |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/podobe-znanja/526/170304910?page=12 |series=Podobe znanja |publisher=[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program Ars]] |station=[[Radio Slovenija]] |access-date=2026-10-27}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Scopolia&quot;&gt;{{cite journal |first1=Tomi |last1=Trilar |first2=Andrej |last2=Gogala |first3=Tea |last3=Knapič |year=2022 |title=Kustodiat za nevretenčarje |journal=Scopolia |issue=103 |pages=5–88 |url=https://www.pms-lj.si/app/uploads/2023/07/Scopolia_103_web.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vrhovec.eu/pogrebi-vrhnika-polhov-gradec-dobrova-horjul-skofljica-ig-crni-vrh-sentjost-stara-vrhnika/?id=1495 |title=V spomin Dr. Andrej Gogala |publisher=Pogrebne storitve Vrhovec |accessdate=2026-10-28}}&lt;/ref&gt;

Kot kustos v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] je opravil obsežno delo na področju sistematike in ekologije [[žuželke|žuželk]] Slovenije, zlasti [[stenice|stenic]] in [[kožekrilci|kožekrilcev]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini biologov; njegov oče je bil entomolog in zoofiziolog [[Matija Gogala]], mati pa rastlinska fiziologinja [[Nada Gogala]]. Od zgodnjega otroštva je trpel za izrazito [[skolioza|skoliozo]], ki so mu jo začeli zdraviti z opornicami in stezniki, vendar je bila terapija prekinjena, ko je pri enajstih doživel [[Akutna ledvična okvara|akutno odpoved ledvic]] zaradi zastrupitve s hrano. Šele v odraslosti je nadaljeval s [[samozdravljenje]]m in je proces izčrpno dokumentiral, [[Ledvična dializa|dializo]] pa je potreboval vse življenje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www2.pms-lj.si/bibliag/skolioza.pdf |last=Gogala |first=Andrej |year=2014 |title=Korekcija skolioze v odrasli dobi brez operacije}}&lt;/ref&gt;

Kljub zahtevnemu zdravljenju ga je po zgledu staršev prevzelo raziskovanje narave, predvsem žuželk. Med študijem biologije se je posvečal zlasti taksonomiji slovenskih [[stenice|stenic]], nato pa je po diplomi leta 1987 razširil področje zanimanja še na [[kožekrilci|kožekrilce]] in s favnistično, biogeografsko ter ekološko analizo divjih [[čebele|čebel]] Slovenije doktoriral na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] pod mentorstvom [[Kazimir Tarman|Kazimirja Tarmana]].&lt;ref name=&quot;Scopolia&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Trdoziv-int&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Polak |first=Slavko |year=2017 |title=Intervju: Andrej Gogala |journal=Trdoživ |volume=6 |issue=2 |pages=20–22}} {{dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:doc-260792BB}}&lt;/ref&gt;

Med doktorskim študijem je bil zaposlen kot mladi raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je tudi po doktoratu nadaljeval z delom na področju favnistike žuželk in sčasoma napredoval do položaja muzejskega svetovalca na oddelku za nevretenčarje.&lt;ref name=&quot;Trdoziv-int&quot;/&gt; V muzeju je med drugim ustvaril študijsko zbirko čebel in drugih kožekrilcev z več kot 10.000 prepariranimi primerki&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first1=Ladeja |last1=Fajfar |first2=Blaž |last2=Koderman |first3=Danijel |last3=Kablar |first4=Gregor |last4=Domanjko |first5=Sara |last5=Srša |first6=Mihaela |last6=Mesarić |year=2026 |title=Mala enciklopedija o opraševalcih |location=Lendava |publisher=Galerija - Muzej Lendava |url=https://www.park-goricko.org/data/attachment/17cc4efa7bf7d9e63c99683dd9d8f53590b8fbf5/1776319363Mala_enciklopedija_o_opra_evalcih.pdf |isbn=978-961669543-5 |cobiss=268078851}}&lt;/ref&gt; ter več razstav, predvsem fotografskih, tri desetletja pa je deloval tudi kot urednik [[znanstvena revija|revije]] ''Acta Entomologica Slovenica''.&lt;ref name=&quot;Trdoziv-int&quot;/&gt; Sam ali v soavtorstvu je napisal več poljudnih in strokovnih monografij o naravi ter številne strokovne članke.&lt;ref name=&quot;ars&quot;/&gt;

== Izbor del ==
* ''Duševnost in zdravje : psihonevroendokrinoimunologija'' (1989) {{cobiss|id=188692}}
* ''Žuželke : uspešnost množičnosti'' (z več soavtorji, 1992) {{cobiss|id=32071936}}
* ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'' (2003) {{cobiss|id=124590336}}
* ''Krajinski park Sečoveljske soline'' (2004) {{cobiss|id=216614144}}
* ''Spoznajmo soline'' (z [[Iztok Škornik|Iztokom Škornikom]], 2008) {{cobiss|id=242137344}}
* ''Čebele Slovenije'' (2014) {{cobiss|id=293612800}}
* ''Pomembni in ogroženi opraševalci : čmrlji v Sloveniji'' (z več soavtorji, 2014) {{cobiss|id=249756416}}
* ''Čebele iz družine Colletidae v Sloveniji (Hymenoptera: Apoidea: Colletidae)'' (2023) {{cobiss|id=153991683}}

== Priznanja ==
Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija ga je imenovalo za častnega člana.&lt;ref name=&quot;Trdoziv-int&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www2.pms-lj.si/bibliag/ Bibliografija]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gogala, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski entomologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>8ego1e8n5h3alfy019txd5nw5hb0sl1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771785</id>
      <parentid>6771566</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T08:04:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */ natančnost</comment>
      <origin>6771785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5360" sha1="azavzm5i3cfp5oud2gx2r3f2wlnvlj2" xml:space="preserve">{{infopolje Znanstvenik
|name = Andrej Gogala
|alma_mater = [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]
|doctoral_advisor = [[Kazimir Tarman]]
|parents = [[Matija Gogala]], [[Nada Gogala]]
|work_institution = [[Prirodoslovni muzej Slovenije]]
}}

'''Andrej Gogala''', [[Slovenci|slovenski]] [[entomolog]], * [[30. november]] [[1962]], [[Ljubljana]], † [[26. oktober]] [[2026]].&lt;ref name=&quot;ars&quot;&gt;{{navedi epizodo |date=2013-06-21 |title=Dr. Andrej Gogala |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/podobe-znanja/526/170304910?page=12 |series=Podobe znanja |publisher=[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program Ars]] |station=[[Radio Slovenija]] |access-date=2026-10-27}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Scopolia&quot;&gt;{{cite journal |first1=Tomi |last1=Trilar |first2=Andrej |last2=Gogala |first3=Tea |last3=Knapič |year=2022 |title=Kustodiat za nevretenčarje |journal=Scopolia |issue=103 |pages=5–88 |url=https://www.pms-lj.si/app/uploads/2023/07/Scopolia_103_web.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vrhovec.eu/pogrebi-vrhnika-polhov-gradec-dobrova-horjul-skofljica-ig-crni-vrh-sentjost-stara-vrhnika/?id=1495 |title=V spomin Dr. Andrej Gogala |publisher=Pogrebne storitve Vrhovec |accessdate=2026-10-28}}&lt;/ref&gt;

Kot kustos v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] je opravil obsežno delo na področju sistematike in ekologije [[žuželke|žuželk]] Slovenije, zlasti [[stenice|stenic]] in [[kožekrilci|kožekrilcev]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini biologov; njegov oče je bil entomolog in zoofiziolog [[Matija Gogala]], mati pa rastlinska fiziologinja [[Nada Gogala]]. Od zgodnjega otroštva je trpel za izrazito [[skolioza|skoliozo]], ki so mu jo začeli zdraviti z opornicami in stezniki, vendar je bila terapija prekinjena, ko je pri enajstih doživel [[Akutna ledvična okvara|akutno odpoved ledvic]] zaradi zastrupitve s hrano. Šele v odraslosti je nadaljeval s [[samozdravljenje]]m in je proces izčrpno dokumentiral, [[Ledvična dializa|dializo]] pa je potreboval vse življenje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www2.pms-lj.si/bibliag/skolioza.pdf |last=Gogala |first=Andrej |year=2014 |title=Korekcija skolioze v odrasli dobi brez operacije}}&lt;/ref&gt;

Kljub zahtevnemu zdravljenju ga je po zgledu staršev prevzelo raziskovanje narave, predvsem žuželk. Med študijem biologije se je posvečal zlasti taksonomiji slovenskih [[stenice|stenic]], nato pa je po diplomi leta 1987 razširil področje zanimanja še na [[kožekrilci|kožekrilce]] in s favnistično, biogeografsko ter ekološko analizo divjih [[čebele|čebel]] Slovenije doktoriral na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] pod mentorstvom [[Kazimir Tarman|Kazimirja Tarmana]].&lt;ref name=&quot;Scopolia&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Trdoziv-int&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Polak |first=Slavko |year=2017 |title=Intervju: Andrej Gogala |journal=Trdoživ |volume=6 |issue=2 |pages=20–22}} {{dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:doc-260792BB}}&lt;/ref&gt;

Med doktorskim študijem je bil zaposlen kot mladi raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je tudi po doktoratu nadaljeval z delom na področju favnistike žuželk in sčasoma napredoval do položaja muzejskega svetovalca na kustodiatu za nevretenčarje.&lt;ref name=&quot;Trdoziv-int&quot;/&gt; V muzeju je med drugim ustvaril študijsko zbirko čebel in drugih kožekrilcev z več kot 10.000 prepariranimi primerki&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first1=Ladeja |last1=Fajfar |first2=Blaž |last2=Koderman |first3=Danijel |last3=Kablar |first4=Gregor |last4=Domanjko |first5=Sara |last5=Srša |first6=Mihaela |last6=Mesarić |year=2026 |title=Mala enciklopedija o opraševalcih |location=Lendava |publisher=Galerija - Muzej Lendava |url=https://www.park-goricko.org/data/attachment/17cc4efa7bf7d9e63c99683dd9d8f53590b8fbf5/1776319363Mala_enciklopedija_o_opra_evalcih.pdf |isbn=978-961669543-5 |cobiss=268078851}}&lt;/ref&gt; ter več razstav, predvsem fotografskih, tri desetletja pa je deloval tudi kot urednik [[znanstvena revija|revije]] ''Acta Entomologica Slovenica''.&lt;ref name=&quot;Trdoziv-int&quot;/&gt; Sam ali v soavtorstvu je napisal več poljudnih in strokovnih monografij o naravi ter številne strokovne članke.&lt;ref name=&quot;ars&quot;/&gt;

== Izbor del ==
* ''Duševnost in zdravje : psihonevroendokrinoimunologija'' (1989) {{cobiss|id=188692}}
* ''Žuželke : uspešnost množičnosti'' (z več soavtorji, 1992) {{cobiss|id=32071936}}
* ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'' (2003) {{cobiss|id=124590336}}
* ''Krajinski park Sečoveljske soline'' (2004) {{cobiss|id=216614144}}
* ''Spoznajmo soline'' (z [[Iztok Škornik|Iztokom Škornikom]], 2008) {{cobiss|id=242137344}}
* ''Čebele Slovenije'' (2014) {{cobiss|id=293612800}}
* ''Pomembni in ogroženi opraševalci : čmrlji v Sloveniji'' (z več soavtorji, 2014) {{cobiss|id=249756416}}
* ''Čebele iz družine Colletidae v Sloveniji (Hymenoptera: Apoidea: Colletidae)'' (2023) {{cobiss|id=153991683}}

== Priznanja ==
Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija ga je imenovalo za častnega člana.&lt;ref name=&quot;Trdoziv-int&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www2.pms-lj.si/bibliag/ Bibliografija]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gogala, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski entomologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>azavzm5i3cfp5oud2gx2r3f2wlnvlj2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>I'm from Barcelona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610426</id>
    <revision>
      <id>6771448</id>
      <parentid>6771414</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T11:59:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Švedske pop skupine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771448</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1782" sha1="q42u2oxxfpej3el65j7g1vmx2c82g0t" xml:space="preserve">{{Infobox musical artist
|name = I'm from Barcelona
|image = I'm from Barcelona SOS4.8 Murcia SRN.jpg
|background = group_or_band
|origin = Jönköping, [[Švedska]]
|genre = [[Pop|Indie pop]], [[Folk]]
|years_active = 2005 &amp;ndash; danes
|label = [[EMI]], Dolores, Mute
|current_members = Emanuel Lundgren&lt;br/&gt;Frida Öhnell&lt;br/&gt;Cornelia Norgren&lt;br/&gt;Philip Erixon&lt;br/&gt;Micke Larsson&lt;br/&gt;Johan Mårtensson&lt;br/&gt;Anna Fröderberg&lt;br/&gt;Johan Aineland&lt;br/&gt;Martin Alfredsson&lt;br/&gt;Erik Ottosson&lt;br/&gt;Tina Gardestrand&lt;br/&gt;David Ljung&lt;br/&gt;Christofer Olofsson&lt;br/&gt;Daniel Lindlöf&lt;br/&gt;Mattias Johansson&lt;br/&gt;Tobias Granstrand&lt;br/&gt;Emma Öhnell&lt;br/&gt;Mathias Alriksson&lt;br/&gt;Jonas Tjäder&lt;br/&gt;David Ottosson&lt;br/&gt;Olof Gardestrand&lt;br/&gt;Marcus Carlholt&lt;br/&gt;Julie Witwicki Carlsson&lt;br/&gt;Rikard Ljung&lt;br/&gt;Henrik Olofsson&lt;br/&gt;Jacob Sollenberg&lt;br/&gt;Fredrik Karp&lt;br/&gt;Johan Viking
}}

'''I'm from Barcelona''' je [[pop|indie pop]] glasbena skupina iz [[Švedska|Švedske]]. Skupina je znana po tem, da ima 29 članov in uporablja različne instrumente.

==Diskografija==
===Albumi===
* Let Me Introduce My Friends (2006)
* Who Killed Harry Houdini? (2008)
* 27 Songs From Barcelona (2010)
* Forever Today (2011)
* Growing Up Is For Trees (2015)

===Singli in EP===
* Sing!! (2005)
* Don't Give Up On Your Dreams, Buddy! (2006)
* We're from Barcelona (2006)
* Collection of Stamps (2006)
* Treehouse (2006)
* Britney (2006)
* Paper Planes (2008)
* The Painter (2009)
* Get in Line (2011)
* Come On (2011)
* Always Spring (2011)
* Oversleeping (2011)
* Headphones (2011)
* Battleships (2012)
* Violins (2015)

==Zunanje povezave==
{{commonscat}}
*[https://www.imfrombarcelona.com/ Uradna spletna stran]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2005]]
[[Kategorija:Švedske pop skupine]]</text>
      <sha1>q42u2oxxfpej3el65j7g1vmx2c82g0t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Benzoinska smola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610427</id>
    <revision>
      <id>6771570</id>
      <parentid>6771417</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:06:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nadaljevanje</comment>
      <origin>6771570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7115" sha1="r0dothdnwzsilngpm1zdskrfiu1werf" xml:space="preserve">{{distinguish|Benzoin}}
[[Slika:Kemenyan 110112-11054 tdp.jpg|thumb|Benzoin, znan kot ''kemenjan'', iz Gombonga, osrednja [[Java]]]]
[[Slika:COLLECTIE TROPENMUSEUM Drie soorten benzoë te Tapanoeli TMnr 10012872.jpg|thumb|Ulični prodajalec benzoina v Tapanoeli, severna [[Sumatra]]]]

'''Benzoinska smola''' ali '''benzoin''', v popačeni obliki tudi '''bendžamin''',&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Wedgwood|first=Hensleigh|author-link=|title=On False Etymologies|journal=Transactions of the Philological Society|url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b3924121;view=1up;seq=77|year=1855|issue=6|pages=67|access-date=2018-09-22|archive-date=2020-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200626191250/https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b3924121;view=1up;seq=77|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je aromatična smola, ki se pridobiva iz skorje več vrst dreves iz rodu  ''Styrax''. Uporablja se v parfumih in nekaterih vrstah kadil ter kot aroma in zdravilo (benzojska tinktura). Smola vsebuje benzoin, ki se  pridobiva ravno iz te smole. Glavna učinkovina benzoinske smole je [[Benzojska kislina]] in ne [[benzoin]].

Benzoinska smola ima veliko različnih imen.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=3d1hFvS3L7oC&amp;pg=PA242|page=242|title=Herbal Delights|author=C. F. Leyel|publisher=Health Research Books|date=2007|isbn=9780787314125|access-date=2020-09-21|archive-date=2022-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709093814/https://books.google.com/books?id=3d1hFvS3L7oC&amp;pg=PA242|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V [[Indija|Indiji]] jo imenujejo ''sambrani'' ali ''loban'', čeprav je ''loban'' (iz [[Arabščina|arabskega]] ''luban'') splošen izraz za [[sveto kadilo]] oziroma dišečo drevesno smolo sploh.&lt;ref&gt;{{citation | author=A. Dietrich | contribution=LUBĀN | title=The Encyclopaedia of Islam | edition=2nd | volume=5 | publisher=Brill | year=1986 | page=786a}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=TXDsIun1ovwC&amp;pg=PA117|page=117|title=Incense and Incense Rituals|author=Thomas Kinkele|publisher=Lotus Press|date=30 Jun 2005|isbn=9788180565298|access-date=21 September 2020|archive-date=9 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709093814/https://books.google.com/books?id=TXDsIun1ovwC&amp;pg=PA117|url-status=live}}&lt;/ref&gt;  V arabskem svetu je smola znana kot ''luban javi'' (arabsko: لبان جاوي, dobesedno: kadilo z Jave).

Benzoinska smola se imenuje tudi ''storaks'', česar se ne sme zamenjati z balzamom z enakim imenom, ki se pridobiva iz skorje dreves iz rodu ''Saxifragales'', družina ''Altingiaceae''.

Benzoinska smola je pogosta sestavina kadil in pripravkov v parfumeriji, ker ima sladko aromo, ki spominja na vaniljo, in deluje kot utrjevalec. Je pomembna sestavina cerkvenih [[Kadilo|kadil]], ki se uporabljajo v [[Rusija|Rusiji]] in nekaterih drugih vzhodnih pravoslavnih krščanskih skupnostih ter v rimskokatoliški cerkvi.&lt;ref&gt;St. Alban Blend&lt;/ref&gt; Na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]] in v [[Hindujski tempelj|hindujskih templjih]] v Indiji benzoinsko smolo uporabljajo kot kadilo, tako da jo žgejo na oglju. Uporabljajo jo tudi za  izdelavo  ''[[bakhur]]ja'' (arabsko: بخور, odišavljeni koščki lesa). V arabskih državah in na [[Afriški rog|Afriškem rogu]] je sestavina različnih mešanih smolnih kadil. Benzoinska smola  je sestavina tudi mešanih japonskih, indijskih in kitajskih kadil, znanih kot ''anši šjang'', izdelka ''[[Papier d'Arménie|papier d'Arménie]]'' ter različnih kadilnih palčk.

Najpogostejši sta dve vrsti benzoinske smole: siamska in sumatranska.  Siamsko smolo enzoin pridobivajo iz drevesa ''Styrax tonkinensis'', ki raste na [[Tajska |Tajskem]], v [[Laos]]u, [[Kambodža|Kambodži]] in [[Vietnam]]u. Aromo siamske benzoinske smole opisujejo kot sladko, vanilijevo, balzamično, lesno in praškasto.&lt;ref&gt;{{cite web |title=siam benzoin resin |url=https://scentsandflavors.com/database/9dbb4dba-3e33-4c31-92b0-881c5dcd9f1a |website=Scents and Flavors |publisher=Scents and Flavors |access-date=26 March 2026}}&lt;/ref&gt; Sumatransko benzoinsko smolo pridobivajo iz vrst ''Styrax paralleloneurus'' (sin. ''Styrax sumatranus'') in ''Styrax benzoin'', ki rasteta predvsem na otoku [[Sumatra]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Saputra |first=Muhammad Hadi |last2=Sagala |first2=Saut Aritua Hasiholan |last3=Lee |first3=Han Soo |date=2020-01-16 |title=Species distribution of ''Styrax sumatrana'' in North Sumatra using Maxent modelling approach |url=https://journals.ums.ac.id/index.php/fg/article/view/9056/5310 |journal=Forum Geografi |volume=33 |issue=2 |pages=196–208 |doi=10.23917/forgeo.v33i2.9056 |issn=2460-3945|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;uff&quot;&gt;{{citation | author=Karl-Georg Fahlbusch | contribution=Flavors and Fragrances | title=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry | edition=7th | publisher=Wiley | year=2007 | page=87}}&lt;/ref&gt;  Za razliko od siamske smole vsebuje sumatranska smola poleg benzojske kisline tudi [[Cimetova kislina|cimetovo kislino]].&lt;ref name=&quot;resins&quot;&gt;{{citation | author=Klemens Fielbach | author2=Dieter Grimm | contribution=Resins, Natural | title=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry | edition=7th | publisher=Wiley | year=2007 | page=4}}&lt;/ref&gt; Aromo sumatranske benzoinske smole opisujejo kot sladko, dišavno, vanilijevo in balzamično.&lt;ref&gt;{{cite web |title=sumatra benzoin resin|url=https://scentsandflavors.com/database/9dbb4df6-a6e7-4cbb-9608-51484aab9836|website=Scents and Flavors |publisher=Scents and Flavors |access-date=26 March 2026}}&lt;/ref&gt; Sumatranska smola se uporablja predvsem v farmacevtske namene, siamska pa kot sredstvo za odišavljenje ali kot kadilo.&lt;ref name=&quot;Duke&quot;&gt;{{cite book | last=Duke | first=James A. | title=Duke's Handbook of Medicinal Plants of the Bible | publisher=CRC Press | year=2007 | isbn=978-0-8493-8203-1 | url=https://books.google.com/books?id=UcLYLpwdcm8C | page=446 | access-date=2022-04-14 | archive-date=2022-04-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220421203548/https://books.google.com/books?id=UcLYLpwdcm8C | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V parfumeriji se benzoinska smola uporablja kot fiksativ, ker upočasnjuje izhlapevanje [[Dišavno olje|eteričnih olj]] in drugih dišečih snovi v zrak.&lt;ref name=&quot;uff&quot; /&gt; Uporablja se v kozmetiki, veterinarski medicini in dišečih svečah,&lt;ref name=&quot;resins&quot; /&gt;  kot aroma v alkoholnih in brezalkoholnih pijačah, pekovskih izdelkih, žvečilnih gumijih, zamrznjenih mlečnih izdelkih, želatinah, pudingih in mehkih sladkarijah.&lt;ref&gt;{{citation | entry=Benzoin Resin | author=George A. Burdock | title=Fenaroli's Handbook of Flavor Ingredients | edition=6th | publisher=Taylor &amp; Francis | year=2010 | pages=139–140}}&lt;/ref&gt;

V [[Anestezija|anesteziji]] in [[Kirurgija|kirurgiji]] se uporablja kot lepilo za pritrjevanje oblog na ranah in katetrih. Na voljo je v obliki sterilnega pripravka.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Benzoin adhesive |url=https://www.3m.com/3M/en_US/p/d/v000095028/}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Smole]]
[[Kategorija:Eterična olja]]</text>
      <sha1>r0dothdnwzsilngpm1zdskrfiu1werf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771571</id>
      <parentid>6771570</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T16:08:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ viri</comment>
      <origin>6771571</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7077" sha1="6omsw082n52gb69nsypyajilyj7ofal" xml:space="preserve">{{distinguish|Benzoin}}
[[Slika:Kemenyan 110112-11054 tdp.jpg|thumb|Benzoin, znan kot ''kemenjan'', iz Gombonga, osrednja [[Java]]]]
[[Slika:COLLECTIE TROPENMUSEUM Drie soorten benzoë te Tapanoeli TMnr 10012872.jpg|thumb|Ulični prodajalec benzoina v Tapanoeli, severna [[Sumatra]]]]

'''Benzoinska smola''' ali '''benzoin''', v popačeni obliki tudi '''bendžamin''',&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Wedgwood|first=Hensleigh|author-link=|title=On False Etymologies|journal=Transactions of the Philological Society|url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b3924121;view=1up;seq=77|year=1855|issue=6|pages=67|access-date=2018-09-22|archive-date=2020-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200626191250/https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b3924121;view=1up;seq=77|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je aromatična smola, ki se pridobiva iz skorje več vrst dreves iz rodu  ''Styrax''. Uporablja se v parfumih in nekaterih vrstah kadil ter kot aroma in zdravilo (benzojska tinktura). Smola vsebuje benzoin, ki se  pridobiva ravno iz te smole. Glavna učinkovina benzoinske smole je [[Benzojska kislina]] in ne [[benzoin]].

Benzoinska smola ima veliko različnih imen.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=3d1hFvS3L7oC&amp;pg=PA242|page=242|title=Herbal Delights|author=C. F. Leyel|publisher=Health Research Books|date=2007|isbn=9780787314125|access-date=2020-09-21|archive-date=2022-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709093814/https://books.google.com/books?id=3d1hFvS3L7oC&amp;pg=PA242|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V [[Indija|Indiji]] jo imenujejo ''sambrani'' ali ''loban'', čeprav je ''loban'' (iz [[Arabščina|arabskega]] ''luban'') splošen izraz za [[sveto kadilo]] oziroma dišečo drevesno smolo sploh.&lt;ref&gt;{{citation | author=A. Dietrich | contribution=LUBĀN | title=The Encyclopaedia of Islam | edition=2nd | volume=5 | publisher=Brill | year=1986 | page=786a}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=TXDsIun1ovwC&amp;pg=PA117|page=117|title=Incense and Incense Rituals|author=Thomas Kinkele|publisher=Lotus Press|date=30 Jun 2005|isbn=9788180565298|access-date=21 September 2020|archive-date=9 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709093814/https://books.google.com/books?id=TXDsIun1ovwC&amp;pg=PA117|url-status=live}}&lt;/ref&gt;  V arabskem svetu je smola znana kot ''luban javi'' (arabsko: لبان جاوي, dobesedno: kadilo z Jave).

Benzoinska smola se imenuje tudi ''storaks'', česar se ne sme zamenjati z balzamom z enakim imenom, ki se pridobiva iz skorje dreves iz rodu ''Saxifragales'', družina ''Altingiaceae''.

Benzoinska smola je pogosta sestavina kadil in pripravkov v parfumeriji, ker ima sladko aromo, ki spominja na vaniljo, in deluje kot utrjevalec. Je pomembna sestavina cerkvenih [[Kadilo|kadil]], ki se uporabljajo v [[Rusija|Rusiji]] in nekaterih drugih vzhodnih pravoslavnih krščanskih skupnostih ter v rimskokatoliški cerkvi.&lt;ref&gt;St. Alban Blend&lt;/ref&gt; Na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]] in v [[Hindujski tempelj|hindujskih templjih]] v Indiji benzoinsko smolo uporabljajo kot kadilo, tako da jo žgejo na oglju. Uporabljajo jo tudi za  izdelavo  ''[[bakhur]]ja'' (arabsko: بخور, odišavljeni koščki lesa). V arabskih državah in na [[Afriški rog|Afriškem rogu]] je sestavina različnih mešanih smolnih kadil. Benzoinska smola  je sestavina tudi mešanih japonskih, indijskih in kitajskih kadil, znanih kot ''anši šjang'', izdelka ''[[Papier d'Arménie|papier d'Arménie]]'' ter različnih kadilnih palčk.

Najpogostejši sta dve vrsti benzoinske smole: siamska in sumatranska.  Siamsko smolo enzoin pridobivajo iz drevesa ''Styrax tonkinensis'', ki raste na [[Tajska |Tajskem]], v [[Laos]]u, [[Kambodža|Kambodži]] in [[Vietnam]]u. Aromo siamske benzoinske smole opisujejo kot sladko, vanilijevo, balzamično, lesno in praškasto.&lt;ref&gt;{{cite web |title=siam benzoin resin |url=https://scentsandflavors.com/database/9dbb4dba-3e33-4c31-92b0-881c5dcd9f1a |website=Scents and Flavors |publisher=Scents and Flavors |access-date=26 March 2026}}&lt;/ref&gt; Sumatransko benzoinsko smolo pridobivajo iz vrst ''Styrax paralleloneurus'' (sin. ''Styrax sumatranus'') in ''Styrax benzoin'', ki rasteta predvsem na otoku [[Sumatra]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Saputra |first=Muhammad Hadi |last2=Sagala |first2=Saut Aritua Hasiholan |last3=Lee |first3=Han Soo |date=2020-01-16 |title=Species distribution of ''Styrax sumatrana'' in North Sumatra using Maxent modelling approach |url=https://journals.ums.ac.id/index.php/fg/article/view/9056/5310 |journal=Forum Geografi |volume=33 |issue=2 |pages=196–208 |doi=10.23917/forgeo.v33i2.9056 |issn=2460-3945|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;uff&quot;&gt;{{citation | author=Karl-Georg Fahlbusch | contribution=Flavors and Fragrances | title=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry | edition=7th | publisher=Wiley | year=2007 | page=87}}&lt;/ref&gt;  Za razliko od siamske smole vsebuje sumatranska smola poleg benzojske kisline tudi [[Cimetova kislina|cimetovo kislino]].&lt;ref name=&quot;resins&quot;&gt;{{citation | author=Klemens Fielbach | author2=Dieter Grimm | contribution=Resins, Natural | title=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry | edition=7th | publisher=Wiley | year=2007 | page=4}}&lt;/ref&gt; Aromo sumatranske benzoinske smole opisujejo kot sladko, dišavno, vanilijevo in balzamično.&lt;ref&gt;{{cite web |title=sumatra benzoin resin|url=https://scentsandflavors.com/database/9dbb4df6-a6e7-4cbb-9608-51484aab9836|website=Scents and Flavors |publisher=Scents and Flavors |access-date=26 March 2026}}&lt;/ref&gt; Sumatranska smola se uporablja predvsem v farmacevtske namene, siamska pa kot sredstvo za odišavljenje ali kot kadilo.&lt;ref name=&quot;Duke&quot;&gt;{{cite book | last=Duke | first=James A. | title=Duke's Handbook of Medicinal Plants of the Bible | publisher=CRC Press | year=2007 | isbn=978-0-8493-8203-1 | url=https://books.google.com/books?id=UcLYLpwdcm8C | page=446 | access-date=2022-04-14 | archive-date=2022-04-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220421203548/https://books.google.com/books?id=UcLYLpwdcm8C | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V parfumeriji se benzoinska smola uporablja kot fiksativ, ker upočasnjuje izhlapevanje [[Dišavno olje|eteričnih olj]] in drugih dišečih snovi v zrak.&lt;ref name=&quot;uff&quot; /&gt; Uporablja se v kozmetiki, veterinarski medicini in dišečih svečah,&lt;ref name=&quot;resins&quot; /&gt;  kot aroma v alkoholnih in brezalkoholnih pijačah, pekovskih izdelkih, žvečilnih gumijih, zamrznjenih mlečnih izdelkih, želatinah, pudingih in mehkih sladkarijah.&lt;ref&gt;{{citation | entry=Benzoin Resin | author=George A. Burdock | title=Fenaroli's Handbook of Flavor Ingredients | edition=6th | publisher=Taylor &amp; Francis | year=2010 | pages=139–140}}&lt;/ref&gt;

V [[Anestezija|anesteziji]] in [[Kirurgija|kirurgiji]] se uporablja kot lepilo za pritrjevanje oblog na ranah in katetrih. Na voljo je v obliki sterilnega pripravka.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Benzoin adhesive |url=https://www.3m.com/3M/en_US/p/d/v000095028/}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Smole]]
[[Kategorija:Eterična olja]]</text>
      <sha1>6omsw082n52gb69nsypyajilyj7ofal</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771673</id>
      <parentid>6771571</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:56:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek</comment>
      <origin>6771673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7077" sha1="0z0v1i7u54ditbpihgq9h63q3qmk7s9" xml:space="preserve">{{distinguish|Benzoin}}
[[Slika:Kemenyan 110112-11054 tdp.jpg|thumb|Benzoin, znan kot ''kemenjan'', iz Gombonga, osrednja [[Java]]]]
[[Slika:COLLECTIE TROPENMUSEUM Drie soorten benzoë te Tapanoeli TMnr 10012872.jpg|thumb|Ulični prodajalec benzoina v Tapanoeli, severna [[Sumatra]]]]

'''Benzoinska smola''' ali '''benzoin''', v popačeni obliki tudi '''bendžamin''',&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Wedgwood|first=Hensleigh|author-link=|title=On False Etymologies|journal=Transactions of the Philological Society|url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b3924121;view=1up;seq=77|year=1855|issue=6|pages=67|access-date=2018-09-22|archive-date=2020-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200626191250/https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b3924121;view=1up;seq=77|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je aromatična smola, ki se pridobiva iz skorje več vrst dreves iz rodu  ''Styrax''. Uporablja se v parfumih in nekaterih vrstah kadil ter kot aroma in zdravilo (benzojska tinktura). Smola vsebuje benzoin, ki se  pridobiva ravno iz te smole. Glavna učinkovina benzoinske smole je [[benzojska kislina]] in ne [[benzoin]].

Benzoinska smola ima veliko različnih imen.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=3d1hFvS3L7oC&amp;pg=PA242|page=242|title=Herbal Delights|author=C. F. Leyel|publisher=Health Research Books|date=2007|isbn=9780787314125|access-date=2020-09-21|archive-date=2022-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709093814/https://books.google.com/books?id=3d1hFvS3L7oC&amp;pg=PA242|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V [[Indija|Indiji]] jo imenujejo ''sambrani'' ali ''loban'', čeprav je ''loban'' (iz [[Arabščina|arabskega]] ''luban'') splošen izraz za [[sveto kadilo]] oziroma dišečo drevesno smolo sploh.&lt;ref&gt;{{citation | author=A. Dietrich | contribution=LUBĀN | title=The Encyclopaedia of Islam | edition=2nd | volume=5 | publisher=Brill | year=1986 | page=786a}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=TXDsIun1ovwC&amp;pg=PA117|page=117|title=Incense and Incense Rituals|author=Thomas Kinkele|publisher=Lotus Press|date=30 Jun 2005|isbn=9788180565298|access-date=21 September 2020|archive-date=9 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709093814/https://books.google.com/books?id=TXDsIun1ovwC&amp;pg=PA117|url-status=live}}&lt;/ref&gt;  V arabskem svetu je smola znana kot ''luban javi'' (arabsko: لبان جاوي, dobesedno: kadilo z Jave).

Benzoinska smola se imenuje tudi ''storaks'', česar se ne sme zamenjati z balzamom z enakim imenom, ki se pridobiva iz skorje dreves iz rodu ''Saxifragales'', družina ''Altingiaceae''.

Benzoinska smola je pogosta sestavina kadil in pripravkov v parfumeriji, ker ima sladko aromo, ki spominja na vaniljo, in deluje kot utrjevalec. Je pomembna sestavina cerkvenih [[Kadilo|kadil]], ki se uporabljajo v [[Rusija|Rusiji]] in nekaterih drugih vzhodnih pravoslavnih krščanskih skupnostih ter v rimskokatoliški cerkvi.&lt;ref&gt;St. Alban Blend&lt;/ref&gt; Na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]] in v [[Hindujski tempelj|hindujskih templjih]] v Indiji benzoinsko smolo uporabljajo kot kadilo, tako da jo žgejo na oglju. Uporabljajo jo tudi za  izdelavo  ''[[bakhur]]ja'' (arabsko: بخور, odišavljeni koščki lesa). V arabskih državah in na [[Afriški rog|Afriškem rogu]] je sestavina različnih mešanih smolnih kadil. Benzoinska smola  je sestavina tudi mešanih japonskih, indijskih in kitajskih kadil, znanih kot ''anši šjang'', izdelka ''[[Papier d'Arménie|papier d'Arménie]]'' ter različnih kadilnih palčk.

Najpogostejši sta dve vrsti benzoinske smole: siamska in sumatranska.  Siamsko smolo enzoin pridobivajo iz drevesa ''Styrax tonkinensis'', ki raste na [[Tajska |Tajskem]], v [[Laos]]u, [[Kambodža|Kambodži]] in [[Vietnam]]u. Aromo siamske benzoinske smole opisujejo kot sladko, vanilijevo, balzamično, lesno in praškasto.&lt;ref&gt;{{cite web |title=siam benzoin resin |url=https://scentsandflavors.com/database/9dbb4dba-3e33-4c31-92b0-881c5dcd9f1a |website=Scents and Flavors |publisher=Scents and Flavors |access-date=26 March 2026}}&lt;/ref&gt; Sumatransko benzoinsko smolo pridobivajo iz vrst ''Styrax paralleloneurus'' (sin. ''Styrax sumatranus'') in ''Styrax benzoin'', ki rasteta predvsem na otoku [[Sumatra]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Saputra |first=Muhammad Hadi |last2=Sagala |first2=Saut Aritua Hasiholan |last3=Lee |first3=Han Soo |date=2020-01-16 |title=Species distribution of ''Styrax sumatrana'' in North Sumatra using Maxent modelling approach |url=https://journals.ums.ac.id/index.php/fg/article/view/9056/5310 |journal=Forum Geografi |volume=33 |issue=2 |pages=196–208 |doi=10.23917/forgeo.v33i2.9056 |issn=2460-3945|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;uff&quot;&gt;{{citation | author=Karl-Georg Fahlbusch | contribution=Flavors and Fragrances | title=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry | edition=7th | publisher=Wiley | year=2007 | page=87}}&lt;/ref&gt;  Za razliko od siamske smole vsebuje sumatranska smola poleg benzojske kisline tudi [[Cimetova kislina|cimetovo kislino]].&lt;ref name=&quot;resins&quot;&gt;{{citation | author=Klemens Fielbach | author2=Dieter Grimm | contribution=Resins, Natural | title=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry | edition=7th | publisher=Wiley | year=2007 | page=4}}&lt;/ref&gt; Aromo sumatranske benzoinske smole opisujejo kot sladko, dišavno, vanilijevo in balzamično.&lt;ref&gt;{{cite web |title=sumatra benzoin resin|url=https://scentsandflavors.com/database/9dbb4df6-a6e7-4cbb-9608-51484aab9836|website=Scents and Flavors |publisher=Scents and Flavors |access-date=26 March 2026}}&lt;/ref&gt; Sumatranska smola se uporablja predvsem v farmacevtske namene, siamska pa kot sredstvo za odišavljenje ali kot kadilo.&lt;ref name=&quot;Duke&quot;&gt;{{cite book | last=Duke | first=James A. | title=Duke's Handbook of Medicinal Plants of the Bible | publisher=CRC Press | year=2007 | isbn=978-0-8493-8203-1 | url=https://books.google.com/books?id=UcLYLpwdcm8C | page=446 | access-date=2022-04-14 | archive-date=2022-04-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220421203548/https://books.google.com/books?id=UcLYLpwdcm8C | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V parfumeriji se benzoinska smola uporablja kot fiksativ, ker upočasnjuje izhlapevanje [[Dišavno olje|eteričnih olj]] in drugih dišečih snovi v zrak.&lt;ref name=&quot;uff&quot; /&gt; Uporablja se v kozmetiki, veterinarski medicini in dišečih svečah,&lt;ref name=&quot;resins&quot; /&gt;  kot aroma v alkoholnih in brezalkoholnih pijačah, pekovskih izdelkih, žvečilnih gumijih, zamrznjenih mlečnih izdelkih, želatinah, pudingih in mehkih sladkarijah.&lt;ref&gt;{{citation | entry=Benzoin Resin | author=George A. Burdock | title=Fenaroli's Handbook of Flavor Ingredients | edition=6th | publisher=Taylor &amp; Francis | year=2010 | pages=139–140}}&lt;/ref&gt;

V [[Anestezija|anesteziji]] in [[Kirurgija|kirurgiji]] se uporablja kot lepilo za pritrjevanje oblog na ranah in katetrih. Na voljo je v obliki sterilnega pripravka.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Benzoin adhesive |url=https://www.3m.com/3M/en_US/p/d/v000095028/}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Smole]]
[[Kategorija:Eterična olja]]</text>
      <sha1>0z0v1i7u54ditbpihgq9h63q3qmk7s9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lambergi (plemiška rodbina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610431</id>
    <revision>
      <id>6771450</id>
      <parentid>6771443</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:03:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771450</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19352" sha1="0wcyo7ti2a6tpn36gsp4arsqemb92xh" xml:space="preserve">[[Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]]
'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo Črnelskih (Rosenbühl)'' in ''linijo Ortneških''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862.  V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959)  in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar Lamberg
** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo  pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635  Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637  ; † 1712): od leta 1711  '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** Leopold Matija Lamberg (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil .

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* Constantin von Wurzbach       

== Reference ==
&lt;references /&gt;
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>0wcyo7ti2a6tpn36gsp4arsqemb92xh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771454</id>
      <parentid>6771450</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:05:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771454</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19369" sha1="itft2xwbywd9zrnlf3krp7z4lmxw3l2" xml:space="preserve">[[Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]]
'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo Ortneških''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862.  V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959)  in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar Lamberg
** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo  pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635  Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637  ; † 1712): od leta 1711  '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** Leopold Matija Lamberg (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil .

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* Constantin von Wurzbach       

== Reference ==
&lt;references /&gt;
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>itft2xwbywd9zrnlf3krp7z4lmxw3l2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771460</id>
      <parentid>6771454</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:20:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771460</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19388" sha1="3sj56q54ocfzgflsptdgja0p5fga38j" xml:space="preserve">[[Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]]
'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862.  V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959)  in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar Lamberg
** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo  pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635  Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637  ; † 1712): od leta 1711  '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** Leopold Matija Lamberg (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil .

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* Constantin von Wurzbach       

== Reference ==
&lt;references /&gt;
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>3sj56q54ocfzgflsptdgja0p5fga38j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771479</id>
      <parentid>6771460</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T12:50:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771479</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19479" sha1="aruny85a43gtee6kf6vff7ki6e7uq4j" xml:space="preserve">[[Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]]
[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862.  V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959)  in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar Lamberg
** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo  pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635  Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637  ; † 1712): od leta 1711  '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** Leopold Matija Lamberg (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil .

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* Constantin von Wurzbach       

== Reference ==
&lt;references /&gt;
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>aruny85a43gtee6kf6vff7ki6e7uq4j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771619</id>
      <parentid>6771479</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:04:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dedni knezi cesarstva */</comment>
      <origin>6771619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19483" sha1="ig5hpjdfwmt0133rkt08k80pafgd6vg" xml:space="preserve">[[Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]]
[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862.  V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne Štajerske marke, od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef II.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarskega]] kneza in deželnega grofa Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959)  in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar Lamberg
** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (umrl ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo  pri [[Turnše]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635  Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637  ; † 1712): od leta 1711  '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francom Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein ., Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil .

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* Constantin von Wurzbach       

== Reference ==
&lt;references /&gt;
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>ig5hpjdfwmt0133rkt08k80pafgd6vg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771643</id>
      <parentid>6771619</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:49:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp (ref), pnp, tn</comment>
      <origin>6771643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19864" sha1="efreifylc4ll448z8sw6o97t1gt9x3h" xml:space="preserve">[[Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|sličica|Grb rodbine Lambergov, od 13. do 14. stoletja. ]]
[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar Lamberg
** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>efreifylc4ll448z8sw6o97t1gt9x3h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771662</id>
      <parentid>6771643</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:35:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20114" sha1="l7f12ycfk26apfxany6k2ntkgunsepe" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar Lamberg
** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ruine Ortnek|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortnek|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije črnelski (grad Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>l7f12ycfk26apfxany6k2ntkgunsepe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Irena Pavčič</title>
    <ns>118</ns>
    <id>610433</id>
    <revision>
      <id>6771467</id>
      <timestamp>2026-10-28T12:32:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57434-91</username>
        <id>268041</id>
      </contributor>
      <comment>-- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] --</comment>
      <origin>6771467</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="333" sha1="2xvfocam409spexaed1nmxzqdxr0ysz" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:Irena Pavčič}}

= O Ireni =

= Delo =

= IPPR agencija za komuniciranje =

= Priznanja =

= Viri =

# https://ippr.si/
# https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/
# https://www.facebook.com/IPPR.si
# https://www.instagram.com/irenapavcic/
# https://si.linkedin.com/company/irena-pavcic-93196527


__KAZALO__</text>
      <sha1>2xvfocam409spexaed1nmxzqdxr0ysz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Lokalne volitve/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610434</id>
    <revision>
      <id>6771480</id>
      <timestamp>2026-10-28T13:14:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »== Uporaba == &lt;pre&gt; {{Infopolje Lokalne volitve | image               = | caption             =  | mestne_občine       = | preostale_občine    =  | št._vseh_občin      = | županski_kandidati  = | svetniški_kandidati = | datum               =            | št._upravičencev    =  | udeležba_(%)        = | datum               =            | št._upravičencev    =  | udeležba_(%)        = | prejšnje            = | prihodnje           =     }} &lt;/pre&gt;«</comment>
      <origin>6771480</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="460" sha1="dchx1bsnfhoq38edg2wa77nqhxetgfx" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               =
| caption             = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| št._vseh_občin      =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| št._upravičencev    = 
| udeležba_(%)        =
| datum               =           
| št._upravičencev    = 
| udeležba_(%)        =
| prejšnje            =
| prihodnje           =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>dchx1bsnfhoq38edg2wa77nqhxetgfx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771486</id>
      <parentid>6771480</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:26:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771486</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="460" sha1="i74tevo0gd4wvvrixegv176m2tf0me8" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               =
| caption             = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| št_._vseh_občin     =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| št_._upravičencev   = 
| udeležba_(_%_)      =
| datum               =           
| št._upravičencev    = 
| udeležba_(_%_)      =
| prejšnje            =
| prihodnje           =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>i74tevo0gd4wvvrixegv176m2tf0me8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771491</id>
      <parentid>6771486</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:38:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771491</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="457" sha1="rg5pwb7sdwc5srkrz64ws5njr4fsvxx" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               =
| caption             = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| prejšnje            =
| prihodnje           =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>rg5pwb7sdwc5srkrz64ws5njr4fsvxx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771492</id>
      <parentid>6771491</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:40:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771492</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="433" sha1="pdjxdezz9g2sz05384ddmtw5yx9d34v" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| prejšnje            =
| prihodnje           =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>pdjxdezz9g2sz05384ddmtw5yx9d34v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771498</id>
      <parentid>6771492</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:50:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771498</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="433" sha1="acq5mtwfpbqqro1r6dfc5cjy515mx1x" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1K            =           
| upravičencev_1K     = 
| udeležba_1K         =
| datum_2K            =           
| upravičencev_2K     = 
| udeležba_2K         =
| prejšnje            =
| prihodnje           =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>acq5mtwfpbqqro1r6dfc5cjy515mx1x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771501</id>
      <parentid>6771498</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:56:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771501</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="432" sha1="dpovfgrlwfcy23eam0amha7sdx99s07" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1K            =           
| upravičencev_1K     = 
| udeležba_1K         =
| datum_2K            =           
| upravičencev_2K     = 
| udeležba_2K         =
| previous            =
| next                =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>dpovfgrlwfcy23eam0amha7sdx99s07</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771503</id>
      <parentid>6771501</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:58:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771503</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="432" sha1="36lixlny6oof66gk2zdzm71bn0barmi" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| datum_2             =           
| upravičencev_2      = 
| udeležba_2          =
| previous            =
| next                =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>36lixlny6oof66gk2zdzm71bn0barmi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771507</id>
      <parentid>6771503</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:11:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771507</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="384" sha1="51vq4qo9dn49w2d41akbvla16yyylbu" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| datum_2             =           
| upravičencev_2      = 
| udeležba_2          =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>51vq4qo9dn49w2d41akbvla16yyylbu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771512</id>
      <parentid>6771507</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:18:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sportomanokin je prestavil_a stran [[Predloga:Lokalne volitve/dok]] na [[Predloga:Infpolje lokalne volitve/dok]]: Napačna (nedelujoča) koda/geslo</comment>
      <origin>6771507</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="384" sha1="51vq4qo9dn49w2d41akbvla16yyylbu" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| datum_2             =           
| upravičencev_2      = 
| udeležba_2          =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>51vq4qo9dn49w2d41akbvla16yyylbu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771514</id>
      <parentid>6771512</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:18:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771514</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="384" sha1="sshompue9fuhu4ngit0a4aajgzytiju" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| datum_2             =           
| upravičencev_2      = 
| udeležba_2          =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>sshompue9fuhu4ngit0a4aajgzytiju</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771518</id>
      <parentid>6771514</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:20:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771518</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="384" sha1="baxhw8r92f075qguwcsyfncutfspmtu" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>baxhw8r92f075qguwcsyfncutfspmtu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771524</id>
      <parentid>6771518</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:26:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771524</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="384" sha1="sshompue9fuhu4ngit0a4aajgzytiju" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum               =           
| upravičencev        = 
| udeležba            =
| datum_2             =           
| upravičencev_2      = 
| udeležba_2          =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>sshompue9fuhu4ngit0a4aajgzytiju</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771526</id>
      <parentid>6771524</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:28:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771526</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="384" sha1="n1xya8ytwuuk3b85ippbz926bw5e8jg" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1             =           
| upravičencev_1      = 
| udeležba_1          =
| datum_2             =           
| upravičencev_2      = 
| udeležba_2          =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>n1xya8ytwuuk3b85ippbz926bw5e8jg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771527</id>
      <parentid>6771526</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:28:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771527</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="384" sha1="pey8ripx8st4fzp89dgwe3lkp6kbgzv" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1k            =           
| upravičencev_1k     = 
| udeležba_1k         =
| datum_2k            =           
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>pey8ripx8st4fzp89dgwe3lkp6kbgzv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771615</id>
      <parentid>6771527</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:52:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="436" sha1="6otmp1eeclr2md3y3ys3em2aln0bokh" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1k            =           
| upravičencev_1k     = 
| udeležba_1k         =
| št_županov_1k       =
| datum_2k            =           
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         =
| št_županov_2k       =    
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>6otmp1eeclr2md3y3ys3em2aln0bokh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771624</id>
      <parentid>6771615</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:15:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="483" sha1="fu626y3qjrypaibf8pdabwwskkpyasl" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1k            =           
| upravičencev_1k     = 
| udeležba_1k         =
| št_županov_1k       =
| datum_2k            =           
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         =
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = 
| naslednje           =
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>fu626y3qjrypaibf8pdabwwskkpyasl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771625</id>
      <parentid>6771624</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:16:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sportomanokin je prestavil_a stran [[Predloga:Infpolje lokalne volitve/dok]] na [[Predloga:Infopolje lokalne volitve/dok]]: Slovnični popravek</comment>
      <origin>6771624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="483" sha1="fu626y3qjrypaibf8pdabwwskkpyasl" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1k            =           
| upravičencev_1k     = 
| udeležba_1k         =
| št_županov_1k       =
| datum_2k            =           
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         =
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = 
| naslednje           =
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>fu626y3qjrypaibf8pdabwwskkpyasl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771634</id>
      <parentid>6771625</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:27:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */</comment>
      <origin>6771634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="475" sha1="0bcpp1caztfsuwi5sibtlodka94y87g" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1k            =  
| št_županov_1k       =         
| upravičencev_1k     = 
| udeležba_1k         =
| datum_2k            =   
| št_županov_2k       = 
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         =
| prejšnje            = 
| naslednje           =
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>0bcpp1caztfsuwi5sibtlodka94y87g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771649</id>
      <parentid>6771634</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:02:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>popravek imena</comment>
      <origin>6771649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="475" sha1="eknvu9tzd6p2s4520n264z8v7bzlbzr" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1k            =  
| št_županov_1k       =         
| upravičencev_1k     = 
| udeležba_1k         =
| datum_2k            =   
| št_županov_2k       = 
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         =
| prejšnje            = 
| naslednje           =
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>eknvu9tzd6p2s4520n264z8v7bzlbzr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771650</id>
      <parentid>6771649</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:02:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infopolje lokalne volitve/dok]] na [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve/dok]]: skladno s prestavitvijo predloge</comment>
      <origin>6771649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="475" sha1="eknvu9tzd6p2s4520n264z8v7bzlbzr" xml:space="preserve">== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Lokalne volitve
| image               = 
| mestne_občine       =
| preostale_občine    = 
| vse_občine          =
| županski_kandidati  =
| svetniški_kandidati =
| datum_1k            =  
| št_županov_1k       =         
| upravičencev_1k     = 
| udeležba_1k         =
| datum_2k            =   
| št_županov_2k       = 
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         =
| prejšnje            = 
| naslednje           =
}}
&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>eknvu9tzd6p2s4520n264z8v7bzlbzr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Lokalne volitve</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610435</id>
    <revision>
      <id>6771481</id>
      <timestamp>2026-10-28T13:15:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Infobox | bodyclass   = vcard | abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot;  | aboveclass  = fn | above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}  | image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}  | headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;  | label1      = Mestne občine | data1       = {{{mestne_občine&lt;inc...«</comment>
      <origin>6771481</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2150" sha1="9r96zd9miq1hcn89wz4fedxiu3iu7zy" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Št. vseh občin
| data3       = {{{št._vseh_občin&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Št. upravičencev
| data8       = {{{št._upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%) 
| data9       = {{{udeležba_(%)&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum
| data11      = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Št. upravičencev
| data12      = {{{št._upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_(%)&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{align|left|{{#if: {{{prejšnje|}}}|←{{auto link|{{{prejšnje|}}} }} }}}}{{align|right|{{#if: {{{prihodnje|}}}|{{auto link|{{{prihodnje|}}}}}→ }}}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>9r96zd9miq1hcn89wz4fedxiu3iu7zy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771484</id>
      <parentid>6771481</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:26:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771484</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2156" sha1="fcjwz8zh4ekumk1lgx3u3hgha3o9wjv" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Št. vseh občin
| data3       = {{{št._vseh_občin&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Št. upravičencev
| data8       = {{{št_._upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%) 
| data9       = {{{udeležba_(_%_)&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum
| data11      = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Št. upravičencev
| data12      = {{{št_._upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_(_%_)&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{align|left|{{#if: {{{prejšnje|}}}|←{{auto link|{{{prejšnje|}}} }} }}}}{{align|right|{{#if: {{{prihodnje|}}}|{{auto link|{{{prihodnje|}}}}}→ }}}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>fcjwz8zh4ekumk1lgx3u3hgha3o9wjv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771488</id>
      <parentid>6771484</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:28:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771488</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2157" sha1="9k9i0u9bvidr67dpy8js5moosqr01qr" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Št. vseh občin
| data3       = {{{št_._vseh_občin&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Št. upravičencev
| data8       = {{{št_._upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%) 
| data9       = {{{udeležba_(_%_)&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum
| data11      = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Št. upravičencev
| data12      = {{{št_._upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_(_%_)&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{align|left|{{#if: {{{prejšnje|}}}|←{{auto link|{{{prejšnje|}}} }} }}}}{{align|right|{{#if: {{{prihodnje|}}}|{{auto link|{{{prihodnje|}}}}}→ }}}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>9k9i0u9bvidr67dpy8js5moosqr01qr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771490</id>
      <parentid>6771488</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:37:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771490</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2113" sha1="ocz1kxc4ogmfiqt0xq901xm4qlccu88" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum
| data11      = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{align|left|{{#if: {{{prejšnje|}}}|←{{auto link|{{{prejšnje|}}} }} }}}}{{align|right|{{#if: {{{prihodnje|}}}|{{auto link|{{{prihodnje|}}}}}→ }}}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ocz1kxc4ogmfiqt0xq901xm4qlccu88</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771497</id>
      <parentid>6771490</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:50:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2131" sha1="aclnxhbqnxh273ncza0teatvdg6uaei" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum
| data11      = {{{datum_2K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev_2K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_2K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{align|left|{{#if: {{{prejšnje|}}}|←{{auto link|{{{prejšnje|}}} }} }}}}{{align|right|{{#if: {{{prihodnje|}}}|{{auto link|{{{prihodnje|}}}}}→ }}}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>aclnxhbqnxh273ncza0teatvdg6uaei</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771500</id>
      <parentid>6771497</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:55:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771500</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2119" sha1="rhbplc9ywxn2siq6gowttfk9orq1265" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum
| data11      = {{{datum_2K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev_2K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_2K&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| below       = {{align|left|{{#if: {{{previous|}}}|←{{auto link|{{{previous|}}} }} }}}}{{align|right|{{#if: {{{next|}}}|{{auto link|{{{next|}}}}}→ }}}}
| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rhbplc9ywxn2siq6gowttfk9orq1265</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771502</id>
      <parentid>6771500</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T13:58:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771502</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2113" sha1="1ndyr1i3smc5dh87gihqgdewda11yf0" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 2
| data11      = {{{datum_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev 2
| data12      = {{{upravičencev_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba 2 (%) 
| data13      = {{{udeležba_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| below       = {{align|left|{{#if: {{{previous|}}}|←{{auto link|{{{previous|}}} }} }}}}{{align|right|{{#if: {{{next|}}}|{{auto link|{{{next|}}}}}→ }}}}
| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1ndyr1i3smc5dh87gihqgdewda11yf0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771505</id>
      <parentid>6771502</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:06:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2023" sha1="ifpoelmc246u5c1esx5rdbxjt5no719" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 2
| data11      = {{{datum_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev 2
| data12      = {{{upravičencev_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba 2 (%) 
| data13      = {{{udeležba_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ifpoelmc246u5c1esx5rdbxjt5no719</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771510</id>
      <parentid>6771505</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:17:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sportomanokin je prestavil_a stran [[Predloga:Lokalne volitve]] na [[Predloga:Infopolje lokalne volitve]]: Napačna (nedelujoča) koda/geslo</comment>
      <origin>6771505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2023" sha1="ifpoelmc246u5c1esx5rdbxjt5no719" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 2
| data11      = {{{datum_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev 2
| data12      = {{{upravičencev_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba 2 (%) 
| data13      = {{{udeležba_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ifpoelmc246u5c1esx5rdbxjt5no719</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771517</id>
      <parentid>6771510</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:19:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771517</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2012" sha1="cc6cfkitkikn2c26fs0cc3o87hct6ds" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 
| data11      = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>cc6cfkitkikn2c26fs0cc3o87hct6ds</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771523</id>
      <parentid>6771517</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:25:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771523</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2018" sha1="0sit974ori4sw8wdvdgljqvu7142s6p" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 
| data11      = {{{datum_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>0sit974ori4sw8wdvdgljqvu7142s6p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771528</id>
      <parentid>6771523</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:29:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771528</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2030" sha1="2026khjcuickhueewm9ho8ns1hok4nl" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: large;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 
| data11      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2026khjcuickhueewm9ho8ns1hok4nl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771530</id>
      <parentid>6771528</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:35:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771530</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2031" sha1="dgd9m8v07n4ptzhq2o4566bsu3gg7us" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: medium;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 
| data11      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>dgd9m8v07n4ptzhq2o4566bsu3gg7us</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771531</id>
      <parentid>6771530</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:36:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2008" sha1="c8v0ng44uiz7s12dghkjdodtz49l28g" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: medium;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = 

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 
| data11      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>c8v0ng44uiz7s12dghkjdodtz49l28g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771534</id>
      <parentid>6771531</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:37:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771534</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2031" sha1="dgd9m8v07n4ptzhq2o4566bsu3gg7us" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: medium;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header10    = Drugi krog

| label11     = Datum 
| data11      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label12     = Upravičencev
| data12      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Udeležba (%) 
| data13      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>dgd9m8v07n4ptzhq2o4566bsu3gg7us</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771614</id>
      <parentid>6771534</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:51:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2229" sha1="otmi93pdy7z9lpfuxm0j29vxurmv609" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: medium;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label10     = Št. županov  
| data10      = {{{št_županov_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header11    = Drugi krog

| label12     = Datum 
| data12      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Upravičencev
| data13      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label14     = Udeležba (%) 
| data14      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label15     = Št. županov  
| data15      = {{{št_županov_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = color:darkslategray; font-size:82%
| below       = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>otmi93pdy7z9lpfuxm0j29vxurmv609</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771618</id>
      <parentid>6771614</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:03:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771618</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2330" sha1="camf6jh61g41mzsc40akkz7pw9nqvw8" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: medium;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label10     = Št. županov  
| data10      = {{{št_županov_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header11    = Drugi krog

| label12     = Datum 
| data12      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Upravičencev
| data13      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label14     = Udeležba (%) 
| data14      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label15     = Št. županov  
| data15      = {{{št_županov_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = border-top: 1px solid #aaa; padding-top: 5px; font-size: 90%;
| below       = {{#if:{{{prejšnji|}}}|← {{{prejšnji}}} }}{{#if:{{{naslednji|}}}|&lt;span style=&quot;float: right;&quot;&gt;{{{naslednji}}} →&lt;/span&gt;}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>camf6jh61g41mzsc40akkz7pw9nqvw8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771623</id>
      <parentid>6771618</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:14:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2362" sha1="c7g0k0opsq4jxnq0vkzsybzdtww4ps6" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: medium;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8      = Upravičencev
| data8       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Udeležba (%)  
| data9       = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label10     = Št. županov  
| data10      = {{{št_županov_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header11    = Drugi krog

| label12     = Datum 
| data12      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Upravičencev
| data13      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label14     = Udeležba (%) 
| data14      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label15     = Št. županov  
| data15      = {{{št_županov_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = border-top: 1px solid #aaa; padding-top: 5px; font-size: 90%;
| below       = 

{{#if:{{{prejšnje|prejšnje}}}|{{Align|left|&amp;larr;&amp;nbsp;{{{prejšnje}}}}}}}
{{#if:{{{naslednje|naslednje}}}|{{Align|right|{{{naslednje}}}&amp;nbsp;&amp;rarr;}}}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>c7g0k0opsq4jxnq0vkzsybzdtww4ps6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771637</id>
      <parentid>6771623</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:30:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6771637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2376" sha1="72a2w55frg0z9gmtj8ypqwu8kx94zge" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: medium;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8     = Izvoljeni župani  
| data8      = {{{št_županov_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Vol. upravičenci
| data9       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label10     = Udeležba (%)  
| data10      = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header11    = Drugi krog

| label12     = Datum 
| data12      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Izvoljeni župani  
| data13      = {{{št_županov_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label14     = Vol. upravičenci
| data14      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label15     = Udeležba (%) 
| data15      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = border-top: 1px solid #aaa; padding-top: 5px; font-size: 90%;
| below       = 

{{#if:{{{prejšnje|prejšnje}}}|{{Align|left|&amp;larr;&amp;nbsp;{{{prejšnje}}}}}}}
{{#if:{{{naslednje|naslednje}}}|{{Align|right|{{{naslednje}}}&amp;nbsp;&amp;rarr;}}}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>72a2w55frg0z9gmtj8ypqwu8kx94zge</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771646</id>
      <parentid>6771637</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:02:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infopolje lokalne volitve]] na [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve]]: standardizacija</comment>
      <origin>6771637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2376" sha1="72a2w55frg0z9gmtj8ypqwu8kx94zge" xml:space="preserve">{{Infobox
| bodyclass   = vcard
| abovestyle = color:#000000be;&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: medium;&quot; class=&quot;fn&quot; 
| aboveclass  = fn
| above       = {{{name|{{PAGENAME}}}}}

| image       = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}}
| caption     = {{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| headerstyle = background-color: #000000; color:white;&quot;

| label1      = Mestne občine
| data1       = {{{mestne_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label2      = Preostale občine
| data2       = {{{preostale_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label3      = Vse občine
| data3       = {{{vse_občine&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label4      = Županski kandidati
| data4       = {{{županski_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label5      = Svetniški kandidati
| data5       = {{{svetniški_kandidati&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header6    = Prvi krog

| label7      = Datum
| data7       = {{{datum_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label8     = Izvoljeni župani  
| data8      = {{{št_županov_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label9      = Vol. upravičenci
| data9       = {{{upravičencev_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label10     = Udeležba (%)  
| data10      = {{{udeležba_1k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| header11    = Drugi krog

| label12     = Datum 
| data12      = {{{datum_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label13     = Izvoljeni župani  
| data13      = {{{št_županov_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label14     = Vol. upravičenci
| data14      = {{{upravičencev_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| label15     = Udeležba (%) 
| data15      = {{{udeležba_2k&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

| belowstyle  = border-top: 1px solid #aaa; padding-top: 5px; font-size: 90%;
| below       = 

{{#if:{{{prejšnje|prejšnje}}}|{{Align|left|&amp;larr;&amp;nbsp;{{{prejšnje}}}}}}}
{{#if:{{{naslednje|naslednje}}}|{{Align|right|{{{naslednje}}}&amp;nbsp;&amp;rarr;}}}}

}}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>72a2w55frg0z9gmtj8ypqwu8kx94zge</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Štajerska marka (krajina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610436</id>
    <revision>
      <id>6771509</id>
      <timestamp>2026-10-28T14:15:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1360706344|March of Styria]]«</comment>
      <origin>6771509</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8130" sha1="752ndeoi6iqfwnqjclb6ifh0rf69uvu" xml:space="preserve">
[[File:Great_carantania.jpg|sličica|265x265_pik| ''Štajerska marka'' ({{Langx|sl|Štajerska}}), ki se je razvila iz karantanske (čezalpske) marke ({{Langx|sl|Karantanska krajina}})]]
'''Štajerska marka''' ({{Langx|la|Marchia Stirensis}}; {{Langx|de|Steiermark}};  {{Langx|sl|Štajerska}} krajina) je bila jugovzhodna obmejna marka [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je obsegala različna območja okoli reke [[Mura|Mure]]. Nastala je nekje pred letom 970, odcepljena od večje [[Karantanska marka|Koroške marke]], ki je bila sama marka [[Vojvodina Bavarska|vojvodine Bavarske]], in vzpostavljena kot tamponski pas pred madžarskimi vpadi. Leta 976 je bila prenesena pod jurisdikcijo novo ustanovljene [[Vojvodina Koroška|vojvodine Koroške]]. Postala je samostojna cesarska država, ko je bila leta 1180 povzdignjena v [[Vojvodina Štajerska|Štajersko vojvodino.]]{{Sfn|Luthar|2008|pp=113–114, 121–122}} {{Sfn|Reuter|2013|pp=176, 194}}

== Ime ==
Marka je bila od sredine 11. stoletja znana kot ''Štajerska krajina'', pred tem pa je bil prvotno znana kot ''Karantanska krajina'' ({{Langx|la|Marchia Carantana}}) ker je nastala v vzhodnih regijah, ki so bile prej priključene ozemlju [[Karantanska marka|Koroške]], in ker so se te regije nahajale onkraj gorovja [[Golica, Koroška|Koralpe]], je bila znana tudi kot ''Transalpska marka'' ({{Langx|la|Marchia Transalpina}}   ). V zgodovinopisju je pogosto znan kot ''Marka na Muri'' ({{Langx|de|Mark an der Mur}}), saj je nastala v območju reke [[Mura|Mure]]. Marka se je razvila v ime ''Štajerska'', po mestu Štajer (Steyr), glavnem prebivališču mejnih grofov [[Otokarji (plemiška rodbina)|Otokarjev]].{{Sfn|Luthar|2008|pp=113–114, 121–122}} {{Sfn|Reuter|2013|pp=176, 194}}

== Zgodovina ==
Po [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|slovanski naselitvi Vzhodnih Alpah]] okoli leta 590 in ustanovitvi [[Karantanija|kneževine Karantanije]] v 7. stoletju je območje padlo pod bavarsko suverenost, ko je okoli leta 740 knez [[Borut (karantanski knez)|Boruth]] prosil vojvodo Odila za pomoč proti vdornim [[Avari|avarskim]] silam. Ta ozemlja, ki jih je [[Karel Veliki]] vključil v [[Karolinško cesarstvo]], {{Sfn|McKitterick|1983|pp=63–64}} {{Sfn|Schutz|2004|p=48}} so bila kasneje (843) dodeljena [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodnofrankovski državi]].{{Sfn|Goldberg|2006|pp=47–50}} Uvedeno je bilo frankovsko [[Zemljiško gospostvo|gospostvo]], severozahodna območja pa so naselili bavarski kmetje. Prebivalstvo so pokristjanjevali [[Archbishops of Salzburg|salzburški nadškofi]].{{Sfn|MacLean|2003|p=}} Vendar pa so bili veliki deli nekdanje Karantanije ponovno izgubljeni med invazijo [[Kneževina Ogrska|madžarskih]] čet, ki je dosegla vrhunec z [[Vzhodnofrankovska država|vzhodnofrankovskim]] porazom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi]] leta 907.{{Sfn|Bowlus|1995|p=}}

[[Oton I. Veliki|Nemški kralj Oton I.]] je v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955 končal madžarske vpade. Posledično so bila nekdanja karantanska ozemlja ponovno osvojena do reke [[Lapinč]] na vzhodu. Ko je leta 976 kralj [[Oton II.]] ločil [[Vojvodina Koroška|Koroško vojvodino]] od bavarskega matičnega vojvodstva, je vanjo vključil še mejne marke [[Mejna grofija Verona|Verona]], [[Mejna grofija Istra|Istra]], [[Kranjska krajina|Kranjska]] in ''marko Karantanijo'' (Štajerska), ki je obsegala sosednje vzhodno ozemlje onkraj gorovja [[Golica, Koroška|Koralpe]] do rek [[Mura]], Murica in [[Aniža (reka)|Enns]]. Leta 1042/43 je nadaljnje ozemlje vzhodno od Mure do Pittna in reke [[Leitha|Leithe]] osvojil [[Henrik III. Nemški|nemški kralj Henrik III]] ., ki je leta 1044 v bitki pri Ménfőu dokončno premagal ogrske sile.

Karantanske dežele so večinoma naselili Nemci, pokristjanjevali pa so jih [[Nadškofija Salzburg|salzburški nadškofi]]. Leta 1004 so bavarski [[Palatinski grof|grofje palatini]] iz dinastije [[Aribonci|Ariboncev]] ustanovili [[Benediktinci|benediktinski]] samostan v Gössu, ki ga je cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] leta 1020 povzdignil v cesarsko opatijo. Salzburški nadškof Gebhard je leta 1074 ustanovil [[Benediktinski samostan Admont|opatijo Admont]], dve leti pozneje pa je bila kot lastniški samostan plemiške hiše Eppenstein ustanovljena [[Samostan svetega Lambrehta|opatija svetega Lamberta]]. Nadaljnji samostanski temelji so vključevali [[Cistercijani|cistercijansko]] opatijo [[Cistercijanski samostan Rein|Rein]] leta 1129, opatijo Seckau leta 1140, Spital na Semmeringu leta 1160, [[Avguštinci|avguštinski]] samostan [[Vorau]] leta 1163 in kartuzijo [[Žička kartuzija|Žiče]] leta 1164.

Prvi mejni grofje iz hiše Eppenstein se pojavijo v poznem 10. stoletju. Mejni grof [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero]] je bil leta 1011/12 prav tako dobil v fevd vojvodino Koroško, vendar ga je cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] leta 1035 odstavil zaradi domnevne veleizdaje. Leta 1053/54 so mejnogrofijo izropale sile odstavljenega bavarskega vojvode Konrada I. in koroškega vojvode Welfa. Od leta 1056 naprej je marki (krajini) vladal kiemgauski grof Otokar I. in njegovi potomci iz dinastije Otokarjev, ki so bili prvič omenjeni kot &quot;mejski grofje Štajerske (Steyrja)&quot; leta 1074. Leta 1122 so podedovali tudi [[Alod|alodialne]] posesti svojih predhodnikov Eppensteinov na [[Zgornja Štajerska|Zgornjem Štajerskem]].

Ko so se politični nemiri med ostrim [[Investiturni boj|investiturnim sporom]] končali, sta mejni grof [[Leopold I. Štajerski|Leopold Močni]] (1122–1129) in njegov sin [[Otokar III. Štajerski|Otokar III.]] (1129–1164) postopoma pridobila neodvisnost od koroških vojvod in si pridobila velika ozemlja vzdolž reke [[Savinja|Savinje]] do [[Slovenska marka|Slovenske marke]]. Leopold je dal zasnovati mesto in grad [[Hartberg]]. Mejni grof Otokar III. je razširil svoj vpliv po reki Muri na ozemlje ''[[Savinjska marka|Savinjske marke]]'' ([[Štajerska|Spodnja Štajerska]]) in preselil svoje prebivališče v [[Gradec]]; že takrat se je začel imenovati ''[[Cesarski knez|princeps]]''. Leta 1180 je cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] dokončno povzdignil njegovega sina in naslednika mejnega grofa [[Otokar IV. Štajerski|Otakarja IV.]] v štajerskega vojvodo.

Vendar je bil Otokar IV. tudi zadnji otakarski vojvoda. Rod je izumrl po njegovi smrti leta 1192, nakar so štajerska ozemlja podedovali [[Vojvodina Avstrija|avstrijski]] vojvode [[Babenberžani|Babenberški]] v skladu z [[Georgenberški sporazum|Georgenberškim sporazumom iz]] leta 1186. &lt;ref&gt;{{Citat |title=A Concise History of Austria |date=2007 |pages=17 |editor-last=Beller |editor-first=Steven |access-date=2025-09-21 |series=Cambridge Concise Histories |chapter=The Eastern March, to 1439 |chapter-url=https://www.cambridge.org/core/books/concise-history-of-austria/eastern-march-to-1439/E39C3A7F41ACDDEB74F53E60EDAC5267 |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/cbo9780511989940.003 |isbn=978-0-521-47886-1}}&lt;/ref&gt;

== Mejni grofje ==

* [[Markwart III of Eppenstein|Markward]] Eppensteinski (do ok. 1000)
* [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero Eppensteinski]] (okoli 1000-1035), sin, od leta 1011 tudi [[Vojvodina Koroška|koroški vojvoda]] in [[Mejna grofija Verona|veronski mejni grof]], odstavljen
* [[Arnold II of Wels-Lambach|Arnold]] iz [[Wels|Welsa]] - Lambach (1035–1055)
** [[Gottfried of Pitten|Godfrey]] iz Pittena (1042–1050), sin, so-markgrof, umorjen

[[Otokarji (plemiška rodbina)|Otokarji]] (1056 &amp;#x2013; 1180):

* Otokar I. (1056 &amp;#x2013; 1075), grof v Chiemgauu
* [[Adalbero Štajerski|Adalbero]] (1075 &amp;#x2013; 1082), sin, umorjen
* [[Otokar II. Štajerski|Otokar II.]] (1082 &amp;#x2013; 1122), Adalberov brat
* [[Leopold I. Štajerski|Leopold.]] (1122 &amp;#x2013; 1129), sin Otokarja II
* [[Otokar III. Štajerski|Otokar III.]] (1129 &amp;#x2013; 1164), sin
* [[Otokar IV. Štajerski|Otokar IV.]] (1164 &amp;#x2013; 1180), sin, prvi [[Vojvodina Štajerska|štajerski vojvoda]] do 1192

== Reference ==
{{Sklici|2}}

== Viri ==
&lt;templatestyles src=&quot;Refbegin/styles.css&quot; /&gt; </text>
      <sha1>752ndeoi6iqfwnqjclb6ifh0rf69uvu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771520</id>
      <parentid>6771509</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T14:21:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771520</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9937" sha1="lunhqdwcj8lfdffk5xkilfssjycqgia" xml:space="preserve">
[[File:Great_carantania.jpg|sličica|265x265_pik| ''Štajerska marka'' ({{Langx|sl|Štajerska}}), ki se je razvila iz karantanske (čezalpske) marke ({{Langx|sl|Karantanska krajina}})]]
'''Štajerska marka''' ({{Langx|la|Marchia Stirensis}}; {{Langx|de|Steiermark}};  {{Langx|sl|Štajerska}} krajina) je bila jugovzhodna obmejna marka [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je obsegala različna območja okoli reke [[Mura|Mure]]. Nastala je nekje pred letom 970, odcepljena od večje [[Karantanska marka|Koroške marke]], ki je bila sama marka [[Vojvodina Bavarska|vojvodine Bavarske]], in vzpostavljena kot tamponski pas pred madžarskimi vpadi. Leta 976 je bila prenesena pod jurisdikcijo novo ustanovljene [[Vojvodina Koroška|vojvodine Koroške]]. Postala je samostojna cesarska država, ko je bila leta 1180 povzdignjena v [[Vojvodina Štajerska|Štajersko vojvodino.]]{{Sfn|Luthar|2008|pp=113–114, 121–122}} {{Sfn|Reuter|2013|pp=176, 194}}

== Ime ==
Marka je bila od sredine 11. stoletja znana kot ''Štajerska krajina'', pred tem pa je bil prvotno znana kot ''Karantanska krajina'' ({{Langx|la|Marchia Carantana}}) ker je nastala v vzhodnih regijah, ki so bile prej priključene ozemlju [[Karantanska marka|Koroške]], in ker so se te regije nahajale onkraj gorovja [[Golica, Koroška|Koralpe]], je bila znana tudi kot ''Transalpska marka'' ({{Langx|la|Marchia Transalpina}}   ). V zgodovinopisju je pogosto znan kot ''Marka na Muri'' ({{Langx|de|Mark an der Mur}}), saj je nastala v območju reke [[Mura|Mure]]. Marka se je razvila v ime ''Štajerska'', po mestu Štajer (Steyr), glavnem prebivališču mejnih grofov [[Otokarji (plemiška rodbina)|Otokarjev]].{{Sfn|Luthar|2008|pp=113–114, 121–122}} {{Sfn|Reuter|2013|pp=176, 194}}

== Zgodovina ==
Po [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|slovanski naselitvi Vzhodnih Alpah]] okoli leta 590 in ustanovitvi [[Karantanija|kneževine Karantanije]] v 7. stoletju je območje padlo pod bavarsko suverenost, ko je okoli leta 740 knez [[Borut (karantanski knez)|Boruth]] prosil vojvodo Odila za pomoč proti vdornim [[Avari|avarskim]] silam. Ta ozemlja, ki jih je [[Karel Veliki]] vključil v [[Karolinško cesarstvo]], {{Sfn|McKitterick|1983|pp=63–64}} {{Sfn|Schutz|2004|p=48}} so bila kasneje (843) dodeljena [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodnofrankovski državi]].{{Sfn|Goldberg|2006|pp=47–50}} Uvedeno je bilo frankovsko [[Zemljiško gospostvo|gospostvo]], severozahodna območja pa so naselili bavarski kmetje. Prebivalstvo so pokristjanjevali [[Archbishops of Salzburg|salzburški nadškofi]].{{Sfn|MacLean|2003|p=}} Vendar pa so bili veliki deli nekdanje Karantanije ponovno izgubljeni med invazijo [[Kneževina Ogrska|madžarskih]] čet, ki je dosegla vrhunec z [[Vzhodnofrankovska država|vzhodnofrankovskim]] porazom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi]] leta 907.{{Sfn|Bowlus|1995|p=}}

[[Oton I. Veliki|Nemški kralj Oton I.]] je v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955 končal madžarske vpade. Posledično so bila nekdanja karantanska ozemlja ponovno osvojena do reke [[Lapinč]] na vzhodu. Ko je leta 976 kralj [[Oton II.]] ločil [[Vojvodina Koroška|Koroško vojvodino]] od bavarskega matičnega vojvodstva, je vanjo vključil še mejne marke [[Mejna grofija Verona|Verona]], [[Mejna grofija Istra|Istra]], [[Kranjska krajina|Kranjska]] in ''marko Karantanijo'' (Štajerska), ki je obsegala sosednje vzhodno ozemlje onkraj gorovja [[Golica, Koroška|Koralpe]] do rek [[Mura]], Murica in [[Aniža (reka)|Enns]]. Leta 1042/43 je nadaljnje ozemlje vzhodno od Mure do Pittna in reke [[Leitha|Leithe]] osvojil [[Henrik III. Nemški|nemški kralj Henrik III]] ., ki je leta 1044 v bitki pri Ménfőu dokončno premagal ogrske sile.

Karantanske dežele so večinoma naselili Nemci, pokristjanjevali pa so jih [[Nadškofija Salzburg|salzburški nadškofi]]. Leta 1004 so bavarski [[Palatinski grof|grofje palatini]] iz dinastije [[Aribonci|Ariboncev]] ustanovili [[Benediktinci|benediktinski]] samostan v Gössu, ki ga je cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] leta 1020 povzdignil v cesarsko opatijo. Salzburški nadškof Gebhard je leta 1074 ustanovil [[Benediktinski samostan Admont|opatijo Admont]], dve leti pozneje pa je bila kot lastniški samostan plemiške hiše Eppenstein ustanovljena [[Samostan svetega Lambrehta|opatija svetega Lamberta]]. Nadaljnji samostanski temelji so vključevali [[Cistercijani|cistercijansko]] opatijo [[Cistercijanski samostan Rein|Rein]] leta 1129, opatijo Seckau leta 1140, Spital na Semmeringu leta 1160, [[Avguštinci|avguštinski]] samostan [[Vorau]] leta 1163 in kartuzijo [[Žička kartuzija|Žiče]] leta 1164.

Prvi mejni grofje iz hiše Eppenstein se pojavijo v poznem 10. stoletju. Mejni grof [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero]] je bil leta 1011/12 prav tako dobil v fevd vojvodino Koroško, vendar ga je cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] leta 1035 odstavil zaradi domnevne veleizdaje. Leta 1053/54 so mejnogrofijo izropale sile odstavljenega bavarskega vojvode Konrada I. in koroškega vojvode Welfa. Od leta 1056 naprej je marki (krajini) vladal kiemgauski grof Otokar I. in njegovi potomci iz dinastije Otokarjev, ki so bili prvič omenjeni kot &quot;mejski grofje Štajerske (Steyrja)&quot; leta 1074. Leta 1122 so podedovali tudi [[Alod|alodialne]] posesti svojih predhodnikov Eppensteinov na [[Zgornja Štajerska|Zgornjem Štajerskem]].

Ko so se politični nemiri med ostrim [[Investiturni boj|investiturnim sporom]] končali, sta mejni grof [[Leopold I. Štajerski|Leopold Močni]] (1122–1129) in njegov sin [[Otokar III. Štajerski|Otokar III.]] (1129–1164) postopoma pridobila neodvisnost od koroških vojvod in si pridobila velika ozemlja vzdolž reke [[Savinja|Savinje]] do [[Slovenska marka|Slovenske marke]]. Leopold je dal zasnovati mesto in grad [[Hartberg]]. Mejni grof Otokar III. je razširil svoj vpliv po reki Muri na ozemlje ''[[Savinjska marka|Savinjske marke]]'' ([[Štajerska|Spodnja Štajerska]]) in preselil svoje prebivališče v [[Gradec]]; že takrat se je začel imenovati ''[[Cesarski knez|princeps]]''. Leta 1180 je cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] dokončno povzdignil njegovega sina in naslednika mejnega grofa [[Otokar IV. Štajerski|Otakarja IV.]] v štajerskega vojvodo.

Vendar je bil Otokar IV. tudi zadnji otakarski vojvoda. Rod je izumrl po njegovi smrti leta 1192, nakar so štajerska ozemlja podedovali [[Vojvodina Avstrija|avstrijski]] vojvode [[Babenberžani|Babenberški]] v skladu z [[Georgenberški sporazum|Georgenberškim sporazumom iz]] leta 1186. &lt;ref&gt;{{Citat |title=A Concise History of Austria |date=2007 |pages=17 |editor-last=Beller |editor-first=Steven |access-date=2025-09-21 |series=Cambridge Concise Histories |chapter=The Eastern March, to 1439 |chapter-url=https://www.cambridge.org/core/books/concise-history-of-austria/eastern-march-to-1439/E39C3A7F41ACDDEB74F53E60EDAC5267 |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/cbo9780511989940.003 |isbn=978-0-521-47886-1}}&lt;/ref&gt;

== Mejni grofje ==

* [[Markwart III of Eppenstein|Markward]] Eppensteinski (do ok. 1000)
* [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero Eppensteinski]] (okoli 1000-1035), sin, od leta 1011 tudi [[Vojvodina Koroška|koroški vojvoda]] in [[Mejna grofija Verona|veronski mejni grof]], odstavljen
* [[Arnold II of Wels-Lambach|Arnold]] iz [[Wels|Welsa]] - Lambach (1035–1055)
** [[Gottfried of Pitten|Godfrey]] iz Pittena (1042–1050), sin, so-markgrof, umorjen

[[Otokarji (plemiška rodbina)|Otokarji]] (1056 &amp;#x2013; 1180):

* Otokar I. (1056 &amp;#x2013; 1075), grof v Chiemgauu
* [[Adalbero Štajerski|Adalbero]] (1075 &amp;#x2013; 1082), sin, umorjen
* [[Otokar II. Štajerski|Otokar II.]] (1082 &amp;#x2013; 1122), Adalberov brat
* [[Leopold I. Štajerski|Leopold.]] (1122 &amp;#x2013; 1129), sin Otokarja II
* [[Otokar III. Štajerski|Otokar III.]] (1129 &amp;#x2013; 1164), sin
* [[Otokar IV. Štajerski|Otokar IV.]] (1164 &amp;#x2013; 1180), sin, prvi [[Vojvodina Štajerska|štajerski vojvoda]] do 1192

== Reference ==
{{Sklici|2}}

== Viri ==
&lt;templatestyles src=&quot;Refbegin/styles.css&quot; /&gt; * {{Cite book|last=Bowlus|first=Charles R.|title=Franks, Moravians, and Magyars: The Struggle for the Middle Danube, 788-907|year=1995|location=Philadelphia|publisher=University of Pennsylvania Press|url=https://books.google.com/books?id=x5x0BAAAQBAJ&amp;pg=PR3}}
* {{Cite book|last=Goldberg|first=Eric J.|title=Struggle for Empire: Kingship and Conflict under Louis the German, 817-876|year=2006|location=Ithaca, NY|publisher=Cornell University Press|url=https://books.google.com/books?id=oyiTg0wgl58C}}
* {{Cite book|last=McKitterick|first=Rosamond|author-link=Rosamond McKitterick|title=The Frankish Kingdoms Under the Carolingians, 751-987|year=1983|location=Harlow|publisher=Longman|url=https://books.google.com/books?id=wtNnAAAAMAAJ}}
* {{Cite book|editor-last=Luthar|editor-first=Oto|title=The Land Between: A History of Slovenia|year=2008|location=Frankfurt am Main|publisher=Peter Lang|url=https://books.google.com/books?id=G9tDboBJ70EC&amp;pg=PA3}}
* {{Cite book|last=MacLean|first=Simon|title=Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the end of the Carolingian Empire|year=2003|location=New York|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=0Icl9qL3FnMC}}
* {{Cite book|last=Reuter|first=Timothy|author-link=Timothy Reuter|title=Germany in the Early Middle Ages c. 800–1056|year=2013|orig-year=1991|location=London and New York|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=GfvJAwAAQBAJ}}
* {{Cite book|last=Schutz|first=Herbert|author-link=Herbert Schutz|title=The Carolingians in Central Europe, Their History, Arts, and Architecture: A Cultural History of Central Europe, 750-900|year=2004|location=Leiden-Boston|publisher=Brill|url=https://books.google.com/books?id=8ZJONlzdyPsC}}
{{refend}}

[[Kategorija:Zgodovina Štajerske]]</text>
      <sha1>lunhqdwcj8lfdffk5xkilfssjycqgia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Lokalne volitve</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610437</id>
    <redirect title="Predloga:Infopolje Lokalne volitve" />
    <revision>
      <id>6771511</id>
      <timestamp>2026-10-28T14:17:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>Sportomanokin je prestavil_a stran [[Predloga:Lokalne volitve]] na [[Predloga:Infopolje lokalne volitve]]: Napačna (nedelujoča) koda/geslo</comment>
      <origin>6771511</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" sha1="n5ei5lcfued6bnnijvzg5omiw1qzrrw" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje lokalne volitve]]</text>
      <sha1>n5ei5lcfued6bnnijvzg5omiw1qzrrw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771648</id>
      <parentid>6771511</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:02:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Predloga:Infopolje lokalne volitve]] na stran [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve]]</comment>
      <origin>6771648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" sha1="76oplbq2yelnl7cxdo2po564dxlgt4y" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve]]</text>
      <sha1>76oplbq2yelnl7cxdo2po564dxlgt4y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Lokalne volitve/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610438</id>
    <redirect title="Predloga:Infopolje Lokalne volitve/dok" />
    <revision>
      <id>6771513</id>
      <timestamp>2026-10-28T14:18:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>Sportomanokin je prestavil_a stran [[Predloga:Lokalne volitve/dok]] na [[Predloga:Infpolje lokalne volitve/dok]]: Napačna (nedelujoča) koda/geslo</comment>
      <origin>6771513</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" sha1="czvmc0wnwy7uiu1jcnwvay78dla19nd" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infpolje lokalne volitve/dok]]</text>
      <sha1>czvmc0wnwy7uiu1jcnwvay78dla19nd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771628</id>
      <parentid>6771513</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T19:19:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Predloga:Infopolje lokalne volitve/dok]]</comment>
      <origin>6771628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" sha1="hwfzce1rr9c2s6dtn4e711mngpy7b55" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje lokalne volitve/dok]]</text>
      <sha1>hwfzce1rr9c2s6dtn4e711mngpy7b55</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771653</id>
      <parentid>6771628</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:05:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve/dok]]</comment>
      <origin>6771653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" sha1="6vx7glkie77mlj8odlkj5oydg3lyoh9" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve/dok]]</text>
      <sha1>6vx7glkie77mlj8odlkj5oydg3lyoh9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Invazija na Sicilijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610439</id>
    <redirect title="Zavezniška invazija na Sicilijo" />
    <revision>
      <id>6771533</id>
      <timestamp>2026-10-28T14:37:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Zavezniška invazija na Sicilijo]]</comment>
      <origin>6771533</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" sha1="e2emnt1i9bjg43x9981za1ntthebvwi" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zavezniška invazija na Sicilijo]]</text>
      <sha1>e2emnt1i9bjg43x9981za1ntthebvwi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Investicijski sklad</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610440</id>
    <revision>
      <id>6771538</id>
      <timestamp>2026-10-28T14:52:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Investicijski sklad je oblika kolektivnega investiranja, pri kateri se sredstva več vlagateljev združujejo v skupno premoženje, ki ga strokovno upravlja družba za upravljanje. Namen investicijskega sklada je zbiranje sredstev javnosti in njihovo vlaganje v različne finančne instrumente v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko ter izključno v korist vlagateljev.  Investicijski skladi omogočajo dostop do razpršenega portfelja naložb, kar zmanjšuje...«</comment>
      <origin>6771538</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2079" sha1="14o9sfpivxdd3adm0a8bnwcxnlvsyuy" xml:space="preserve">Investicijski sklad je oblika kolektivnega investiranja, pri kateri se sredstva več vlagateljev združujejo v skupno premoženje, ki ga strokovno upravlja družba za upravljanje. Namen investicijskega sklada je zbiranje sredstev javnosti in njihovo vlaganje v različne finančne instrumente v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko ter izključno v korist vlagateljev.

Investicijski skladi omogočajo dostop do razpršenega portfelja naložb, kar zmanjšuje posamezna naložbena tveganja in vlagateljem omogoča enostavnejše doseganje finančnih ciljev, kot so dolgoročno varčevanje, povečevanje premoženja ali priprava na upokojitev.

== Značilnosti investicijskih skladov ==

Investicijski skladi predstavljajo eno najpomembnejših oblik kolektivnega investiranja. Vlagateljem omogočajo strokovno upravljanje sredstev, razpršitev tveganj in dostop do finančnih trgov tudi z manjšimi vložki. Zaradi različnih vrst skladov lahko posamezniki izberejo rešitev, ki najbolje ustreza njihovim finančnim ciljem, časovnemu horizontu in pripravljenosti prevzemanja tveganja.

== Vrste investicijskih skladov ==

Investicijski skladi se lahko organizirajo kot:

'''Odprti investicijski skladi'''
Pri odprtih investicijskih skladih lahko vlagatelji kadarkoli vplačajo sredstva ali zahtevajo izplačilo svojih enot. Mednje sodijo: vzajemni skladi,
krovni skladi, nekateri alternativni investicijski skladi.

'''Zaprti investicijski skladi'''
Zaprti investicijski skladi imajo praviloma omejeno število enot ali delnic, vlagatelji pa svoj delež običajno prodajajo na organiziranem trgu. Primer takšne oblike je investicijska družba.

== Upravljanje in nadzor ==

Investicijske sklade upravljajo družbe za upravljanje, ki morajo za opravljanje dejavnosti pridobiti ustrezno dovoljenje regulatorja.

V Sloveniji nadzor nad delovanjem investicijskih skladov in njihovih upravljavcev izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Družbe za upravljanje poslujejo pod njenim nadzorom, kar vlagateljem zagotavlja dodatno stopnjo varnosti in transparentnosti.</text>
      <sha1>14o9sfpivxdd3adm0a8bnwcxnlvsyuy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771764</id>
      <parentid>6771538</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:23:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>združi z [[Vzajemni sklad]]</comment>
      <origin>6771764</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2106" sha1="dabzurtnxvot55mbw6lmzpa120sgvd2" xml:space="preserve">{{združi|Vzajemni sklad}}
Investicijski sklad je oblika kolektivnega investiranja, pri kateri se sredstva več vlagateljev združujejo v skupno premoženje, ki ga strokovno upravlja družba za upravljanje. Namen investicijskega sklada je zbiranje sredstev javnosti in njihovo vlaganje v različne finančne instrumente v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko ter izključno v korist vlagateljev.

Investicijski skladi omogočajo dostop do razpršenega portfelja naložb, kar zmanjšuje posamezna naložbena tveganja in vlagateljem omogoča enostavnejše doseganje finančnih ciljev, kot so dolgoročno varčevanje, povečevanje premoženja ali priprava na upokojitev.

== Značilnosti investicijskih skladov ==

Investicijski skladi predstavljajo eno najpomembnejših oblik kolektivnega investiranja. Vlagateljem omogočajo strokovno upravljanje sredstev, razpršitev tveganj in dostop do finančnih trgov tudi z manjšimi vložki. Zaradi različnih vrst skladov lahko posamezniki izberejo rešitev, ki najbolje ustreza njihovim finančnim ciljem, časovnemu horizontu in pripravljenosti prevzemanja tveganja.

== Vrste investicijskih skladov ==

Investicijski skladi se lahko organizirajo kot:

'''Odprti investicijski skladi'''
Pri odprtih investicijskih skladih lahko vlagatelji kadarkoli vplačajo sredstva ali zahtevajo izplačilo svojih enot. Mednje sodijo: vzajemni skladi,
krovni skladi, nekateri alternativni investicijski skladi.

'''Zaprti investicijski skladi'''
Zaprti investicijski skladi imajo praviloma omejeno število enot ali delnic, vlagatelji pa svoj delež običajno prodajajo na organiziranem trgu. Primer takšne oblike je investicijska družba.

== Upravljanje in nadzor ==

Investicijske sklade upravljajo družbe za upravljanje, ki morajo za opravljanje dejavnosti pridobiti ustrezno dovoljenje regulatorja.

V Sloveniji nadzor nad delovanjem investicijskih skladov in njihovih upravljavcev izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Družbe za upravljanje poslujejo pod njenim nadzorom, kar vlagateljem zagotavlja dodatno stopnjo varnosti in transparentnosti.</text>
      <sha1>dabzurtnxvot55mbw6lmzpa120sgvd2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771836</id>
      <parentid>6771764</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T11:56:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <comment>dodan sklic</comment>
      <origin>6771836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2199" sha1="2oadiani63moz503or9jsdsqo0q3bvc" xml:space="preserve">Investicijski sklad je oblika kolektivnega investiranja, pri kateri se sredstva več vlagateljev združujejo v skupno premoženje, ki ga strokovno upravlja družba za upravljanje. Namen investicijskega sklada je zbiranje sredstev javnosti in njihovo vlaganje v različne finančne instrumente v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko ter izključno v korist vlagateljev.

Investicijski skladi omogočajo dostop do razpršenega portfelja naložb, kar zmanjšuje posamezna naložbena tveganja in vlagateljem omogoča enostavnejše doseganje finančnih ciljev, kot so dolgoročno varčevanje, povečevanje premoženja ali priprava na upokojitev.

== Značilnosti investicijskih skladov ==

Investicijski skladi predstavljajo eno najpomembnejših oblik kolektivnega investiranja. Vlagateljem omogočajo strokovno upravljanje sredstev, razpršitev tveganj in dostop do finančnih trgov tudi z manjšimi vložki. Zaradi različnih vrst skladov lahko posamezniki izberejo rešitev, ki najbolje ustreza njihovim finančnim ciljem, časovnemu horizontu in pripravljenosti prevzemanja tveganja.

== Vrste investicijskih skladov ==

Investicijski skladi se lahko organizirajo kot:

'''Odprti investicijski skladi'''
Pri odprtih investicijskih skladih lahko vlagatelji kadarkoli vplačajo sredstva ali zahtevajo izplačilo svojih enot. Mednje sodijo: [[Vzajemni sklad|vzajemni skladi]],
krovni skladi, nekateri alternativni investicijski skladi.

'''Zaprti investicijski skladi'''
Zaprti investicijski skladi imajo praviloma omejeno število enot ali delnic, vlagatelji pa svoj delež običajno prodajajo na organiziranem trgu. Primer takšne oblike je investicijska družba.

== Upravljanje in nadzor ==

Investicijske sklade upravljajo družbe za upravljanje, ki morajo za opravljanje dejavnosti pridobiti ustrezno dovoljenje regulatorja.

V Sloveniji nadzor nad delovanjem investicijskih skladov in njihovih upravljavcev izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O ATVP |url=https://www.a-tvp.si/o-agenciji/predstavitev-agencije/}}&lt;/ref&gt;. Družbe za upravljanje poslujejo pod njenim nadzorom, kar vlagateljem zagotavlja dodatno stopnjo varnosti in transparentnosti.</text>
      <sha1>2oadiani63moz503or9jsdsqo0q3bvc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Investiranje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610441</id>
    <revision>
      <id>6771539</id>
      <timestamp>2026-10-28T14:56:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Investiranje je proces vlaganja denarja ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja donosa in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila dobiček, prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.  Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno...«</comment>
      <origin>6771539</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1974" sha1="ibxeapyqbyygwe3iwsehuu19gkivqan" xml:space="preserve">Investiranje je proces vlaganja denarja ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja donosa in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila dobiček, prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup nepremičnine, financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker inflacija skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

'''Delnice'''

Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.

'''Obveznice'''

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.

'''Investicijski skladi'''

Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.

'''Nepremičnine'''

Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.

'''Alternativne naložbe'''

Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.</text>
      <sha1>ibxeapyqbyygwe3iwsehuu19gkivqan</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771605</id>
      <parentid>6771539</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:35:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <origin>6771605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2096" sha1="pggvex0b6vrswmhx0kqs1zu6mk2xsad" xml:space="preserve">'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.</text>
      <sha1>pggvex0b6vrswmhx0kqs1zu6mk2xsad</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771606</id>
      <parentid>6771605</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:37:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ združeno iz članka &quot;Investicija&quot;</comment>
      <origin>6771606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2371" sha1="jjf5frkalq7zg1tg7z2st4yzag6n5ix" xml:space="preserve">'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.

==Tipi investiranja==
Poznamo več tipov in oblik investiranja v grobi razdelitvi pa poznamo tri osnovne;
* [[Dolgoročna investicija|dolgoročne investicije]]
* [[Srednjeročna investicija|srednjeročne investicije]]
* [[Kratkoročna investicija|kratkoročne investicije]]</text>
      <sha1>jjf5frkalq7zg1tg7z2st4yzag6n5ix</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771607</id>
      <parentid>6771606</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:37:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Finance]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2395" sha1="nocsq53oiyx3n3zzpy0ikcoyg2o6ke3" xml:space="preserve">'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.

==Tipi investiranja==
Poznamo več tipov in oblik investiranja v grobi razdelitvi pa poznamo tri osnovne;
* [[Dolgoročna investicija|dolgoročne investicije]]
* [[Srednjeročna investicija|srednjeročne investicije]]
* [[Kratkoročna investicija|kratkoročne investicije]]

[[Kategorija:Finance]]</text>
      <sha1>nocsq53oiyx3n3zzpy0ikcoyg2o6ke3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771609</id>
      <parentid>6771607</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:38:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <origin>6771609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2434" sha1="pvbghtqwud3omyfwb27m1lzo1wn69e6" xml:space="preserve">'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.

==Tipi investiranja==
Poznamo več tipov in oblik investiranja v grobi razdelitvi pa poznamo tri osnovne;
* [[Dolgoročna investicija|dolgoročne investicije]]
* [[Srednjeročna investicija|srednjeročne investicije]]
* [[Kratkoročna investicija|kratkoročne investicije]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Finance]]
{{Econ-stub}}</text>
      <sha1>pvbghtqwud3omyfwb27m1lzo1wn69e6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771610</id>
      <parentid>6771609</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T18:39:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+{{brez virov}}</comment>
      <origin>6771610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2449" sha1="9s4ec4sd3hteq3fyxocwfqdldp2pq8r" xml:space="preserve">{{brez virov}}
'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.

==Tipi investiranja==
Poznamo več tipov in oblik investiranja v grobi razdelitvi pa poznamo tri osnovne;
* [[Dolgoročna investicija|dolgoročne investicije]]
* [[Srednjeročna investicija|srednjeročne investicije]]
* [[Kratkoročna investicija|kratkoročne investicije]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Finance]]
{{Econ-stub}}</text>
      <sha1>9s4ec4sd3hteq3fyxocwfqdldp2pq8r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771792</id>
      <parentid>6771610</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:12:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <comment>dodano Varnost in nadzor + sklic</comment>
      <origin>6771792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3456" sha1="ennzsw2kpv691jpkv5sw3320xvqin8o" xml:space="preserve">{{brez virov}}
'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen&lt;ref&gt;https://www.ecb.europa.eu/ecb-and-you/explainers/tell-me-more/html/what_is_inflation.sl.html&lt;/ref&gt;.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.

==Tipi investiranja==
Poznamo več tipov in oblik investiranja v grobi razdelitvi pa poznamo tri osnovne;
* [[Dolgoročna investicija|dolgoročne investicije]]
* [[Srednjeročna investicija|srednjeročne investicije]]
* [[Kratkoročna investicija|kratkoročne investicije]]

== Varnost in nadzor ==
V Sloveniji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)&lt;ref&gt;https://www.a-tvp.si/o-agenciji/predstavitev-agencije/naloge-in-pristojnosti/&lt;/ref&gt; nadzorni in regulatorni organ, ki deluje na finančnem trgu oziroma trgu kapitala. Njena naloga je zagotavljanje preglednega, varnega in učinkovitega delovanja trga kapitala ter varovanje interesov vlagateljev.

ATVP izvaja nadzor nad udeleženci trga kapitala, kot so borznoposredniške družbe, [[Družba za upravljanje|družbe za upravljanje]], banke, ki opravljajo investicijske in skrbniške storitve, investicijske družbe, vzajemni skladi, javne in večje delniške družbe, borza ter Centralna klirinško depotna družba (KDD).

Poleg nadzorne funkcije je ATVP tudi prekrškovni organ ter izdajatelj dovoljenj in soglasij za opravljanje dejavnosti in drugih postopkov, povezanih z delovanjem udeležencev na trgu kapitala.

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Finance]]
{{Econ-stub}}</text>
      <sha1>ennzsw2kpv691jpkv5sw3320xvqin8o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771793</id>
      <parentid>6771792</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:14:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6771793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3471" sha1="017005esrv7mu61fk8l8uggjd3nlp9j" xml:space="preserve">{{brez virov}}
'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen&lt;ref&gt;https://www.ecb.europa.eu/ecb-and-you/explainers/tell-me-more/html/what_is_inflation.sl.html&lt;/ref&gt;.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.

==Tipi investiranja==
Poznamo več tipov in oblik investiranja v grobi razdelitvi pa poznamo tri osnovne;
* [[Dolgoročna investicija|dolgoročne investicije]]
* [[Srednjeročna investicija|srednjeročne investicije]]
* [[Kratkoročna investicija|kratkoročne investicije]]

== Varnost in nadzor ==
V Sloveniji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)&lt;ref&gt;https://www.a-tvp.si/o-agenciji/predstavitev-agencije/naloge-in-pristojnosti/&lt;/ref&gt; nadzorni in regulatorni organ, ki deluje na finančnem trgu oziroma trgu kapitala. Njena naloga je zagotavljanje preglednega, varnega in učinkovitega delovanja trga kapitala ter varovanje interesov vlagateljev.

ATVP izvaja nadzor nad udeleženci trga kapitala, kot so borznoposredniške družbe, [[Družba za upravljanje|družbe za upravljanje]], banke, ki opravljajo investicijske in skrbniške storitve, investicijske družbe, vzajemni skladi, javne in večje delniške družbe, borza ter Centralna klirinško depotna družba (KDD).

Poleg nadzorne funkcije je ATVP tudi prekrškovni organ ter izdajatelj dovoljenj in soglasij za opravljanje dejavnosti in drugih postopkov, povezanih z delovanjem udeležencev na trgu kapitala.

== Viri: ==


{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Finance]]
{{Econ-stub}}</text>
      <sha1>017005esrv7mu61fk8l8uggjd3nlp9j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771794</id>
      <parentid>6771793</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:15:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri: */</comment>
      <origin>6771794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3469" sha1="bget39l86lk60wbkqrty5sgx74gmkkb" xml:space="preserve">{{brez virov}}
'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen&lt;ref&gt;https://www.ecb.europa.eu/ecb-and-you/explainers/tell-me-more/html/what_is_inflation.sl.html&lt;/ref&gt;.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.

==Tipi investiranja==
Poznamo več tipov in oblik investiranja v grobi razdelitvi pa poznamo tri osnovne;
* [[Dolgoročna investicija|dolgoročne investicije]]
* [[Srednjeročna investicija|srednjeročne investicije]]
* [[Kratkoročna investicija|kratkoročne investicije]]

== Varnost in nadzor ==
V Sloveniji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)&lt;ref&gt;https://www.a-tvp.si/o-agenciji/predstavitev-agencije/naloge-in-pristojnosti/&lt;/ref&gt; nadzorni in regulatorni organ, ki deluje na finančnem trgu oziroma trgu kapitala. Njena naloga je zagotavljanje preglednega, varnega in učinkovitega delovanja trga kapitala ter varovanje interesov vlagateljev.

ATVP izvaja nadzor nad udeleženci trga kapitala, kot so borznoposredniške družbe, [[Družba za upravljanje|družbe za upravljanje]], banke, ki opravljajo investicijske in skrbniške storitve, investicijske družbe, vzajemni skladi, javne in večje delniške družbe, borza ter Centralna klirinško depotna družba (KDD).

Poleg nadzorne funkcije je ATVP tudi prekrškovni organ ter izdajatelj dovoljenj in soglasij za opravljanje dejavnosti in drugih postopkov, povezanih z delovanjem udeležencev na trgu kapitala.

== Viri: ==

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Finance]]
{{Econ-stub}}</text>
      <sha1>bget39l86lk60wbkqrty5sgx74gmkkb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771795</id>
      <parentid>6771794</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:15:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vizualno</comment>
      <origin>6771795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3468" sha1="r7xlifh47be0qyv6o4kb06ycxytcl1p" xml:space="preserve">{{brez virov}}
'''Investiranje''' je proces vlaganja [[Denar|denarja]] ali drugega premoženja v različne naložbe z namenom ustvarjanja [[Donos|donosa]] in povečevanja vrednosti premoženja skozi čas. Posameznik, podjetje ali institucija sredstva nameni finančnim instrumentom, nepremičninam ali drugim oblikam naložb z pričakovanjem, da bodo ta sredstva v prihodnosti ustvarila [[dobiček]], prihodek ali ohranila kupno moč premoženja.

Investiranje predstavlja eno izmed temeljnih orodij za dolgoročno ustvarjanje premoženja in doseganje finančnih ciljev, kot so nakup [[Nepremičnina|nepremičnine]], financiranje izobraževanja, zagotavljanje finančne varnosti ali priprava na upokojitev.

== Namen investiranja ==

Glavni cilji investiranja so:
* povečevanje vrednosti premoženja,
* ustvarjanje pasivnega dohodka,
* zaščita prihrankov pred inflacijo,
* doseganje dolgoročnih finančnih ciljev,
* ohranjanje kupne moči denarja.

Ker [[inflacija]] skozi čas zmanjšuje vrednost denarja, mnogi vlagatelji investirajo z namenom, da njihovi prihranki dolgoročno rastejo hitreje od rasti cen&lt;ref&gt;https://www.ecb.europa.eu/ecb-and-you/explainers/tell-me-more/html/what_is_inflation.sl.html&lt;/ref&gt;.

== Vrste naložb ==

Med najpogostejše oblike investiranja sodijo:

* [[Delnica|Delnice]]: Delnica predstavlja lastniški delež v podjetju. Lastniki delnic lahko sodelujejo pri rasti vrednosti podjetja in prejemajo dividende.
* [[Obveznica|Obveznice]]: Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim vlagatelj posodi sredstva državi, podjetju ali drugi instituciji v zameno za obresti.
* [[Investicijski sklad|Investicijski skladi]]: Investicijski skladi združujejo sredstva več vlagateljev in jih profesionalno upravljajo. Omogočajo večjo razpršenost naložb ter dostop do različnih finančnih trgov.
* [[Nepremičnina|Nepremičnine]]: Investiranje v nepremičnine vključuje nakup stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov z namenom oddajanja v najem ali ustvarjanja kapitalskega dobička.
* [[Alternativna naložba|Alternativne naložbe]]: Med alternativne naložbe sodijo plemenite kovine, surovine, zasebni kapital, umetnine in druge manj tradicionalne oblike investiranja.

==Tipi investiranja==
Poznamo več tipov in oblik investiranja v grobi razdelitvi pa poznamo tri osnovne;
* [[Dolgoročna investicija|dolgoročne investicije]]
* [[Srednjeročna investicija|srednjeročne investicije]]
* [[Kratkoročna investicija|kratkoročne investicije]]

== Varnost in nadzor ==
V Sloveniji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)&lt;ref&gt;https://www.a-tvp.si/o-agenciji/predstavitev-agencije/naloge-in-pristojnosti/&lt;/ref&gt; nadzorni in regulatorni organ, ki deluje na finančnem trgu oziroma trgu kapitala. Njena naloga je zagotavljanje preglednega, varnega in učinkovitega delovanja trga kapitala ter varovanje interesov vlagateljev.

ATVP izvaja nadzor nad udeleženci trga kapitala, kot so borznoposredniške družbe, [[Družba za upravljanje|družbe za upravljanje]], banke, ki opravljajo investicijske in skrbniške storitve, investicijske družbe, vzajemni skladi, javne in večje delniške družbe, borza ter Centralna klirinško depotna družba (KDD).

Poleg nadzorne funkcije je ATVP tudi prekrškovni organ ter izdajatelj dovoljenj in soglasij za opravljanje dejavnosti in drugih postopkov, povezanih z delovanjem udeležencev na trgu kapitala.

== Viri ==

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Finance]]
{{Econ-stub}}</text>
      <sha1>r7xlifh47be0qyv6o4kb06ycxytcl1p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Splošne volitve v Braziliji leta 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610442</id>
    <revision>
      <id>6771544</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:07:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>začetek članka – prevod uvoda [[:en:2026 Brazilian general election]]</comment>
      <origin>6771544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11189" sha1="mvjmv5yjzhkzeqm76f29hfj670y92dh" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
| previous_election = Brazilske splošne volitve 2022
| previous_year = 2022
| next_election = 
| next_year = ''2030''
| country = Brazilija
| module = {{Infobox election
| embed             = yes
| election_name     = predsedniške volitve
| ongoing           = no
| type              = presidential
| turnout           = 78,92&amp;nbsp;% (prvi krog; {{decrease}} 0,13 [[odstotna točka|o. t.]])&lt;br /&gt;80,78&amp;nbsp;% (drugi krog; {{increase}} 1,57 [[odstotna točka|o. t.]])
| election_date     = 4. oktober 2026 (prvi krog)&lt;br&gt;25. oktober 2026 (drugi krog)
| opinion_polls     = 
| map = {{Switcher
 | [[File:2026 Brazil Presidential Elections, Round 1.svg|300px]]
 | Rezultati prvega kroga po zveznih državah
 | [[File:BRASIL 2026 1T.svg|300px]]
 | Rezultati prvega kroga po občinah
 | [[File:2026 Brazil Presidential Elections, Round 2.svg|300px]]
 | Rezultati drugega kroga po zveznih državah
 | default = 3 &lt;!--if this map shows as blank it's likely because of caching, it has been updated--&gt;
 }}
| alliance_name   = no
| title           = Predsednik
| before_election = [[Luiz Inácio Lula da Silva]]
| before_party    = Delavska stranka (Brazilija)
| after_election  = [[Luiz Inácio Lula da Silva]]
| after_party     = Delavska stranka (Brazilija)

| candidate1    = '''[[Luiz Inácio Lula da Silva|Lula da Silva]]'''
| image1        = 08.08.2026 - FOTOS OFICIAIS - 55450293419.jpg
| party1        = Delavska stranka (Brazilija)
| alliance1     = Brazilija, pripravljena za več{{efn|Lula da Silva je v drugem krogu prejel podporo [[Samara Martins|Samare Martins]] iz [[Ljudska enotnost (Brazilija)|Ljudske enotnosti]] (UP), [[Hertz Dias|Hertza Diasa]] iz [[Združena socialistična stranka delavcev]] (PSTU) in [[Edmilson Costa|Edmilsona Coste]] iz [[Brazilska komunistična partija|Brazilske komunistične partije]] (PCB).}}
| running_mate1 = '''[[Geraldo Alckmin]] ([[Brazilska socialistična stranka|PSB]])'''
| popular_vote1 = '''64.256.232'''
| percentage1   = '''51,79&amp;nbsp;%'''

| candidate2    = [[Flávio Bolsonaro]]
| image2        = 2026 FLAVIO BOLSONARO CANDIDATO PRESIDENTE TSE (280002551544).jpg
| party2        = Liberalna stranka (Brazilija, 2006)
| alliance2     = ''None''{{efn|Flávio Bolsonaro je v drugem krogu prejel podporo [[Augusto Cury|Augusta Curyja]] iz [[Avante (political party)|Avante]], [[Ronaldo Caiado|Ronalda Calada]] iz [[Socialdemokratska stranka (Brazilija, 2011)|Socialdemokratske stranke]] (PSD), [[Romeu Zema|Romeua Zeme]] iz [[Nova stranka (Brazilija)|Nove stranke]] (NOVO) in [[Clariana Barão|Clariane Barão]] iz [[Krščanska demokracija (Brazilija)|Krščanske demokracije]] (DC).}}
| running_mate2 = [[Alfredo Gaspar]]
| popular_vote2 = 59.826.041
| percentage2   = 48,21&amp;nbsp;%

| module             = {{Infobox legislative election
| embed              = yes
| election_name      = Poslanska zbornica
| ongoing            = no
| election_date      = 4. oktober 2026
| previous_election  = [[Brazilske splošne volitve leta 2022#Poslanska zbornica|2022]]
| next_election      = ''2030''
| outgoing_members   = 57. legislatura Nacionalnega kongresa#Poslanska zbornica
| elected_members    = 58. legislatura Nacionalnega kongresa#Poslanska zbornica
| seats_for_election = Vseh 513 sedežev v [[Poslanska zbornica (Brazilija)|Poslanski zbornici]]
| majority_seats     = 257
| map = 2026 Brazilian parliamentary elections.svg
| party1         = Liberalna stranka (Brazilija, 2006)
| party_leader1  = {{nowrap|[[Sóstenes Cavalcante]]}}
| percentage1    = 22,79
| last_election1 = 99
| seats1         = 121
| party2         = Brazilija upanja
| party_leader2  = [[Pedro Uczai]]
| percentage2    = 14,81
| last_election2 = 81
| seats2         = 88
| party3         = Progresivna unija (Brazil)
| party_leader3  = [[Moses Rodrigues]]
| percentage3    = 13,69
| last_election3 = 106
| seats3         = 87
| party4         = Socialdemokratska stranka (Brazilija, 2011)
| party_leader4  = [[Antonio Brito]]
| percentage4    = 8,34
| last_election4 = 42
| seats4         = 43
| party5         = Republikanci (Brazilija)
| party_leader5  = [[Augusto Coutinho]]
| percentage5    = 7,10
| last_election5 = 40
| seats5         = 41
| party6         = Brazilsko demokratično gibanje
| party_leader6  = [[Isnaldo Bulhões]]
| percentage6    = 7,00
| last_election6 = 42
| seats6         = 36
| party7         = Podemos (Brazilija)
| party_leader7  = [[Rodrigo Gambale]]
| percentage7    = 5,28
| last_election7 = 18
| seats7         = 27
| party8         = Federacija PSOL REDE
| party_leader8  = [[Tarcísio Motta]]
| percentage8    = 4,91
| last_election8 = 14
| seats8         = 15
| party9         = Brazilska socialistična stranka
| party_leader9  = [[Jonas Donizette]]
| percentage9    = 4,44
| last_election9 = 14
| seats9         = 15
| party10        = [[Vedno naprej (Brazilija)|{{nowrap|PSDB–Cidadania}}]]
| party_leader10 = [[Adolfo Viana]]
| percentage10   = 2,80
| last_election10 = 18
| seats10        = 11
| party11        = Nova stranka (Brazilija)
| party_leader11 = [[Gilson Marques]]
| percentage11   = 2,58
| last_election11 = 3
| seats11        = 10
| party12        = Zveza za solidarnostno obnovo
| party_leader12 = [[Áureo Ribeiro]]
| percentage12   = 1,98
| last_election12 = 9
| seats12        = 7
| party13        = Demokratična delavska stranka (Brazilija)
| party_leader13 = [[André Figueiredo]]
| percentage13   = 1,50
| last_election13 = 17
| seats13        = 6
| party14        = Avante (politična stranka)
| party_leader14 = [[Waldemar Oliveira (politician)|Waldemar Oliveira]]
| percentage14   = 1,62
| last_election14 = 7
| seats14        = 5
| party15        = Misijonska stranka (Brazilija)
| party_leader15 = [[Kim Kataguiri]]
| percentage15   = 1,04
| last_election15 = New
| seats15        = 1
| module = {{Infobox legislative election
| embed = yes
| election_name   = Zvezni senat
| ongoing         = no
| previous_election = [[Brazilske splošne volitve leta 2018#Zvezni senat#Federal Senate|2018]]
| outgoing_members = 57. legislatura Nacionalnega kongresa#Zvezni senat
| elected_members  = 58. legislatura Nacionalnega kongresa#Zvezni senat
| next_election    = ''2034''
| election_date      = 4. oktober 2026
| seats_for_election = 54 od 81 sedežev v [[Zvezni senat (Brazilija)|Zveznem senatu]]
| majority_seats  = 41
| party1          = Liberalna stranka (Brazilija, 2006)
| party_leader1   = [[Carlos Portinho]]
| percentage1     = 28,11
| last_election1  = 15
| seats1          = 29
| party2          = Stranka delavcev (Brazilija)
| party_leader2   = [[Camilo Santana]]
| percentage2     = 13,16
| last_election2  = 9
| seats2          = 9
| party3          = Brazilsko demokratično gibanje
| party_leader3   = [[Eduardo Braga]]
| percentage3     = 5,73
| last_election3  = 9
| seats3          = 8
| party4          = Progressistas
| party_leader4   = [[Tereza Cristina]]
| percentage4     = 10,65
| last_election4  = 8
| seats4          = 6
| party5          = Republikanci (Brazilija)
| party_leader5   = [[Alan Rick]]
| percentage5     = 4,30
| last_election5  = 6
| seats5          = 6
| party6          = Unija Brazilija
| party_leader6   = [[Dorinha Rezende]]
| percentage6     = 3,84
| last_election6  = 3
| seats6          = 5
| party7          = Socialdemokratska stranka (Brazilija, 2011)
| party_leader7   = [[Omar Aziz]]
| percentage7     = 5,07
| last_election7  = 14
| seats7          = 5
| party8          = Brazilska socialistična stranka
| party_leader8   = [[Cid Gomes]]
| percentage8     = 7,14
| last_election8  = 6
| seats8          = 4
| party9          = Nova stranka (Brazilija)
| party_leader9   =
| percentage9     = 5,34
| last_election9  = 0
| seats9          = 3
| party10         = Podemos (Brazil)
| party_leader10  = [[Alexandre Giordano]]
| percentage10    = 1.91
| last_election10 = 3
| seats10         = 2
| party11         = Brazilska stranka socialne demokracije
| party_leader11  = [[Plínio Valério]]
| percentage11    = 1,34
| last_election11 = 4
| seats11         = 2
| party12         = Trajnostna mreža
| party_leader12  =
| percentage12    = 5,20
| last_election12 = 0
| seats12         = 1
| party13         = Demokratična delavska stranka (Brazilija)
| party_leader13  = [[Weverton Rocha]]
| percentage13    = 2,60
| last_election13 = 2
| seats13         = 1
| map             = 2026 Brazilian Senate elections.svg
}}}}}}
}}
4. oktobra 2026 so v [[Brazilija|Braziliji]] potekale splošne volitve za izvolitev [[predsednik Brazilije|predsednika]], [[podpredsednik Brazilije|podpredsednika]], članov [[Nacionalni kongres Brazilije|Nacionalnega kongresa]], [[volitve guvernerjev v Braziliji leta 2026|guvernerjev in podguvernerjev]] ter [[zakonodajni zbori zveznih držav Brazilije|zakonodajnih zborov]] vseh [[zvezne enote Brazilije|zveznih enot]] ter okrajnega sveta [[Fernando de Noronha]]. Ker noben kandidat za predsednika (in v nekaterih zveznih državah tudi za guvernerja) v prvem krogu ni prejel več kot polovice veljavnih glasov, je 25. oktobra potekal drugi krog volitev.

V prvem krogu je senator [[Flávio Bolsonaro]] iz zvezne države [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]], najstarejši sin nekdanjega predsednika [[Jair Bolsonaro|Jairja Bolsonara]], vodil s 47&amp;nbsp;% glasov pred dosedanjim predsednikom [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luizom Ináciem Lulo da Silva]], ki je prejel 45&amp;nbsp;% glasov.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Wells |first=Ione |url=https://www.bbc.com/news/articles/ck1l34ed592no |title=Brazil election goes to run-off as right-wing Flávio Bolsonaro wins first round |publisher=BBC News |date=4 October 2026 |access-date=4 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Magalhaes |first1=Luciana Novaes |last2=Paraguassu |first2=Lisandra |last3=Brito |first3=Ricardo |last4=O'Boyle |first4=Brendan |last5=Brito |first5=Ricardo |last6=O'Boyle |first6=Brendan |date=4 October 2026 |title=Bolsonaro beats expectations in Brazil presidential vote, will face Lula in runoff |url=https://www.reuters.com/world/americas/brazilians-head-polls-high-stakes-polarized-election-2026-10-04/ |access-date=5 October 2026 |publisher=Reuters |language=en}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je Lula premagal poraz iz prvega kroga in bil v [[presenetljiva zmaga|presenetljivi zmagi]] ponovno izvoljen za četrti, nezaporedni mandat predsednika, pri čemer je presegel svoj rezultat iz leta 2022.&lt;ref name=&quot;Bloomberg261025&quot;&gt;{{cite news|last = Iglesias|first = Simone|title = Lula Wins a Record Fourth Term in Brazil in a Surprise Comeback|url = https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-10-25/lula-wins-a-record-fourth-term-in-brazil-in-a-surprise-comeback|website = Bloomberg|date = 26 October 2026|access-date = 26 October 2026}}&lt;/ref&gt; To je bil prvi primer brazilskih predsedniških volitev, na katerih je bil kandidat z največ glasovi v prvem krogu poražen v drugem krogu.&lt;ref&gt;{{cite web |date=26 October 2026 |title=Brazil elections: Lula beats Bolsonaro to win fourth term - follow live |url=https://www.bbc.com/news/live/cmgelnrd4r3jt?post=asset%3A03819d35-66f9-40bb-acbc-695ac227351e#post |access-date=26 October 2026 |website=BBC News |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{opombe}}

==Sklici==
{{sklici}}</text>
      <sha1>mvjmv5yjzhkzeqm76f29hfj670y92dh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771545</id>
      <parentid>6771544</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:08:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Volitve v Braziliji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771545</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11225" sha1="4xszibd54a44rulkgrzyegcv5yqd6yi" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
| previous_election = Brazilske splošne volitve 2022
| previous_year = 2022
| next_election = 
| next_year = ''2030''
| country = Brazilija
| module = {{Infobox election
| embed             = yes
| election_name     = predsedniške volitve
| ongoing           = no
| type              = presidential
| turnout           = 78,92&amp;nbsp;% (prvi krog; {{decrease}} 0,13 [[odstotna točka|o. t.]])&lt;br /&gt;80,78&amp;nbsp;% (drugi krog; {{increase}} 1,57 [[odstotna točka|o. t.]])
| election_date     = 4. oktober 2026 (prvi krog)&lt;br&gt;25. oktober 2026 (drugi krog)
| opinion_polls     = 
| map = {{Switcher
 | [[File:2026 Brazil Presidential Elections, Round 1.svg|300px]]
 | Rezultati prvega kroga po zveznih državah
 | [[File:BRASIL 2026 1T.svg|300px]]
 | Rezultati prvega kroga po občinah
 | [[File:2026 Brazil Presidential Elections, Round 2.svg|300px]]
 | Rezultati drugega kroga po zveznih državah
 | default = 3 &lt;!--if this map shows as blank it's likely because of caching, it has been updated--&gt;
 }}
| alliance_name   = no
| title           = Predsednik
| before_election = [[Luiz Inácio Lula da Silva]]
| before_party    = Delavska stranka (Brazilija)
| after_election  = [[Luiz Inácio Lula da Silva]]
| after_party     = Delavska stranka (Brazilija)

| candidate1    = '''[[Luiz Inácio Lula da Silva|Lula da Silva]]'''
| image1        = 08.08.2026 - FOTOS OFICIAIS - 55450293419.jpg
| party1        = Delavska stranka (Brazilija)
| alliance1     = Brazilija, pripravljena za več{{efn|Lula da Silva je v drugem krogu prejel podporo [[Samara Martins|Samare Martins]] iz [[Ljudska enotnost (Brazilija)|Ljudske enotnosti]] (UP), [[Hertz Dias|Hertza Diasa]] iz [[Združena socialistična stranka delavcev]] (PSTU) in [[Edmilson Costa|Edmilsona Coste]] iz [[Brazilska komunistična partija|Brazilske komunistične partije]] (PCB).}}
| running_mate1 = '''[[Geraldo Alckmin]] ([[Brazilska socialistična stranka|PSB]])'''
| popular_vote1 = '''64.256.232'''
| percentage1   = '''51,79&amp;nbsp;%'''

| candidate2    = [[Flávio Bolsonaro]]
| image2        = 2026 FLAVIO BOLSONARO CANDIDATO PRESIDENTE TSE (280002551544).jpg
| party2        = Liberalna stranka (Brazilija, 2006)
| alliance2     = ''None''{{efn|Flávio Bolsonaro je v drugem krogu prejel podporo [[Augusto Cury|Augusta Curyja]] iz [[Avante (political party)|Avante]], [[Ronaldo Caiado|Ronalda Calada]] iz [[Socialdemokratska stranka (Brazilija, 2011)|Socialdemokratske stranke]] (PSD), [[Romeu Zema|Romeua Zeme]] iz [[Nova stranka (Brazilija)|Nove stranke]] (NOVO) in [[Clariana Barão|Clariane Barão]] iz [[Krščanska demokracija (Brazilija)|Krščanske demokracije]] (DC).}}
| running_mate2 = [[Alfredo Gaspar]]
| popular_vote2 = 59.826.041
| percentage2   = 48,21&amp;nbsp;%

| module             = {{Infobox legislative election
| embed              = yes
| election_name      = Poslanska zbornica
| ongoing            = no
| election_date      = 4. oktober 2026
| previous_election  = [[Brazilske splošne volitve leta 2022#Poslanska zbornica|2022]]
| next_election      = ''2030''
| outgoing_members   = 57. legislatura Nacionalnega kongresa#Poslanska zbornica
| elected_members    = 58. legislatura Nacionalnega kongresa#Poslanska zbornica
| seats_for_election = Vseh 513 sedežev v [[Poslanska zbornica (Brazilija)|Poslanski zbornici]]
| majority_seats     = 257
| map = 2026 Brazilian parliamentary elections.svg
| party1         = Liberalna stranka (Brazilija, 2006)
| party_leader1  = {{nowrap|[[Sóstenes Cavalcante]]}}
| percentage1    = 22,79
| last_election1 = 99
| seats1         = 121
| party2         = Brazilija upanja
| party_leader2  = [[Pedro Uczai]]
| percentage2    = 14,81
| last_election2 = 81
| seats2         = 88
| party3         = Progresivna unija (Brazil)
| party_leader3  = [[Moses Rodrigues]]
| percentage3    = 13,69
| last_election3 = 106
| seats3         = 87
| party4         = Socialdemokratska stranka (Brazilija, 2011)
| party_leader4  = [[Antonio Brito]]
| percentage4    = 8,34
| last_election4 = 42
| seats4         = 43
| party5         = Republikanci (Brazilija)
| party_leader5  = [[Augusto Coutinho]]
| percentage5    = 7,10
| last_election5 = 40
| seats5         = 41
| party6         = Brazilsko demokratično gibanje
| party_leader6  = [[Isnaldo Bulhões]]
| percentage6    = 7,00
| last_election6 = 42
| seats6         = 36
| party7         = Podemos (Brazilija)
| party_leader7  = [[Rodrigo Gambale]]
| percentage7    = 5,28
| last_election7 = 18
| seats7         = 27
| party8         = Federacija PSOL REDE
| party_leader8  = [[Tarcísio Motta]]
| percentage8    = 4,91
| last_election8 = 14
| seats8         = 15
| party9         = Brazilska socialistična stranka
| party_leader9  = [[Jonas Donizette]]
| percentage9    = 4,44
| last_election9 = 14
| seats9         = 15
| party10        = [[Vedno naprej (Brazilija)|{{nowrap|PSDB–Cidadania}}]]
| party_leader10 = [[Adolfo Viana]]
| percentage10   = 2,80
| last_election10 = 18
| seats10        = 11
| party11        = Nova stranka (Brazilija)
| party_leader11 = [[Gilson Marques]]
| percentage11   = 2,58
| last_election11 = 3
| seats11        = 10
| party12        = Zveza za solidarnostno obnovo
| party_leader12 = [[Áureo Ribeiro]]
| percentage12   = 1,98
| last_election12 = 9
| seats12        = 7
| party13        = Demokratična delavska stranka (Brazilija)
| party_leader13 = [[André Figueiredo]]
| percentage13   = 1,50
| last_election13 = 17
| seats13        = 6
| party14        = Avante (politična stranka)
| party_leader14 = [[Waldemar Oliveira (politician)|Waldemar Oliveira]]
| percentage14   = 1,62
| last_election14 = 7
| seats14        = 5
| party15        = Misijonska stranka (Brazilija)
| party_leader15 = [[Kim Kataguiri]]
| percentage15   = 1,04
| last_election15 = New
| seats15        = 1
| module = {{Infobox legislative election
| embed = yes
| election_name   = Zvezni senat
| ongoing         = no
| previous_election = [[Brazilske splošne volitve leta 2018#Zvezni senat#Federal Senate|2018]]
| outgoing_members = 57. legislatura Nacionalnega kongresa#Zvezni senat
| elected_members  = 58. legislatura Nacionalnega kongresa#Zvezni senat
| next_election    = ''2034''
| election_date      = 4. oktober 2026
| seats_for_election = 54 od 81 sedežev v [[Zvezni senat (Brazilija)|Zveznem senatu]]
| majority_seats  = 41
| party1          = Liberalna stranka (Brazilija, 2006)
| party_leader1   = [[Carlos Portinho]]
| percentage1     = 28,11
| last_election1  = 15
| seats1          = 29
| party2          = Stranka delavcev (Brazilija)
| party_leader2   = [[Camilo Santana]]
| percentage2     = 13,16
| last_election2  = 9
| seats2          = 9
| party3          = Brazilsko demokratično gibanje
| party_leader3   = [[Eduardo Braga]]
| percentage3     = 5,73
| last_election3  = 9
| seats3          = 8
| party4          = Progressistas
| party_leader4   = [[Tereza Cristina]]
| percentage4     = 10,65
| last_election4  = 8
| seats4          = 6
| party5          = Republikanci (Brazilija)
| party_leader5   = [[Alan Rick]]
| percentage5     = 4,30
| last_election5  = 6
| seats5          = 6
| party6          = Unija Brazilija
| party_leader6   = [[Dorinha Rezende]]
| percentage6     = 3,84
| last_election6  = 3
| seats6          = 5
| party7          = Socialdemokratska stranka (Brazilija, 2011)
| party_leader7   = [[Omar Aziz]]
| percentage7     = 5,07
| last_election7  = 14
| seats7          = 5
| party8          = Brazilska socialistična stranka
| party_leader8   = [[Cid Gomes]]
| percentage8     = 7,14
| last_election8  = 6
| seats8          = 4
| party9          = Nova stranka (Brazilija)
| party_leader9   =
| percentage9     = 5,34
| last_election9  = 0
| seats9          = 3
| party10         = Podemos (Brazil)
| party_leader10  = [[Alexandre Giordano]]
| percentage10    = 1.91
| last_election10 = 3
| seats10         = 2
| party11         = Brazilska stranka socialne demokracije
| party_leader11  = [[Plínio Valério]]
| percentage11    = 1,34
| last_election11 = 4
| seats11         = 2
| party12         = Trajnostna mreža
| party_leader12  =
| percentage12    = 5,20
| last_election12 = 0
| seats12         = 1
| party13         = Demokratična delavska stranka (Brazilija)
| party_leader13  = [[Weverton Rocha]]
| percentage13    = 2,60
| last_election13 = 2
| seats13         = 1
| map             = 2026 Brazilian Senate elections.svg
}}}}}}
}}
4. oktobra 2026 so v [[Brazilija|Braziliji]] potekale splošne volitve za izvolitev [[predsednik Brazilije|predsednika]], [[podpredsednik Brazilije|podpredsednika]], članov [[Nacionalni kongres Brazilije|Nacionalnega kongresa]], [[volitve guvernerjev v Braziliji leta 2026|guvernerjev in podguvernerjev]] ter [[zakonodajni zbori zveznih držav Brazilije|zakonodajnih zborov]] vseh [[zvezne enote Brazilije|zveznih enot]] ter okrajnega sveta [[Fernando de Noronha]]. Ker noben kandidat za predsednika (in v nekaterih zveznih državah tudi za guvernerja) v prvem krogu ni prejel več kot polovice veljavnih glasov, je 25. oktobra potekal drugi krog volitev.

V prvem krogu je senator [[Flávio Bolsonaro]] iz zvezne države [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]], najstarejši sin nekdanjega predsednika [[Jair Bolsonaro|Jairja Bolsonara]], vodil s 47&amp;nbsp;% glasov pred dosedanjim predsednikom [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luizom Ináciem Lulo da Silva]], ki je prejel 45&amp;nbsp;% glasov.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Wells |first=Ione |url=https://www.bbc.com/news/articles/ck1l34ed592no |title=Brazil election goes to run-off as right-wing Flávio Bolsonaro wins first round |publisher=BBC News |date=4 October 2026 |access-date=4 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Magalhaes |first1=Luciana Novaes |last2=Paraguassu |first2=Lisandra |last3=Brito |first3=Ricardo |last4=O'Boyle |first4=Brendan |last5=Brito |first5=Ricardo |last6=O'Boyle |first6=Brendan |date=4 October 2026 |title=Bolsonaro beats expectations in Brazil presidential vote, will face Lula in runoff |url=https://www.reuters.com/world/americas/brazilians-head-polls-high-stakes-polarized-election-2026-10-04/ |access-date=5 October 2026 |publisher=Reuters |language=en}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je Lula premagal poraz iz prvega kroga in bil v [[presenetljiva zmaga|presenetljivi zmagi]] ponovno izvoljen za četrti, nezaporedni mandat predsednika, pri čemer je presegel svoj rezultat iz leta 2022.&lt;ref name=&quot;Bloomberg261025&quot;&gt;{{cite news|last = Iglesias|first = Simone|title = Lula Wins a Record Fourth Term in Brazil in a Surprise Comeback|url = https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-10-25/lula-wins-a-record-fourth-term-in-brazil-in-a-surprise-comeback|website = Bloomberg|date = 26 October 2026|access-date = 26 October 2026}}&lt;/ref&gt; To je bil prvi primer brazilskih predsedniških volitev, na katerih je bil kandidat z največ glasovi v prvem krogu poražen v drugem krogu.&lt;ref&gt;{{cite web |date=26 October 2026 |title=Brazil elections: Lula beats Bolsonaro to win fourth term - follow live |url=https://www.bbc.com/news/live/cmgelnrd4r3jt?post=asset%3A03819d35-66f9-40bb-acbc-695ac227351e#post |access-date=26 October 2026 |website=BBC News |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{opombe}}

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Volitve v Braziliji]]</text>
      <sha1>4xszibd54a44rulkgrzyegcv5yqd6yi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Volitve v Braziliji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610443</id>
    <revision>
      <id>6771546</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:09:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Volitve|volitvah]] v [[Brazilija|Braziliji]]. {{Kategorija v Zbirki|Elections in Brazil}}  [[Kategorija:Volitve po državah|Brazilija]] [[Kategorija:Politika Brazilije]] [[Kategorija:Dogodki v Braziliji]]«</comment>
      <origin>6771546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="293" sha1="l045zkcjy7xel0h6x86ibsjis0241lx" xml:space="preserve">Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Volitve|volitvah]] v [[Brazilija|Braziliji]].
{{Kategorija v Zbirki|Elections in Brazil}}

[[Kategorija:Volitve po državah|Brazilija]]
[[Kategorija:Politika Brazilije]]
[[Kategorija:Dogodki v Braziliji]]</text>
      <sha1>l045zkcjy7xel0h6x86ibsjis0241lx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Dogodki v Braziliji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610444</id>
    <revision>
      <id>6771547</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:10:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Zgodovina Brazilije]] [[Kategorija:Dogodki v Južni Ameriki po državah|Brazilija]] [[Kategorija:Dogodki po državah|Brazilija]]«</comment>
      <origin>6771547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141" sha1="ib8pnnucb5r2bibbi5vspb6jtayz58b" xml:space="preserve">[[Kategorija:Zgodovina Brazilije]]
[[Kategorija:Dogodki v Južni Ameriki po državah|Brazilija]]
[[Kategorija:Dogodki po državah|Brazilija]]</text>
      <sha1>ib8pnnucb5r2bibbi5vspb6jtayz58b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Dogodki v Južni Ameriki po državah</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610445</id>
    <revision>
      <id>6771548</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:11:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{CatAutoTOC}}  {{container category}}  [[Kategorija:Dogodki v Južni Ameriki| države]] [[Kategorija:Zgodovina Južne Amerike po državah| Dogodki]]«</comment>
      <origin>6771548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149" sha1="mxo9eb5lbuq02qz0sx5gbih5edbjqt3" xml:space="preserve">{{CatAutoTOC}}

{{container category}}

[[Kategorija:Dogodki v Južni Ameriki| države]]
[[Kategorija:Zgodovina Južne Amerike po državah| Dogodki]]</text>
      <sha1>mxo9eb5lbuq02qz0sx5gbih5edbjqt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Dogodki v Južni Ameriki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610446</id>
    <revision>
      <id>6771549</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:12:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{CatAutoTOC}}  {{Commons category|Events in South America}}  [[Kategorija:Zgodovina Južne Amerike|*]] [[Kategorija:Dogodki po celinah|Južna Amerika]] [[Kategorija:Južna Amerika]]«</comment>
      <origin>6771549</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="182" sha1="h4z28w1p79une7c9499yq90b1eusm4y" xml:space="preserve">{{CatAutoTOC}}

{{Commons category|Events in South America}}

[[Kategorija:Zgodovina Južne Amerike|*]]
[[Kategorija:Dogodki po celinah|Južna Amerika]]
[[Kategorija:Južna Amerika]]</text>
      <sha1>h4z28w1p79une7c9499yq90b1eusm4y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Zgodovina Južne Amerike po državah</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610447</id>
    <revision>
      <id>6771551</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:13:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{container category}}  {{portal|Južna Amerika|Zgodovina}} {{Commons category|History of South America by country}}  [[Kategorija:Zgodovina Južne Amerike| ]] [[Kategorija:Južnoameriške države| Zgodovina]] [[Kategorija:Zgodovina po celinah in državah|Južna Amerika]]«</comment>
      <origin>6771551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="272" sha1="89342tl0nve88apqb1smyu4sfdajr5v" xml:space="preserve">{{container category}}

{{portal|Južna Amerika|Zgodovina}}
{{Commons category|History of South America by country}}

[[Kategorija:Zgodovina Južne Amerike| ]]
[[Kategorija:Južnoameriške države| Zgodovina]]
[[Kategorija:Zgodovina po celinah in državah|Južna Amerika]]</text>
      <sha1>89342tl0nve88apqb1smyu4sfdajr5v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Flávio Bolsonaro</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610448</id>
    <revision>
      <id>6771557</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:38:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno po en. [[:Flávio Bolsonaro]]</comment>
      <origin>6771557</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9022" sha1="ib680dvmb0715wzuc5jbu3qoeo4g1es" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| name               = Flávio Bolsonaro
| honorific_suffix   = [[red pomorske časti (Brazilija)GOMN]] [[red Rio Branco|GORB]]
| image              = Foto oficial do senador Flávio Bolsonaro (v. AgSen) (3x4).jpg
| caption            = Uradni portret, 2019
| office1            = [[Senator (Brazilija)|Član zveznega senata]]
| term_start1        = 1. februar 2019
| term_end1          = 
| predecessor1       = [[Lindbergh Farias]]
| successor1         = &lt;!-- [[Carlos Jordy]] (elect) --&gt;
| constituency1      = [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]]
| office2            = [[Državni poslanec iz Ria de Janeira]]
| term_start2        = 1. february 2003
| term_end2          = 1. february 2019
| constituency2      = celotno območje
| party              = [[Liberalna stranka (Brazilija, 2006)|PL]] (2021–danes)
| other_party        = {{plainlist|
* [[Brazilska progresivna stranka|PPB]] (2001–2003)
* [[Progressistas|PP]] (2003–2005, 2005–2016)
* [[Demokrati (Brazilija)|PFL]] (2005)
* [[Socialna krščanska stranka (Brazilija)|PSC]] (2016–2018)
* [[Socialna liberalna stranka (Brazilija)|PSL]] (2018–2019)
* [[Republikanci (Brazilija)|Republicanos]] (2020–2021)
* [[Patriota]] (2021)
}}
| birth_name         = Flávio Nantes Bolsonaro
| birth_date         = {{birth date and age|1981|4|30|df=y}}
| birth_place        = [[Resende, Rio de Janeiro]], Brazilija
| citizenship       = {{plainlist|
* Brazil
* Italija (od 2023)&lt;ref&gt;{{cite news |title=US to grant Flavio Bolsonaro visa as he flees Brazil after election loss |url=https://www.afp.com/en/us-grant-flavio-bolsonaro-visa-he-flees-brazil-after-election-loss |access-date=28 October 2026 |work=Agence France-Presse |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028061009/https://www.afp.com/en/us-grant-flavio-bolsonaro-visa-he-flees-brazil-after-election-loss |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
}}
| father             = [[Jair Bolsonaro]]
| mother             = [[Rogéria Bolsonaro]]
| relatives          = {{plainlist|
* [[Carlos Bolsonaro]] (brat)
* [[Eduardo Bolsonaro]] (brat)
* [[Jair Renan Bolsonaro]] (polbrat)
* [[Michelle Bolsonaro]] (mačeha)}}
| education          = [[Universidade Candido Mendes|Univerza Candida Mendesa]] ([[bakalavreat iz prava|LLB]])
| spouse             = {{marriage|Fernanda Antunes Figueira|25 May 2010}}
| children           = 2
| occupation         = {{flatlist|
* politik
* poslovnež
* pravnik
}}
| website            = {{URL|https://www.flaviobolsonaro.com.br/|flaviobolsonaro.com.br}}
| module             = {{listen voice
| name        = Bolsonaro
| filename    = Voice of Flávio Bolsonaro, October 2026.mp3
| description = Bolsonaro po [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|porazu]] proti [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luli]], » «, ko je izjavil, da je bil izid »prekleta sramota«; manj kot 48 ur pozneje je pobegnil v ZDA
| recorded    = 26. oktober 2026
}}
}}

'''Flávio Nantes Bolsonaro''' ({{ipa|pt-br|ˈflavju bowsoˈnaɾu|lang}}; rojen 30. aprila 1981) je brazilski odvetnik in konservativni politik, ki od leta 2019 opravlja funkcijo [[Zvezni senat (Brazilija)|senatorja]] za [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=29 November 2021 |title=Flávio e Rogério Marinho se filiam ao PL junto com Bolsonaro |url=https://valor.globo.com/politica/noticia/2021/11/29/flavio-e-rogerio-marinho-se-filiam-ao-pl-junto-com-bolsonaro.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=Valor Econômico |language=pt-br}}&lt;/ref&gt; Je sin 38. [[predsednik Brazilije|predsednika Brazilije]], [[Jaira Bolsonara]], in član [[Liberalna stranka (Brazilija, 2006)|Liberalne stranke]] (PL). Pred tem je bil od leta 2003 do 2019 [[zakonodajna skupščina Ria de Janeira|poslanec v zakonodajni skupščini Ria de Janeira]].

Bolsonaro je kot zvezni poslanec predsedoval posebnemu odboru za načrtovanje družine.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Alerj - Deputado |url=http://www.alerj.rj.gov.br/common/deputado.asp?codigo=143 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129035230/http://www.alerj.rj.gov.br/common/deputado.asp?codigo=143 |archive-date=29 November 2014 |access-date=6 December 2025 |website=www.alerj.rj.gov.br}}&lt;/ref&gt; Vrhunec njegove politične kariere je bila izvolitev v senat leta 2018, kjer je prejel 4,38 milijona glasov.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 October 2018 |title=RJ elege Flávio Bolsonaro e Arolde de Oliveira para o Senado |url=https://g1.globo.com/rj/rio-de-janeiro/eleicoes/2018/noticia/2018/10/07/rj-elege-flavio-bolsonaro-para-o-senado.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=G1 |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt; Podobno kot pri njegovem očetu so tudi njegovo politično kariero zaznamovale kontroverzne izjave.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=23 October 2025 |title='Traidores da pátria': governistas reagem a sugestão de Flávio Bolsonaro para que EUA ataquem barcos com drogas no Rio |url=https://oglobo.globo.com/blogs/sonar-a-escuta-das-redes/post/2025/10/traidores-da-patria-governistas-reagem-a-sugestao-de-flavio-bolsonaro-para-que-eua-ataquem-barcos-com-drogas-no-rio.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=O Globo |language=pt-br}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=15 April 2025 |title=Flávio Bolsonaro: a trajetória do senador e polêmicas |url=https://ndmais.com.br/politica/flavio-bolsonaro-trajetoria-do-senador-polemicas/ |access-date=6 December 2025 |website=ndmais.com.br |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=8 March 2022 |title=Relembre declarações com ofensas às mulheres feitas pelo presidente e a família Bolsonaro |url=https://oglobo.globo.com/politica/relembre-declaracoes-com-ofensas-as-mulheres-feitas-pelo-presidente-a-familia-bolsonaro-25423642 |access-date=6 December 2025 |website=O Globo |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt; Trenutno potekajo zoper njega preiskave zaradi več kaznivih dejanj.&lt;ref&gt;https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/10/07/in-brazil-scandals-fail-to-slow-flavio-bolsonaro-s-political-rise_6758335_4.html&lt;/ref&gt; Bolsonaro je bil kandidat stranke PL na [[splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsedniških volitvah leta 2026]] s podporo svojega očeta,&lt;ref name=&quot;Flavio&quot;&gt;{{cite web |title=Bolsonaro's eldest son touts father's backing for Brazil presidency in 2026 |url=https://www.reuters.com/world/americas/bolsonaro-supports-eldest-sons-presidential-run-next-year-2025-12-05/ |website=[[Reuters]] |access-date=5 December 2025 |language=en |date=5 December 2025}}&lt;/ref&gt; vendar je v drugem krogu izgubil proti takratnemu predsedniku (in Jairjevemu nasprotniku na [[splošne volitve v Braziliji leta 2022|volitvah leta 2022]]) [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luli da Silvi]], potem ko je v prvem krogu zasedel prvo mesto.&lt;ref name=&quot;resultados.tse.jus.br&quot;&gt;{{cite web |title=Eleições 2026 |url= https://resultados.tse.jus.br/oficial/app/index.html#/eleicao/6257/uf/br/cargo/1/vis/nominal/resultados |website=[[Superior Electoral Court]] |access-date= 20 October 2026 |language=pt-BR |date=5 October 2026}}&lt;/ref&gt; Je prvi brazilski predsedniški kandidat, ki je v prvem krogu zasedel prvo mesto, a v drugem krogu izgubil.

Njegova politična kariera je tesno povezana z očetom in vključuje kontroverzna stališča glede [[vojaška diktatura v Braziliji|vojaške diktature v Braziliji]], [[brazilsko kazensko pravosodje|kazenskega pravosodja]] ter [[smrtna kazen v Braziliji|smrtne kazni]], pa tudi vpletenost v preiskavo korupcije »Rachadinhas«. V svoji predvolilni kampanji je poudarjal javno varnost, medtem ko so njegove politične dejavnosti sprožile tudi polemike zaradi domnevnih povezav s [[škandal Banco Master|škandalom Banco Master]] in financiranjem filma »[[Dark Horse (film, 2026)|Dark Horse]]«. Ministrica za okolje [[Marina Silva]] in drugi so opozorili na tveganja za [[amazonski deževni gozd]], če bi postal predsednik.&lt;ref name=&quot;Website-1&quot;&gt;{{Cite web |date=5 September 2025 |title=Brazil’s Amazon rainforest is at risk if Bolsonaro wins – but its low-carbon economy is here to stay {{!}} Chatham House – International Affairs Think Tank |url=https://www.chathamhouse.org/2026/10/brazils-amazon-rainforest-risk-if-bolsonaro-wins-its-low-carbon-economy-here-stay |access-date=20 October 2026 |website=www.chathamhouse.org |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EuroNews191026&quot;&gt;{{Cite web |date=19 October 2026 |title='The formula works': How Brazil brought deforestation to a record-low |url=https://www.euronews.com/2026/10/19/amazon-deforestation-hits-record-low-in-brazil-but-el-nino-and-a-tight-election-threaten-t |access-date=22 October 2026 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guardian101026&quot;&gt;{{Cite news |last=Phillips |first=Tom |date=10 October 2026 |title=Marina Silva on Flávio Bolsonaro: He will try to finish his father's 'perverse project' to destroy the Amazon |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/10/marina-silva-flavio-bolsonaro-the-amazon-brazil-president-far-right |access-date=20 October 2026 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}</text>
      <sha1>ib680dvmb0715wzuc5jbu3qoeo4g1es</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771561</id>
      <parentid>6771557</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:41:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Živeče osebe]]; +[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]; +[[Kategorija:Brazilski politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6771561</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9119" sha1="d9ovdf7u1fxwvko6lex9jekejqejni1" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| name               = Flávio Bolsonaro
| honorific_suffix   = [[red pomorske časti (Brazilija)GOMN]] [[red Rio Branco|GORB]]
| image              = Foto oficial do senador Flávio Bolsonaro (v. AgSen) (3x4).jpg
| caption            = Uradni portret, 2019
| office1            = [[Senator (Brazilija)|Član zveznega senata]]
| term_start1        = 1. februar 2019
| term_end1          = 
| predecessor1       = [[Lindbergh Farias]]
| successor1         = &lt;!-- [[Carlos Jordy]] (elect) --&gt;
| constituency1      = [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]]
| office2            = [[Državni poslanec iz Ria de Janeira]]
| term_start2        = 1. february 2003
| term_end2          = 1. february 2019
| constituency2      = celotno območje
| party              = [[Liberalna stranka (Brazilija, 2006)|PL]] (2021–danes)
| other_party        = {{plainlist|
* [[Brazilska progresivna stranka|PPB]] (2001–2003)
* [[Progressistas|PP]] (2003–2005, 2005–2016)
* [[Demokrati (Brazilija)|PFL]] (2005)
* [[Socialna krščanska stranka (Brazilija)|PSC]] (2016–2018)
* [[Socialna liberalna stranka (Brazilija)|PSL]] (2018–2019)
* [[Republikanci (Brazilija)|Republicanos]] (2020–2021)
* [[Patriota]] (2021)
}}
| birth_name         = Flávio Nantes Bolsonaro
| birth_date         = {{birth date and age|1981|4|30|df=y}}
| birth_place        = [[Resende, Rio de Janeiro]], Brazilija
| citizenship       = {{plainlist|
* Brazil
* Italija (od 2023)&lt;ref&gt;{{cite news |title=US to grant Flavio Bolsonaro visa as he flees Brazil after election loss |url=https://www.afp.com/en/us-grant-flavio-bolsonaro-visa-he-flees-brazil-after-election-loss |access-date=28 October 2026 |work=Agence France-Presse |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028061009/https://www.afp.com/en/us-grant-flavio-bolsonaro-visa-he-flees-brazil-after-election-loss |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
}}
| father             = [[Jair Bolsonaro]]
| mother             = [[Rogéria Bolsonaro]]
| relatives          = {{plainlist|
* [[Carlos Bolsonaro]] (brat)
* [[Eduardo Bolsonaro]] (brat)
* [[Jair Renan Bolsonaro]] (polbrat)
* [[Michelle Bolsonaro]] (mačeha)}}
| education          = [[Universidade Candido Mendes|Univerza Candida Mendesa]] ([[bakalavreat iz prava|LLB]])
| spouse             = {{marriage|Fernanda Antunes Figueira|25 May 2010}}
| children           = 2
| occupation         = {{flatlist|
* politik
* poslovnež
* pravnik
}}
| website            = {{URL|https://www.flaviobolsonaro.com.br/|flaviobolsonaro.com.br}}
| module             = {{listen voice
| name        = Bolsonaro
| filename    = Voice of Flávio Bolsonaro, October 2026.mp3
| description = Bolsonaro po [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|porazu]] proti [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luli]], » «, ko je izjavil, da je bil izid »prekleta sramota«; manj kot 48 ur pozneje je pobegnil v ZDA
| recorded    = 26. oktober 2026
}}
}}

'''Flávio Nantes Bolsonaro''' ({{ipa|pt-br|ˈflavju bowsoˈnaɾu|lang}}; rojen 30. aprila 1981) je brazilski odvetnik in konservativni politik, ki od leta 2019 opravlja funkcijo [[Zvezni senat (Brazilija)|senatorja]] za [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=29 November 2021 |title=Flávio e Rogério Marinho se filiam ao PL junto com Bolsonaro |url=https://valor.globo.com/politica/noticia/2021/11/29/flavio-e-rogerio-marinho-se-filiam-ao-pl-junto-com-bolsonaro.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=Valor Econômico |language=pt-br}}&lt;/ref&gt; Je sin 38. [[predsednik Brazilije|predsednika Brazilije]], [[Jaira Bolsonara]], in član [[Liberalna stranka (Brazilija, 2006)|Liberalne stranke]] (PL). Pred tem je bil od leta 2003 do 2019 [[zakonodajna skupščina Ria de Janeira|poslanec v zakonodajni skupščini Ria de Janeira]].

Bolsonaro je kot zvezni poslanec predsedoval posebnemu odboru za načrtovanje družine.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Alerj - Deputado |url=http://www.alerj.rj.gov.br/common/deputado.asp?codigo=143 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129035230/http://www.alerj.rj.gov.br/common/deputado.asp?codigo=143 |archive-date=29 November 2014 |access-date=6 December 2025 |website=www.alerj.rj.gov.br}}&lt;/ref&gt; Vrhunec njegove politične kariere je bila izvolitev v senat leta 2018, kjer je prejel 4,38 milijona glasov.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 October 2018 |title=RJ elege Flávio Bolsonaro e Arolde de Oliveira para o Senado |url=https://g1.globo.com/rj/rio-de-janeiro/eleicoes/2018/noticia/2018/10/07/rj-elege-flavio-bolsonaro-para-o-senado.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=G1 |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt; Podobno kot pri njegovem očetu so tudi njegovo politično kariero zaznamovale kontroverzne izjave.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=23 October 2025 |title='Traidores da pátria': governistas reagem a sugestão de Flávio Bolsonaro para que EUA ataquem barcos com drogas no Rio |url=https://oglobo.globo.com/blogs/sonar-a-escuta-das-redes/post/2025/10/traidores-da-patria-governistas-reagem-a-sugestao-de-flavio-bolsonaro-para-que-eua-ataquem-barcos-com-drogas-no-rio.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=O Globo |language=pt-br}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=15 April 2025 |title=Flávio Bolsonaro: a trajetória do senador e polêmicas |url=https://ndmais.com.br/politica/flavio-bolsonaro-trajetoria-do-senador-polemicas/ |access-date=6 December 2025 |website=ndmais.com.br |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=8 March 2022 |title=Relembre declarações com ofensas às mulheres feitas pelo presidente e a família Bolsonaro |url=https://oglobo.globo.com/politica/relembre-declaracoes-com-ofensas-as-mulheres-feitas-pelo-presidente-a-familia-bolsonaro-25423642 |access-date=6 December 2025 |website=O Globo |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt; Trenutno potekajo zoper njega preiskave zaradi več kaznivih dejanj.&lt;ref&gt;https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/10/07/in-brazil-scandals-fail-to-slow-flavio-bolsonaro-s-political-rise_6758335_4.html&lt;/ref&gt; Bolsonaro je bil kandidat stranke PL na [[splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsedniških volitvah leta 2026]] s podporo svojega očeta,&lt;ref name=&quot;Flavio&quot;&gt;{{cite web |title=Bolsonaro's eldest son touts father's backing for Brazil presidency in 2026 |url=https://www.reuters.com/world/americas/bolsonaro-supports-eldest-sons-presidential-run-next-year-2025-12-05/ |website=[[Reuters]] |access-date=5 December 2025 |language=en |date=5 December 2025}}&lt;/ref&gt; vendar je v drugem krogu izgubil proti takratnemu predsedniku (in Jairjevemu nasprotniku na [[splošne volitve v Braziliji leta 2022|volitvah leta 2022]]) [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luli da Silvi]], potem ko je v prvem krogu zasedel prvo mesto.&lt;ref name=&quot;resultados.tse.jus.br&quot;&gt;{{cite web |title=Eleições 2026 |url= https://resultados.tse.jus.br/oficial/app/index.html#/eleicao/6257/uf/br/cargo/1/vis/nominal/resultados |website=[[Superior Electoral Court]] |access-date= 20 October 2026 |language=pt-BR |date=5 October 2026}}&lt;/ref&gt; Je prvi brazilski predsedniški kandidat, ki je v prvem krogu zasedel prvo mesto, a v drugem krogu izgubil.

Njegova politična kariera je tesno povezana z očetom in vključuje kontroverzna stališča glede [[vojaška diktatura v Braziliji|vojaške diktature v Braziliji]], [[brazilsko kazensko pravosodje|kazenskega pravosodja]] ter [[smrtna kazen v Braziliji|smrtne kazni]], pa tudi vpletenost v preiskavo korupcije »Rachadinhas«. V svoji predvolilni kampanji je poudarjal javno varnost, medtem ko so njegove politične dejavnosti sprožile tudi polemike zaradi domnevnih povezav s [[škandal Banco Master|škandalom Banco Master]] in financiranjem filma »[[Dark Horse (film, 2026)|Dark Horse]]«. Ministrica za okolje [[Marina Silva]] in drugi so opozorili na tveganja za [[amazonski deževni gozd]], če bi postal predsednik.&lt;ref name=&quot;Website-1&quot;&gt;{{Cite web |date=5 September 2025 |title=Brazil’s Amazon rainforest is at risk if Bolsonaro wins – but its low-carbon economy is here to stay {{!}} Chatham House – International Affairs Think Tank |url=https://www.chathamhouse.org/2026/10/brazils-amazon-rainforest-risk-if-bolsonaro-wins-its-low-carbon-economy-here-stay |access-date=20 October 2026 |website=www.chathamhouse.org |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EuroNews191026&quot;&gt;{{Cite web |date=19 October 2026 |title='The formula works': How Brazil brought deforestation to a record-low |url=https://www.euronews.com/2026/10/19/amazon-deforestation-hits-record-low-in-brazil-but-el-nino-and-a-tight-election-threaten-t |access-date=22 October 2026 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guardian101026&quot;&gt;{{Cite news |last=Phillips |first=Tom |date=10 October 2026 |title=Marina Silva on Flávio Bolsonaro: He will try to finish his father's 'perverse project' to destroy the Amazon |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/10/marina-silva-flavio-bolsonaro-the-amazon-brazil-president-far-right |access-date=20 October 2026 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Živeče osebe]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Brazilski politiki]]</text>
      <sha1>d9ovdf7u1fxwvko6lex9jekejqejni1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771564</id>
      <parentid>6771561</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:46:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>defaultsort</comment>
      <origin>6771564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9153" sha1="p300ywvab74sc698rgbiw67faa0s388" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| name               = Flávio Bolsonaro
| honorific_suffix   = [[red pomorske časti (Brazilija)GOMN]] [[red Rio Branco|GORB]]
| image              = Foto oficial do senador Flávio Bolsonaro (v. AgSen) (3x4).jpg
| caption            = Uradni portret, 2019
| office1            = [[Senator (Brazilija)|Član zveznega senata]]
| term_start1        = 1. februar 2019
| term_end1          = 
| predecessor1       = [[Lindbergh Farias]]
| successor1         = &lt;!-- [[Carlos Jordy]] (elect) --&gt;
| constituency1      = [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]]
| office2            = [[Državni poslanec iz Ria de Janeira]]
| term_start2        = 1. february 2003
| term_end2          = 1. february 2019
| constituency2      = celotno območje
| party              = [[Liberalna stranka (Brazilija, 2006)|PL]] (2021–danes)
| other_party        = {{plainlist|
* [[Brazilska progresivna stranka|PPB]] (2001–2003)
* [[Progressistas|PP]] (2003–2005, 2005–2016)
* [[Demokrati (Brazilija)|PFL]] (2005)
* [[Socialna krščanska stranka (Brazilija)|PSC]] (2016–2018)
* [[Socialna liberalna stranka (Brazilija)|PSL]] (2018–2019)
* [[Republikanci (Brazilija)|Republicanos]] (2020–2021)
* [[Patriota]] (2021)
}}
| birth_name         = Flávio Nantes Bolsonaro
| birth_date         = {{birth date and age|1981|4|30|df=y}}
| birth_place        = [[Resende, Rio de Janeiro]], Brazilija
| citizenship       = {{plainlist|
* Brazil
* Italija (od 2023)&lt;ref&gt;{{cite news |title=US to grant Flavio Bolsonaro visa as he flees Brazil after election loss |url=https://www.afp.com/en/us-grant-flavio-bolsonaro-visa-he-flees-brazil-after-election-loss |access-date=28 October 2026 |work=Agence France-Presse |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028061009/https://www.afp.com/en/us-grant-flavio-bolsonaro-visa-he-flees-brazil-after-election-loss |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
}}
| father             = [[Jair Bolsonaro]]
| mother             = [[Rogéria Bolsonaro]]
| relatives          = {{plainlist|
* [[Carlos Bolsonaro]] (brat)
* [[Eduardo Bolsonaro]] (brat)
* [[Jair Renan Bolsonaro]] (polbrat)
* [[Michelle Bolsonaro]] (mačeha)}}
| education          = [[Universidade Candido Mendes|Univerza Candida Mendesa]] ([[bakalavreat iz prava|LLB]])
| spouse             = {{marriage|Fernanda Antunes Figueira|25 May 2010}}
| children           = 2
| occupation         = {{flatlist|
* politik
* poslovnež
* pravnik
}}
| website            = {{URL|https://www.flaviobolsonaro.com.br/|flaviobolsonaro.com.br}}
| module             = {{listen voice
| name        = Bolsonaro
| filename    = Voice of Flávio Bolsonaro, October 2026.mp3
| description = Bolsonaro po [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|porazu]] proti [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luli]], » «, ko je izjavil, da je bil izid »prekleta sramota«; manj kot 48 ur pozneje je pobegnil v ZDA
| recorded    = 26. oktober 2026
}}
}}

'''Flávio Nantes Bolsonaro''' ({{ipa|pt-br|ˈflavju bowsoˈnaɾu|lang}}; rojen 30. aprila 1981) je brazilski odvetnik in konservativni politik, ki od leta 2019 opravlja funkcijo [[Zvezni senat (Brazilija)|senatorja]] za [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=29 November 2021 |title=Flávio e Rogério Marinho se filiam ao PL junto com Bolsonaro |url=https://valor.globo.com/politica/noticia/2021/11/29/flavio-e-rogerio-marinho-se-filiam-ao-pl-junto-com-bolsonaro.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=Valor Econômico |language=pt-br}}&lt;/ref&gt; Je sin 38. [[predsednik Brazilije|predsednika Brazilije]], [[Jaira Bolsonara]], in član [[Liberalna stranka (Brazilija, 2006)|Liberalne stranke]] (PL). Pred tem je bil od leta 2003 do 2019 [[zakonodajna skupščina Ria de Janeira|poslanec v zakonodajni skupščini Ria de Janeira]].

Bolsonaro je kot zvezni poslanec predsedoval posebnemu odboru za načrtovanje družine.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Alerj - Deputado |url=http://www.alerj.rj.gov.br/common/deputado.asp?codigo=143 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129035230/http://www.alerj.rj.gov.br/common/deputado.asp?codigo=143 |archive-date=29 November 2014 |access-date=6 December 2025 |website=www.alerj.rj.gov.br}}&lt;/ref&gt; Vrhunec njegove politične kariere je bila izvolitev v senat leta 2018, kjer je prejel 4,38 milijona glasov.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 October 2018 |title=RJ elege Flávio Bolsonaro e Arolde de Oliveira para o Senado |url=https://g1.globo.com/rj/rio-de-janeiro/eleicoes/2018/noticia/2018/10/07/rj-elege-flavio-bolsonaro-para-o-senado.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=G1 |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt; Podobno kot pri njegovem očetu so tudi njegovo politično kariero zaznamovale kontroverzne izjave.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=23 October 2025 |title='Traidores da pátria': governistas reagem a sugestão de Flávio Bolsonaro para que EUA ataquem barcos com drogas no Rio |url=https://oglobo.globo.com/blogs/sonar-a-escuta-das-redes/post/2025/10/traidores-da-patria-governistas-reagem-a-sugestao-de-flavio-bolsonaro-para-que-eua-ataquem-barcos-com-drogas-no-rio.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=O Globo |language=pt-br}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=15 April 2025 |title=Flávio Bolsonaro: a trajetória do senador e polêmicas |url=https://ndmais.com.br/politica/flavio-bolsonaro-trajetoria-do-senador-polemicas/ |access-date=6 December 2025 |website=ndmais.com.br |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=8 March 2022 |title=Relembre declarações com ofensas às mulheres feitas pelo presidente e a família Bolsonaro |url=https://oglobo.globo.com/politica/relembre-declaracoes-com-ofensas-as-mulheres-feitas-pelo-presidente-a-familia-bolsonaro-25423642 |access-date=6 December 2025 |website=O Globo |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt; Trenutno potekajo zoper njega preiskave zaradi več kaznivih dejanj.&lt;ref&gt;https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/10/07/in-brazil-scandals-fail-to-slow-flavio-bolsonaro-s-political-rise_6758335_4.html&lt;/ref&gt; Bolsonaro je bil kandidat stranke PL na [[splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsedniških volitvah leta 2026]] s podporo svojega očeta,&lt;ref name=&quot;Flavio&quot;&gt;{{cite web |title=Bolsonaro's eldest son touts father's backing for Brazil presidency in 2026 |url=https://www.reuters.com/world/americas/bolsonaro-supports-eldest-sons-presidential-run-next-year-2025-12-05/ |website=[[Reuters]] |access-date=5 December 2025 |language=en |date=5 December 2025}}&lt;/ref&gt; vendar je v drugem krogu izgubil proti takratnemu predsedniku (in Jairjevemu nasprotniku na [[splošne volitve v Braziliji leta 2022|volitvah leta 2022]]) [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luli da Silvi]], potem ko je v prvem krogu zasedel prvo mesto.&lt;ref name=&quot;resultados.tse.jus.br&quot;&gt;{{cite web |title=Eleições 2026 |url= https://resultados.tse.jus.br/oficial/app/index.html#/eleicao/6257/uf/br/cargo/1/vis/nominal/resultados |website=[[Superior Electoral Court]] |access-date= 20 October 2026 |language=pt-BR |date=5 October 2026}}&lt;/ref&gt; Je prvi brazilski predsedniški kandidat, ki je v prvem krogu zasedel prvo mesto, a v drugem krogu izgubil.

Njegova politična kariera je tesno povezana z očetom in vključuje kontroverzna stališča glede [[vojaška diktatura v Braziliji|vojaške diktature v Braziliji]], [[brazilsko kazensko pravosodje|kazenskega pravosodja]] ter [[smrtna kazen v Braziliji|smrtne kazni]], pa tudi vpletenost v preiskavo korupcije »Rachadinhas«. V svoji predvolilni kampanji je poudarjal javno varnost, medtem ko so njegove politične dejavnosti sprožile tudi polemike zaradi domnevnih povezav s [[škandal Banco Master|škandalom Banco Master]] in financiranjem filma »[[Dark Horse (film, 2026)|Dark Horse]]«. Ministrica za okolje [[Marina Silva]] in drugi so opozorili na tveganja za [[amazonski deževni gozd]], če bi postal predsednik.&lt;ref name=&quot;Website-1&quot;&gt;{{Cite web |date=5 September 2025 |title=Brazil’s Amazon rainforest is at risk if Bolsonaro wins – but its low-carbon economy is here to stay {{!}} Chatham House – International Affairs Think Tank |url=https://www.chathamhouse.org/2026/10/brazils-amazon-rainforest-risk-if-bolsonaro-wins-its-low-carbon-economy-here-stay |access-date=20 October 2026 |website=www.chathamhouse.org |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EuroNews191026&quot;&gt;{{Cite web |date=19 October 2026 |title='The formula works': How Brazil brought deforestation to a record-low |url=https://www.euronews.com/2026/10/19/amazon-deforestation-hits-record-low-in-brazil-but-el-nino-and-a-tight-election-threaten-t |access-date=22 October 2026 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guardian101026&quot;&gt;{{Cite news |last=Phillips |first=Tom |date=10 October 2026 |title=Marina Silva on Flávio Bolsonaro: He will try to finish his father's 'perverse project' to destroy the Amazon |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/10/marina-silva-flavio-bolsonaro-the-amazon-brazil-president-far-right |access-date=20 October 2026 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{DEFAULTSORT:Bolsonaro, Flavio}}
[[Kategorija:Živeče osebe]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Brazilski politiki]]</text>
      <sha1>p300ywvab74sc698rgbiw67faa0s388</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771569</id>
      <parentid>6771564</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T15:52:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek: Jairjev -&gt; Jairov</comment>
      <origin>6771569</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9152" sha1="m80alm7f3w8ugpuz3uqpkl7rfatvq0n" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| name               = Flávio Bolsonaro
| honorific_suffix   = [[red pomorske časti (Brazilija)GOMN]] [[red Rio Branco|GORB]]
| image              = Foto oficial do senador Flávio Bolsonaro (v. AgSen) (3x4).jpg
| caption            = Uradni portret, 2019
| office1            = [[Senator (Brazilija)|Član zveznega senata]]
| term_start1        = 1. februar 2019
| term_end1          = 
| predecessor1       = [[Lindbergh Farias]]
| successor1         = &lt;!-- [[Carlos Jordy]] (elect) --&gt;
| constituency1      = [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]]
| office2            = [[Državni poslanec iz Ria de Janeira]]
| term_start2        = 1. february 2003
| term_end2          = 1. february 2019
| constituency2      = celotno območje
| party              = [[Liberalna stranka (Brazilija, 2006)|PL]] (2021–danes)
| other_party        = {{plainlist|
* [[Brazilska progresivna stranka|PPB]] (2001–2003)
* [[Progressistas|PP]] (2003–2005, 2005–2016)
* [[Demokrati (Brazilija)|PFL]] (2005)
* [[Socialna krščanska stranka (Brazilija)|PSC]] (2016–2018)
* [[Socialna liberalna stranka (Brazilija)|PSL]] (2018–2019)
* [[Republikanci (Brazilija)|Republicanos]] (2020–2021)
* [[Patriota]] (2021)
}}
| birth_name         = Flávio Nantes Bolsonaro
| birth_date         = {{birth date and age|1981|4|30|df=y}}
| birth_place        = [[Resende, Rio de Janeiro]], Brazilija
| citizenship       = {{plainlist|
* Brazil
* Italija (od 2023)&lt;ref&gt;{{cite news |title=US to grant Flavio Bolsonaro visa as he flees Brazil after election loss |url=https://www.afp.com/en/us-grant-flavio-bolsonaro-visa-he-flees-brazil-after-election-loss |access-date=28 October 2026 |work=Agence France-Presse |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028061009/https://www.afp.com/en/us-grant-flavio-bolsonaro-visa-he-flees-brazil-after-election-loss |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
}}
| father             = [[Jair Bolsonaro]]
| mother             = [[Rogéria Bolsonaro]]
| relatives          = {{plainlist|
* [[Carlos Bolsonaro]] (brat)
* [[Eduardo Bolsonaro]] (brat)
* [[Jair Renan Bolsonaro]] (polbrat)
* [[Michelle Bolsonaro]] (mačeha)}}
| education          = [[Universidade Candido Mendes|Univerza Candida Mendesa]] ([[bakalavreat iz prava|LLB]])
| spouse             = {{marriage|Fernanda Antunes Figueira|25 May 2010}}
| children           = 2
| occupation         = {{flatlist|
* politik
* poslovnež
* pravnik
}}
| website            = {{URL|https://www.flaviobolsonaro.com.br/|flaviobolsonaro.com.br}}
| module             = {{listen voice
| name        = Bolsonaro
| filename    = Voice of Flávio Bolsonaro, October 2026.mp3
| description = Bolsonaro po [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|porazu]] proti [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luli]], » «, ko je izjavil, da je bil izid »prekleta sramota«; manj kot 48 ur pozneje je pobegnil v ZDA
| recorded    = 26. oktober 2026
}}
}}

'''Flávio Nantes Bolsonaro''' ({{ipa|pt-br|ˈflavju bowsoˈnaɾu|lang}}; rojen 30. aprila 1981) je brazilski odvetnik in konservativni politik, ki od leta 2019 opravlja funkcijo [[Zvezni senat (Brazilija)|senatorja]] za [[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=29 November 2021 |title=Flávio e Rogério Marinho se filiam ao PL junto com Bolsonaro |url=https://valor.globo.com/politica/noticia/2021/11/29/flavio-e-rogerio-marinho-se-filiam-ao-pl-junto-com-bolsonaro.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=Valor Econômico |language=pt-br}}&lt;/ref&gt; Je sin 38. [[predsednik Brazilije|predsednika Brazilije]], [[Jaira Bolsonara]], in član [[Liberalna stranka (Brazilija, 2006)|Liberalne stranke]] (PL). Pred tem je bil od leta 2003 do 2019 [[zakonodajna skupščina Ria de Janeira|poslanec v zakonodajni skupščini Ria de Janeira]].

Bolsonaro je kot zvezni poslanec predsedoval posebnemu odboru za načrtovanje družine.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Alerj - Deputado |url=http://www.alerj.rj.gov.br/common/deputado.asp?codigo=143 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129035230/http://www.alerj.rj.gov.br/common/deputado.asp?codigo=143 |archive-date=29 November 2014 |access-date=6 December 2025 |website=www.alerj.rj.gov.br}}&lt;/ref&gt; Vrhunec njegove politične kariere je bila izvolitev v senat leta 2018, kjer je prejel 4,38 milijona glasov.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 October 2018 |title=RJ elege Flávio Bolsonaro e Arolde de Oliveira para o Senado |url=https://g1.globo.com/rj/rio-de-janeiro/eleicoes/2018/noticia/2018/10/07/rj-elege-flavio-bolsonaro-para-o-senado.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=G1 |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt; Podobno kot pri njegovem očetu so tudi njegovo politično kariero zaznamovale kontroverzne izjave.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=23 October 2025 |title='Traidores da pátria': governistas reagem a sugestão de Flávio Bolsonaro para que EUA ataquem barcos com drogas no Rio |url=https://oglobo.globo.com/blogs/sonar-a-escuta-das-redes/post/2025/10/traidores-da-patria-governistas-reagem-a-sugestao-de-flavio-bolsonaro-para-que-eua-ataquem-barcos-com-drogas-no-rio.ghtml |access-date=6 December 2025 |website=O Globo |language=pt-br}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=15 April 2025 |title=Flávio Bolsonaro: a trajetória do senador e polêmicas |url=https://ndmais.com.br/politica/flavio-bolsonaro-trajetoria-do-senador-polemicas/ |access-date=6 December 2025 |website=ndmais.com.br |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=8 March 2022 |title=Relembre declarações com ofensas às mulheres feitas pelo presidente e a família Bolsonaro |url=https://oglobo.globo.com/politica/relembre-declaracoes-com-ofensas-as-mulheres-feitas-pelo-presidente-a-familia-bolsonaro-25423642 |access-date=6 December 2025 |website=O Globo |language=pt-BR}}&lt;/ref&gt; Trenutno potekajo zoper njega preiskave zaradi več kaznivih dejanj.&lt;ref&gt;https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/10/07/in-brazil-scandals-fail-to-slow-flavio-bolsonaro-s-political-rise_6758335_4.html&lt;/ref&gt; Bolsonaro je bil kandidat stranke PL na [[splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsedniških volitvah leta 2026]] s podporo svojega očeta,&lt;ref name=&quot;Flavio&quot;&gt;{{cite web |title=Bolsonaro's eldest son touts father's backing for Brazil presidency in 2026 |url=https://www.reuters.com/world/americas/bolsonaro-supports-eldest-sons-presidential-run-next-year-2025-12-05/ |website=[[Reuters]] |access-date=5 December 2025 |language=en |date=5 December 2025}}&lt;/ref&gt; vendar je v drugem krogu izgubil proti takratnemu predsedniku (in Jairovemu nasprotniku na [[splošne volitve v Braziliji leta 2022|volitvah leta 2022]]) [[Luiz Inácio Lula da Silva|Luli da Silvi]], potem ko je v prvem krogu zasedel prvo mesto.&lt;ref name=&quot;resultados.tse.jus.br&quot;&gt;{{cite web |title=Eleições 2026 |url= https://resultados.tse.jus.br/oficial/app/index.html#/eleicao/6257/uf/br/cargo/1/vis/nominal/resultados |website=[[Superior Electoral Court]] |access-date= 20 October 2026 |language=pt-BR |date=5 October 2026}}&lt;/ref&gt; Je prvi brazilski predsedniški kandidat, ki je v prvem krogu zasedel prvo mesto, a v drugem krogu izgubil.

Njegova politična kariera je tesno povezana z očetom in vključuje kontroverzna stališča glede [[vojaška diktatura v Braziliji|vojaške diktature v Braziliji]], [[brazilsko kazensko pravosodje|kazenskega pravosodja]] ter [[smrtna kazen v Braziliji|smrtne kazni]], pa tudi vpletenost v preiskavo korupcije »Rachadinhas«. V svoji predvolilni kampanji je poudarjal javno varnost, medtem ko so njegove politične dejavnosti sprožile tudi polemike zaradi domnevnih povezav s [[škandal Banco Master|škandalom Banco Master]] in financiranjem filma »[[Dark Horse (film, 2026)|Dark Horse]]«. Ministrica za okolje [[Marina Silva]] in drugi so opozorili na tveganja za [[amazonski deževni gozd]], če bi postal predsednik.&lt;ref name=&quot;Website-1&quot;&gt;{{Cite web |date=5 September 2025 |title=Brazil’s Amazon rainforest is at risk if Bolsonaro wins – but its low-carbon economy is here to stay {{!}} Chatham House – International Affairs Think Tank |url=https://www.chathamhouse.org/2026/10/brazils-amazon-rainforest-risk-if-bolsonaro-wins-its-low-carbon-economy-here-stay |access-date=20 October 2026 |website=www.chathamhouse.org |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EuroNews191026&quot;&gt;{{Cite web |date=19 October 2026 |title='The formula works': How Brazil brought deforestation to a record-low |url=https://www.euronews.com/2026/10/19/amazon-deforestation-hits-record-low-in-brazil-but-el-nino-and-a-tight-election-threaten-t |access-date=22 October 2026 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guardian101026&quot;&gt;{{Cite news |last=Phillips |first=Tom |date=10 October 2026 |title=Marina Silva on Flávio Bolsonaro: He will try to finish his father's 'perverse project' to destroy the Amazon |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/10/marina-silva-flavio-bolsonaro-the-amazon-brazil-president-far-right |access-date=20 October 2026 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{DEFAULTSORT:Bolsonaro, Flavio}}
[[Kategorija:Živeče osebe]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Brazilski politiki]]</text>
      <sha1>m80alm7f3w8ugpuz3uqpkl7rfatvq0n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ipa</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610449</id>
    <redirect title="Predloga:IPA" />
    <revision>
      <id>6771560</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:39:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:IPA]]</comment>
      <origin>6771560</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" sha1="10o7gz7f7z29uhmot277v04luh14atl" xml:space="preserve">#preusmeritev [[Predloga:IPA]]</text>
      <sha1>10o7gz7f7z29uhmot277v04luh14atl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Flavio Bolsonaro</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610450</id>
    <redirect title="Flávio Bolsonaro" />
    <revision>
      <id>6771563</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:46:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Flávio Bolsonaro]]</comment>
      <origin>6771563</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="dqtxkbth1v1otw2wmrgh58zngk4a4te" xml:space="preserve">#preusmeritev [[Flávio Bolsonaro]]</text>
      <sha1>dqtxkbth1v1otw2wmrgh58zngk4a4te</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrej Gogala (biolog)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610451</id>
    <redirect title="Andrej Gogala" />
    <revision>
      <id>6771567</id>
      <timestamp>2026-10-28T15:50:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Andrej Gogala (biolog)]] na [[Andrej Gogala]]: zadostuje</comment>
      <origin>6771567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="e6iaehm0olkkowev9i9s6yym8ub0nuj" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Andrej Gogala]]</text>
      <sha1>e6iaehm0olkkowev9i9s6yym8ub0nuj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Benzoin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610452</id>
    <revision>
      <id>6771573</id>
      <timestamp>2026-10-28T16:21:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje</comment>
      <origin>6771573</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2467" sha1="bb5eqkqf6vgypnizh93x2cnp6fb5a6d" xml:space="preserve">{{Chembox
| Name = Benzoin
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 464186825
| ImageFile_Ref = {{chemboximage|correct|??}}
| ImageFile = Benzoin.svg
| ImageClass = skin-invert
| ImageFile1 = Benzoin-3D-balls.png
| ImageClass1 = bg-transparent
| PIN = 2-hidroksi-1,2-difeniletan-1-on
| OtherNames = 2-hidroksi-2-fenilacetofenon&lt;br /&gt;2-hidroksi-1,2-difeniletanon&lt;br /&gt;desil alkohol&lt;br /&gt;kafra grenkega mandljevega olja
|Section1={{Chembox Identifiers
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 8093
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = L7J6A1NE81
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = C01408
| InChI = 1/C14H12O2/c15-13(11-7-3-1-4-8-11)14(16)12-9-5-2-6-10-12/h1-10,13,15H
| InChIKey = ISAOCJYIOMOJEB-UHFFFAOYAO
| SMILES1 = c1ccc(cc1)C(C(=O)c2ccccc2)O
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 190677
| Beilstein = 391839
| 3DMet = B00286
| RTECS = DI1590000
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C14H12O2/c15-13(11-7-3-1-4-8-11)14(16)12-9-5-2-6-10-12/h1-10,13,15H
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = ISAOCJYIOMOJEB-UHFFFAOYSA-N
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CASNo = 119-53-9
| PubChem = 8400
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 17682
| SMILES = O=C(c1ccccc1)C(O)c2ccccc2
 }}
|Section2={{Chembox Properties
| C=14 | H=12 | O=2
| Appearance = umazano beli kristali
| Density = 1,310 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (20 °C)&lt;ref name=&quot;crc97&quot;&gt;{{cite book | author=William M. Haynes | title=CRC Handbook of Chemistry and Physics | edition=97th | year=2016 | publisher=CRC Press | location=Boca Raton | isbn=978-1-4987-5429-3 | page=3-40 | url=https://books.google.com/books?id=VVezDAAAQBAJ}}&lt;/ref&gt;
| MeltingPtC = 135 - 139&lt;ref name=&quot;crc97&quot;/&gt;
| MeltingPt_notes =
| BoilingPtC = 330 - 356&lt;ref name=&quot;crc97&quot;/&gt;
| BoilingPt_notes =
| Solubility = rahlo topen 
| Solvent1 = etanol
| Solubility1 = zelo dobro topen &lt;ref name=&quot;crc97&quot;/&gt;
| Solvent2 = eter
| Solubility2 = rahlo topen 
| Solvent3 = klor
| Solubility3 = topen
| Solvent4 = kloroform
| Solubility4 = zelo dobro topen&lt;ref name=&quot;crc97&quot;/&gt;
 }}
|Section3={{Chembox Hazards
| LD50 = 10,000 mg/kg 
| MainHazards = 
| FlashPt = 
| AutoignitionPt =
| NFPA-H = 1
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 0 
| NFPA-S = 
| HPhrases = H-stavki: 412
| PPhrases = P-stavki: 273, 501
 }}
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Aromatski ketoni]]</text>
      <sha1>bb5eqkqf6vgypnizh93x2cnp6fb5a6d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771766</id>
      <parentid>6771573</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T06:34:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6771766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7381" sha1="pfwgacyecw20kjgz6xxi8dys0xlxpkt" xml:space="preserve">{{Chembox
| Name = Benzoin
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 464186825
| ImageFile_Ref = {{chemboximage|correct|??}}
| ImageFile = Benzoin.svg
| ImageClass = skin-invert
| ImageFile1 = Benzoin-3D-balls.png
| ImageClass1 = bg-transparent
| PIN = 2-hidroksi-1,2-difeniletan-1-on
| OtherNames = 2-hidroksi-2-fenilacetofenon&lt;br /&gt;2-hidroksi-1,2-difeniletanon&lt;br /&gt;desil alkohol&lt;br /&gt;kafra grenkega mandljevega olja
|Section1={{Chembox Identifiers
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 8093
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = L7J6A1NE81
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = C01408
| InChI = 1/C14H12O2/c15-13(11-7-3-1-4-8-11)14(16)12-9-5-2-6-10-12/h1-10,13,15H
| InChIKey = ISAOCJYIOMOJEB-UHFFFAOYAO
| SMILES1 = c1ccc(cc1)C(C(=O)c2ccccc2)O
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 190677
| Beilstein = 391839
| 3DMet = B00286
| RTECS = DI1590000
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C14H12O2/c15-13(11-7-3-1-4-8-11)14(16)12-9-5-2-6-10-12/h1-10,13,15H
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = ISAOCJYIOMOJEB-UHFFFAOYSA-N
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CASNo = 119-53-9
| PubChem = 8400
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 17682
| SMILES = O=C(c1ccccc1)C(O)c2ccccc2
 }}
|Section2={{Chembox Properties
| C=14 | H=12 | O=2
| Appearance = umazano beli kristali
| Density = 1,310 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (20 °C)&lt;ref name=&quot;crc97&quot;&gt;{{cite book | author=William M. Haynes | title=CRC Handbook of Chemistry and Physics | edition=97th | year=2016 | publisher=CRC Press | location=Boca Raton | isbn=978-1-4987-5429-3 | page=3-40 | url=https://books.google.com/books?id=VVezDAAAQBAJ}}&lt;/ref&gt;
| MeltingPtC = 135 - 139&lt;ref name=&quot;crc97&quot;/&gt;
| MeltingPt_notes =
| BoilingPtC = 330 - 356&lt;ref name=&quot;crc97&quot;/&gt;
| BoilingPt_notes =
| Solubility = rahlo topen 
| Solvent1 = etanol
| Solubility1 = zelo dobro topen &lt;ref name=&quot;crc97&quot;/&gt;
| Solvent2 = eter
| Solubility2 = rahlo topen 
| Solvent3 = klor
| Solubility3 = topen
| Solvent4 = kloroform
| Solubility4 = zelo dobro topen&lt;ref name=&quot;crc97&quot;/&gt;
 }}
|Section3={{Chembox Hazards
| LD50 = 10,000 mg/kg 
| MainHazards = 
| FlashPt = 
| AutoignitionPt =
| NFPA-H = 1
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 0 
| NFPA-S = 
| HPhrases = H-stavki: 412
| PPhrases = P-stavki: 273, 501
 }}
}}

'''Benzoin''' je [[organska spojina]] s formulo PhCH(OH)C(O)Ph. Je hidroksi keton, na katerega sta vezani dve fenilni skupini (Ph). Spojina tvori umazano bele kristale z rahlim vonjem, podobnim [[kafra|kafri]]. Sintetizira se iz [[benzaldehid]]a z [[Benzoinska kondenzacija|benzoinsko kondenzacijo]]. Je [[Kiralnost (kemija)|kiralen]] in obstaja kot par enantiomerov: (D)-benzoin in (l)-benzoin.

Benzoin ni sestavina niti [[benzoinska smola|benzoinske smole]], pridobljene iz dreves iz rodu ''Styrax'', niti benzoinske tinkture.  Glavna komponenta teh naravnih produktov je [[Benzojska kislina|benzojska kislina]].

==Zgodovina==
Benzoin sta leta 1832 prvič opisala [[Justus von Liebig]] in [[Friedrich Wöhler]] med raziskovanjem olja grenkih mandljev, ki je [[benzaldehid]] s sledovi [[Cianovodikova kislina|cianovodikove kisline]].&lt;ref&gt;{{cite journal|title = Untersuchungen über das Radikal der Benzoesäure|author= Wöhler, Liebig|journal = Annalen der Pharmacie| volume = 3|issue = 3|pages=249–282|year=1832| url= | doi = 10.1002/jlac.18320030302  | last2 = Liebig | hdl = 2027/hvd.hxdg3f | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt; Katalitsko sintezo benzoina z benzoinsko kondenzacijo je izboljšal [[Nikolaj Nikolajevič Zinin|Nikolaj Zinin]] v času, ko je delal pri Liebigu.&lt;ref&gt;{{cite journal | title = Beiträge zur Kenntniss einiger Verbindungen aus der Benzoylreihe | author = N. Zinin | journal = Annalen der Pharmacie | volume = 31 | issue = 3 | pages = 329–332 | year = 1839 | url = https://zenodo.org/record/1426941 | doi = 10.1002/jlac.18390310312 | access-date = 2020-09-10 | archive-date = 2022-07-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220709093441/https://zenodo.org/record/1426941 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal  | title = Ueber einige Zersetzungsprodukte des Bittermandelöls  | author = N. Zinin  | journal = Annalen der Pharmacie  | volume = 34  | issue = 2  | pages = 186–192  | year = 1840  | url = https://zenodo.org/record/1426951  | doi = 10.1002/jlac.18400340205  | access-date = 2019-06-30  | archive-date = 2022-07-09  | archive-url = https://web.archive.org/web/20220709093441/https://zenodo.org/record/1426951  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt;

==Uporaba==
Benzoin se uporablja kot predhodnik [[Benzil|benzil]]a, ki se uporablja kot [[Fotoiniciator|fotoiniciator]].&lt;ref name=Ullmann&gt;Hardo Siegel, Manfred Eggersdorfer &quot;Ketones&quot; in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry Wiley-VCH, 2002 by Wiley-VCH, Wienheim. {{doi|10.1002/14356007.a15_077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Nakamura |first=Kenichiro |title=Photopolymers : photoresist materials, processes, and applications |date=2015 |isbn=978-1-4665-1731-8 |location=Boca Raton, FL |oclc=884012539}}&lt;/ref&gt; Pretvorba poteka z organsko oksidacijo z uporabo bakra(II),&lt;ref&gt; Clarke, H.T.; Dreger E. E. (1941). &quot;Benzil&quot;. Organic Syntheses; Collected Volumes, vol. 1, str. 87.}&lt;/ref&gt; [[Dušikova kislina|dušikove kisline]] ali [[Okson|okson]]a. V eni od študij je bila ta reakcija izvedena z atmosferskim [[kisik]]om in bazičnim [[Aluminijev oksid|aluminijevim oksidom]] v [[Diklorometan|diklorometan]]u.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=A very simple and chemoselective air oxidation of benzoins to benzils using alumina|author1=Konstantinos Skobridis|author2=Vassiliki Theodorou|author3=Edwin Weber|journal=Arkivoc|volume=06-1798JP|pages=102–106|year=2006|url=http://www.arkat-usa.org/ark/journal/2006/I10_General/1798/06-1798JP%20as%20published%20mainmanuscript.asp|archive-date=2020-03-26|access-date=2006-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200326120442/http://www.arkat-usa.org/get-file/22571/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Benzoin se pogosto uporablja tudi kot sestavina praškastih premazov, kjer deluje kot razplinjevalo med fazo strjevanja. To delovanje preprečuje površinske napake, kot je luknjičavost.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Maxwell |first1=B.E |last2=Wilson |first2=R.C |last3=Taylor |first3=H.A |last4=Williams |first4=D.E |last5=Farnham |first5=W |last6=Tria |first6=J |title=Understanding benzoin's mode of action in powder coatings |journal=Progress in Organic Coatings |date=November 2001 |volume=43 |issue=1–3 |pages=158–166 |doi=10.1016/S0300-9440(01)00181-3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Jahromi |first1=Shahab |last2=Mostert |first2=Ben |last3=Derks |first3=Andreas |last4=Koldijk |first4=Fokelien |title=Mechanism of action of benzoin as a degassing agent in powder coatings |journal=Progress in Organic Coatings |date=December 2003 |volume=48 |issue=2–4 |pages=183–193 |doi=10.1016/S0300-9440(03)00096-1}}&lt;/ref&gt;

Benzoin se lahko uporablja pri pripravi več zdravil, vključno tistimi, ki vsebujejo [[oksaprozin]], [[ditazol]] in [[fenitoin]].

==Priprava==
Benzoin se pripravlja iz [[benzaldehid]]a z benzoinsko kondenzacijo. &lt;ref&gt;Roger Adams,  C.S. Marvel (1921). ''&quot;Benzoin&quot;''. Organic Syntheses. 1: 33; Collected Volumes, vol. 1, 1941, str. 94.}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Aromatski ketoni]]</text>
      <sha1>pfwgacyecw20kjgz6xxi8dys0xlxpkt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Percent</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610453</id>
    <redirect title="Predloga:Odstotek" />
    <revision>
      <id>6771584</id>
      <timestamp>2026-10-28T16:45:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Odstotek]]</comment>
      <origin>6771584</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="cicuftnrxqs2d3hqh0r5zlvlkbu05qk" xml:space="preserve">#preusmeritev [[Predloga:Odstotek]]</text>
      <sha1>cicuftnrxqs2d3hqh0r5zlvlkbu05qk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stena prebavil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610454</id>
    <revision>
      <id>6771585</id>
      <timestamp>2026-10-28T16:49:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>V delu</comment>
      <origin>6771585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1773" sha1="i9vk1ec3knzazug7f783xjidhy1bk0g" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti: &lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; epitelija, v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; sluznici lastne plasti (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

Podsluznica (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanje plasti predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>i9vk1ec3knzazug7f783xjidhy1bk0g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771655</id>
      <parentid>6771585</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6771655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5621" sha1="iguqm3isjr9jg9u1lc6ys2sj35zsk2u" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti: &lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; epitelija, v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; sluznici lastne plasti (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

Podsluznica (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanje plasti predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluzničns mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Cell type&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Location in the mucosa !! Function
|-
| Absorptive cell || Epithelium/intestinal glands || Digestion and absorption of nutrients in chyme 
|-
| [[Goblet cell]] || Epithelium/intestinal glands || Secretion of mucus 
|-
| [[Paneth cell]] || Intestinal glands || Secretion of the bactericidal enzyme lysozyme; phagocytosis 
|-
| [[G cell]]s || Intestinal glands of duodenum || Secretion of the hormone intestinal [[gastrin]] 
|-
| [[I cell]]s || Intestinal glands of duodenum || Secretion of the hormone [[cholecystokinin]], which stimulates release of pancreatic juices and bile 
|-
| [[Enteroendocrine cell#K cell|K cells]] || Intestinal glands || Secretion of the hormone glucose-dependent insulinotropic peptide, which stimulates the release of insulin 
|-
| [[Microfold cell|M cell]]s || Intestinal glands of duodenum and jejunum || Secretion of the hormone [[motilin]], which accelerates gastric emptying, stimulates intestinal peristalsis, and stimulates the production of pepsin 
|-
| [[S cell]]s || Intestinal glands || Secretion of the hormone [[secretin]] 
|}

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>iguqm3isjr9jg9u1lc6ys2sj35zsk2u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771657</id>
      <parentid>6771655</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:26:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Celice sluznice tankega črevesa */</comment>
      <origin>6771657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5657" sha1="4p52g67mmf5jcyym9ix7ovp1u5ehych" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti: &lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; epitelija, v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; sluznici lastne plasti (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

Podsluznica (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanje plasti predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluzničns mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokavija v sluznici !! Vloga
|-
| Absorptive cell || Epithelium/intestinal glands || Digestion and absorption of nutrients in chyme 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[G cell]]s || Intestinal glands of duodenum || Secretion of the hormone intestinal [[gastrin]] 
|-
| [[I cell]]s || Intestinal glands of duodenum || Secretion of the hormone [[cholecystokinin]], which stimulates release of pancreatic juices and bile 
|-
| [[Enteroendocrine cell#K cell|K cells]] || Intestinal glands || Secretion of the hormone glucose-dependent insulinotropic peptide, which stimulates the release of insulin 
|-
| [[Microfold cell|M cell]]s || Intestinal glands of duodenum and jejunum || Secretion of the hormone [[motilin]], which accelerates gastric emptying, stimulates intestinal peristalsis, and stimulates the production of pepsin 
|-
| [[S cell]]s || Intestinal glands || Secretion of the hormone [[secretin]] 
|}

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>4p52g67mmf5jcyym9ix7ovp1u5ehych</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771660</id>
      <parentid>6771657</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:33:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Celice sluznice tankega črevesa */</comment>
      <origin>6771660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5599" sha1="5ormce42hl19qizgvcb7e4qgnr2zbac" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti: &lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; epitelija, v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; sluznici lastne plasti (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

Podsluznica (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanje plasti predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluzničns mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokavija v sluznici !! Vloga
|-
| Absorptive cell || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[G cell]]s || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[I cell]]s || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Enteroendocrine cell#K cell|K cells]] || črevesne žleze || Izločanje hormona glucose-dependent insulinotropic peptide, which stimulates the release of insulin 
|-
| [[Microfold cell|M cell]]s || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[S cell]]s || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>5ormce42hl19qizgvcb7e4qgnr2zbac</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771661</id>
      <parentid>6771660</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:34:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Celice sluznice tankega črevesa */</comment>
      <origin>6771661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5608" sha1="lxgm98dxi00f2it3cggu11twq9cgwz8" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti: &lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; epitelija, v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; sluznici lastne plasti (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

Podsluznica (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanje plasti predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluzničns mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokavija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[G cell]]s || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[I cell]]s || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Enteroendocrine cell#K cell|K cells]] || črevesne žleze || Izločanje hormona glucose-dependent insulinotropic peptide, which stimulates the release of insulin 
|-
| [[Microfold cell|M cell]]s || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[S cell]]s || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>lxgm98dxi00f2it3cggu11twq9cgwz8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771667</id>
      <parentid>6771661</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:40:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Celice sluznice tankega črevesa */</comment>
      <origin>6771667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5651" sha1="ckygg6px3gekb8shdi7ctngwaskuk96" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti: &lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; epitelija, v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; sluznici lastne plasti (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

Podsluznica (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanje plasti predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluzničns mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokavija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>ckygg6px3gekb8shdi7ctngwaskuk96</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771706</id>
      <parentid>6771667</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T22:49:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57480-15</username>
        <id>268057</id>
      </contributor>
      <origin>6771706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5697" sha1="ofkz79zqskrswkq4aco00udc5dhgbi3" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanje plasti predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokavija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>ofkz79zqskrswkq4aco00udc5dhgbi3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771711</id>
      <parentid>6771706</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:14:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6771711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6091" sha1="1iylpmgvxyilr3dqimc033e9r134uml" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanje plasti predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokavija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>1iylpmgvxyilr3dqimc033e9r134uml</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771716</id>
      <parentid>6771711</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T23:24:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Podsluznica */</comment>
      <origin>6771716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6312" sha1="4r7kd3oi2xmetz2my5wp3u90eulfve0" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokavija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;


== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>4r7kd3oi2xmetz2my5wp3u90eulfve0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771777</id>
      <parentid>6771716</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:48:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57741-59</username>
        <id>268065</id>
      </contributor>
      <origin>6771777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6336" sha1="cjvr0b3q29tpzt7k3cog08vu0s37xlc" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokavija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>cjvr0b3q29tpzt7k3cog08vu0s37xlc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Benzoin</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610455</id>
    <revision>
      <id>6771589</id>
      <timestamp>2026-10-28T17:10:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stavki za nevarnost in previdnost */ nov razdelek</comment>
      <origin>6771589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="252" sha1="or67fjak69vk9cd0by31v9lsvt576is" xml:space="preserve">== Stavki za nevarnost in previdnost  ==
V katerem mudulu se lahko posodobi:

* GHS stavki za nevarnost
* GHS stavki za previdnost

Hvala za odgovor! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:10, 28. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>or67fjak69vk9cd0by31v9lsvt576is</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771594</id>
      <parentid>6771589</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:21:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>odgovor</comment>
      <origin>6771594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="584" sha1="ab5i9gcyh4rs98y1zrjheo96lmkj6wu" xml:space="preserve">== Stavki za nevarnost in previdnost  ==
V katerem mudulu se lahko posodobi:

* GHS stavki za nevarnost
* GHS stavki za previdnost

Hvala za odgovor! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:10, 28. oktober 2026 (CET)

:Podatke o stavkih posodobiš kar v članku, in sicer na dnu predloge, kjer piše »| HPhrases = H-stavki: 412« in »| PPhrases = P-stavki: 273, 501«.

:(Drugače obe vrstici kličeta [[:Predloga:Chembox Hazards]].)

:--[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:20, 28. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>ab5i9gcyh4rs98y1zrjheo96lmkj6wu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771595</id>
      <parentid>6771594</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T17:22:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dopoln. odgovora</comment>
      <origin>6771595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="596" sha1="7kd0ugknpp7o6rt9ddfgiurtah6hu1o" xml:space="preserve">== Stavki za nevarnost in previdnost  ==
V katerem mudulu se lahko posodobi:

* GHS stavki za nevarnost
* GHS stavki za previdnost

Hvala za odgovor! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:10, 28. oktober 2026 (CET)

:Podatke o stavkih posodobiš kar v članku, in sicer na dnu predloge (infopolja), kjer piše »| HPhrases = H-stavki: 412« in »| PPhrases = P-stavki: 273, 501«.

:(Drugače obe vrstici kličeta [[:Predloga:Chembox Hazards]].)

:--[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:20, 28. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>7kd0ugknpp7o6rt9ddfgiurtah6hu1o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771654</id>
      <parentid>6771595</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:19:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stavki za nevarnost in previdnost */ odgovor</comment>
      <origin>6771654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="874" sha1="rb24yelxma6ygy7fq67m7hfmp9wat5q" xml:space="preserve">== Stavki za nevarnost in previdnost  ==
V katerem mudulu se lahko posodobi:

* GHS stavki za nevarnost
* GHS stavki za previdnost

Hvala za odgovor! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:10, 28. oktober 2026 (CET)

:Podatke o stavkih posodobiš kar v članku, in sicer na dnu predloge (infopolja), kjer piše »| HPhrases = H-stavki: 412« in »| PPhrases = P-stavki: 273, 501«.

:(Drugače obe vrstici kličeta [[:Predloga:Chembox Hazards]].)

:--[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:20, 28. oktober 2026 (CET)
::Zgleda, da nisem bil dovolj jasen. Besedili
::* GHS stavki za nevarnost
::* GHS stavki za previdnost
::bi rad spremenil v 
::* Stavki o nevarnosti
::* Previdnostni stavki
::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:19, 28. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>rb24yelxma6ygy7fq67m7hfmp9wat5q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771656</id>
      <parentid>6771654</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:24:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>odgovor</comment>
      <origin>6771656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1100" sha1="ic12t236gw6w5c4wojvflv67sevxi2u" xml:space="preserve">== Stavki za nevarnost in previdnost  ==
V katerem mudulu se lahko posodobi:

* GHS stavki za nevarnost
* GHS stavki za previdnost

Hvala za odgovor! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:10, 28. oktober 2026 (CET)

:Podatke o stavkih posodobiš kar v članku, in sicer na dnu predloge (infopolja), kjer piše »| HPhrases = H-stavki: 412« in »| PPhrases = P-stavki: 273, 501«.

:(Drugače obe vrstici kličeta [[:Predloga:Chembox Hazards]].)

:--[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:20, 28. oktober 2026 (CET)
::Zgleda, da nisem bil dovolj jasen. Besedili
::* GHS stavki za nevarnost
::* GHS stavki za previdnost
::bi rad spremenil v 
::* Stavki o nevarnosti
::* Previdnostni stavki
::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:19, 28. oktober 2026 (CET)

:Aha, torej to urediš v {{tl|Chembox PPhrases}} in {{tl|Chembox HPhrases}}.

:Zakaj pa je potrebna ta sprememba? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:24, 28. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>ic12t236gw6w5c4wojvflv67sevxi2u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771665</id>
      <parentid>6771656</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:36:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>ok</comment>
      <origin>6771665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1063" sha1="3a12qdmkkpjuf0yn96lrhhzln7d9k0d" xml:space="preserve">== Stavki za nevarnost in previdnost  ==
V katerem mudulu se lahko posodobi:

* GHS stavki za nevarnost
* GHS stavki za previdnost

Hvala za odgovor! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:10, 28. oktober 2026 (CET)

:Podatke o stavkih posodobiš kar v članku, in sicer na dnu predloge (infopolja), kjer piše »| HPhrases = H-stavki: 412« in »| PPhrases = P-stavki: 273, 501«.

:(Drugače obe vrstici kličeta [[:Predloga:Chembox Hazards]].)

:--[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:20, 28. oktober 2026 (CET)
::Zgleda, da nisem bil dovolj jasen. Besedili
::* GHS stavki za nevarnost
::* GHS stavki za previdnost
::bi rad spremenil v 
::* Stavki o nevarnosti
::* Previdnostni stavki
::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:19, 28. oktober 2026 (CET)

:Aha, torej to urediš v {{tl|Chembox PPhrases}} in {{tl|Chembox HPhrases}}. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:24, 28. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>3a12qdmkkpjuf0yn96lrhhzln7d9k0d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:PolicijaSlovenije</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610456</id>
    <redirect title="Predloga:Policija Slovenije" />
    <revision>
      <id>6771592</id>
      <timestamp>2026-10-28T17:16:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>JoMK je prestavil stran [[Predloga:PolicijaSlovenije]] na [[Predloga:Policija Slovenije]]: Napačno črkovan naslov</comment>
      <origin>6771592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" sha1="j1pxtftt4oi9fn6ybojsdut7r83moug" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Policija Slovenije]]</text>
      <sha1>j1pxtftt4oi9fn6ybojsdut7r83moug</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje lokalne volitve</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610458</id>
    <redirect title="Predloga:Infopolje Lokalne volitve" />
    <revision>
      <id>6771647</id>
      <timestamp>2026-10-28T20:02:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infopolje lokalne volitve]] na [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve]]: standardizacija</comment>
      <origin>6771647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" sha1="76oplbq2yelnl7cxdo2po564dxlgt4y" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve]]</text>
      <sha1>76oplbq2yelnl7cxdo2po564dxlgt4y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje lokalne volitve/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610459</id>
    <redirect title="Predloga:Infopolje Lokalne volitve/dok" />
    <revision>
      <id>6771651</id>
      <timestamp>2026-10-28T20:02:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infopolje lokalne volitve/dok]] na [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve/dok]]: skladno s prestavitvijo predloge</comment>
      <origin>6771651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" sha1="6vx7glkie77mlj8odlkj5oydg3lyoh9" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Lokalne volitve/dok]]</text>
      <sha1>6vx7glkie77mlj8odlkj5oydg3lyoh9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cacabelos</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610460</id>
    <revision>
      <id>6771652</id>
      <timestamp>2026-10-28T20:04:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Cacabelos */</comment>
      <origin>6771652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9772" sha1="rza8ob9qb70gllouz0y159hvxs1fups" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Cacabelos
 | native_name       = Cacabieḷḷos
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Cacabelos (65961190).jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Cacabelos.svg
 | image_shield = Escudo de Cacabelos.png
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = El Bierzo
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Irene González López (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 32,66
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 4734
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|35|59|N|6|43|32|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 479
  | website = https://www.cacabelos.org/ayuntamiento/
 | footnotes =
}}
[[Slika:Cacabelos (65961164).jpg|thumb|desno|Cacabelos ob reki Cúa]]
'''Cacabelos''' ([[leonščina|leonsko]] ''Cacabieḷḷos'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 120 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 215 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na zahodu meji na [[Villafranca del Bierzo|Villafranco del Bierzo]], na severovzhodu na [[Vega de Espinareda|Vego de Espinaredo]] in [[Arganza|Arganzo]], na jugovzhodu na [[Camponaraya|Camponarayo]] in na jugu na [[Carracedelo]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijščino]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Fidalgo |first=Carlos |title=Os rapaces tamen falan galego |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/bierzo/50518/1391105/rapaces-tamen-falan-galego.html |date=18.5.2005 |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; in tudi [[leonščina|leoneščino]].

== Zgodovina ==
Najdbe iz [[paleolitik]]a pričajo o prisotnosti pračloveka v Cacabelosu. To so kamnita orodja, ki so jih odkrili ob reki Cúa. V [[bronasta doba|bronasti]] in [[železna doba|železni dobi]] so bila številna gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]], med njihovimi ostanki so odkrili kovinska orodja, mline, keramike.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento Cacabelos |url=https://www.cacabelos.org/ayuntamiento/historia-de-cacabelos/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V [[stari vek|starem veku]] so bile vojne na ozemlju med [[Kelti|keltskimi]] Asturci in [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] ([[kantabrijske vojne]]). Takrat so Rimljani zavzeli tukajšnja gradišča in se je začela [[romanizacija]] ljudstva&lt;ref name=&quot;caminos&quot;&gt;{{navedi novice|title=Cacabelos |work=Caminos Naturales |url=https://caminosnaturales.es/es/red-de-caminos-naturales/poi-detalle/ID.01.09.00.01/ee835610-a251-48c5-898f-86d3110cc7c6 |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; z ustanovitvijo rimskega ''Bergidum Flavium'', ki je bilo na ozemlju Cacabelosa (blizu današnjega pokopališča), in ki ga omenja tudi [[Ptolemaj]]. Bili so takrat številni rudniki zlata, kjer so Rimljani izkopali žlahtno kovino.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V 5. stoletju so germanski [[Svebi]] zavzeli kraj, ki so ga potem [[Vizigoti]] priključili k svoji kraljevini. Svebski župnijski register omeni takratni Bergidum kot del škofije v [[Astorga, Španija|Astorgi]], medtem ko Sveti Valerij iz Zaragoze omenja mesto kot vizigotsko naselje.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;
[[Slika:Castro Ventosa (3290465978).jpg|thumb|desno|Ostanki gradišča v Ventosi]]
V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] je mesto, ki se je imenovalo takrat Ventosa, preživelo vpade [[Arabci|Arabcev]], ki so uničili druga mesta in naselja v Leonu, zato jih je bilo potrebno [[kraljevina Asturija|kraljevini Asturija]] (in poznejši [[kraljevina Leon|kraljevini Leon]]) ponovno naseliti te kraje. Cacabelos je bil prvič omenjen v listinah kralja [[Bermudo II. Leonski|Vermuduje II. Leonskega]] v 10. stoletju, ki ga je daroval samostanu v Carracedelu. 1108 je Diego Gelmírez, ki je bil škof [[Santiago de Compostela|Santiaga de Compostela]] postavil cerkev posvečeno Mariji Devici, čeprav mesto ni bilo pod njegovo oblastjo, to pa je povzročilo prepir s škofom Astorge. Spor je rešil [[Alfonz VII. Leonski]], ki je daroval Cacabelos škofiji v Santiagu.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Cacabelos je bil v srednjem veku cvetoče kmetijsko-trgovsko mesto ob [[Jakobova pot|Jakobovi romarski poti]] z več cerkvami in bolnišnicami za romarje.&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt; Gospodarskemu razvoju so prispevali [[Francozi|francoski]] naseljenci in je bil tudi judovsko četrt v mestu.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za odvisnost]] je bila bitka med [[Angleži]] in Francozi pri Cacabelosu (1809), v kateri je padel francoski poveljnik [[Auguste François-Marie de Colbert-Chabanais|Auguste de Colbert]]. Po vojni, z liberalizacijo španske politike so odpravili [[fevdalizem|fevdalne]] odnose v Cacabelosu, ki je lahko postal samostojna občina.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia de El Bierzo : La provincia de El Bierzo |url=https://ieb.org.es/images/elBierzo/HistoriaDelBierzo/LaProvinciaDeElBierzo.pdf |work=Diario de León |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V 70. 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je filoksera uničila večino obsežnih vinogradov občine, kar je povzročilo hudo gospodarsko nazadovanje in upad prebivalstva. V sredi 20. stoletja so vinograde obnovili z ameriškimi cepiči, zato je vinogradištvo ponovno vzcvetelo.&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; To je omogočalo zgraditev parkov, trgov, šole in srednje šole ter zdravstvenega doma in doma za upokojence, športnega centra in kopališč.

== Geografija ==
[[Slika:Cacabelos (371094301).jpg|thumb|desno|Most nad reko Cúa v Cacabelosu]]
Cacabelos se nahaja na osrednjem delu El Bierza. V občini so doline, ki se razprostirajo iz severa proti jugu in so jih izoblikovale reke, ki tečejo iz gorovja Ancares, ki je del [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskega gorovja]] in Leonskega gorovja. Med njimi so rahlo valoviti hribi in osamljeni griči ter več gredin, ki jih je oblikovala erozija.&lt;ref name=&quot;localizacion&quot;&gt;{{navedi novice|title=Localización de Cacabelos |work=Ayuntamiento Cacabelos |url=https://www.cacabelos.org/ayuntamiento/localizacion/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Občina se nahaja ob spodnjem toku reke Cúa, ki je izklesala široko dolino. Njeni robovi, na vzhodu in zahodu – pet kilometrov na najširši točki – so hribi medrečij, ki se rahlo spuščajo proti jugu – približno sedem kilometrov –, včasih pa jih prerežejo potoki.&lt;ref name=&quot;localizacion&quot; /&gt;

Poletja so mila, medtem ko so zime hladne in meglene. Letna količina padavine je obilna, čeprav je neenakomerno razporejena. Enkrat ali dvakrat v letu pade tudi sneg, ki ni trajen.&lt;ref name=&quot;localizacion&quot; /&gt;

Na severnem delu je veliko hrastov in črnih hrastov. V ostalih delih so najbolj značilna drevesa v občini topoli, jelše, vrbe, orehi in kostanji.&lt;ref name=&quot;localizacion&quot; /&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Bodega Losada Vinos de Finca.jpg|thumb|desno|Vinograd pri Cacabelosu]]
Vinogradništvo Cacabelosa je najpomembnejše v vsem El Bierzu, ampak ni tako močno kot v prejšnjih časih. Kmetijstvo že upada. Prebivalci so zaposleni predvsem v industriji ali storitvenem sektorju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Cacabelos |work=Hola Pueblo |url=https://holapueblo.com/pueblo/cacabelos/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
Največja znamenitost Cacabelosa je arheološki muzej s stalnimi razstavami.&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt; Ohranjeno je veliko cerkev in drugih svetišč iz srednjega veka.&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt; V vsakem letu imajo zgodovinske dneve v spomin bitke pri Cacabelosu (1809).&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:Cacabelos (65961013).jpg|Cerkev sv. Roka v Cacabelosu
Slika:Estatua del Vendimiador, lado norte.jpg|Kip vinogradnika
Slika:Santuario de la Quinta Angustia - Cacabelos - 51146358518.jpg|Svetišče Marije Device
Slika:Cacabelos - Iglesia Santa Maria 3.jpg|Oltar v cerkvi Marije Device v Cacabelosu
Slika:Iglesia de San Justo en Villabuena lateral.jpg|Cerkev sv. Justa v Villabueni
Slika:Fuente en Villabuena.jpg|Studenec v Villabueni
&lt;/gallery&gt;
== Pobratena mesta ==
* {{Ikonazastave|ITA}} [[Torano Nuovo]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Datos de interés |work=Ayuntamiento Cacabelos |url=https://www.cacabelos.org/ayuntamiento/datos-de-interes/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebe ==
* [[Antonio Fernández y Morales]], galicijski pisatelj

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>rza8ob9qb70gllouz0y159hvxs1fups</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771694</id>
      <parentid>6771652</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T21:55:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6771694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9776" sha1="nuf8h16dwonst82a16upa224rex3lc5" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Cacabelos
 | native_name       = Cacabieḷḷos
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Cacabelos (65961190).jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Cacabelos.svg
 | image_shield = Escudo de Cacabelos.png
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = El Bierzo
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Irene González López (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 32,66
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 4734
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|35|59|N|6|43|32|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 479
  | website = https://www.cacabelos.org/ayuntamiento/
 | footnotes =
}}
[[Slika:Cacabelos (65961164).jpg|thumb|desno|Cacabelos ob reki Cúa]]
'''Cacabelos''' ([[leonščina|leonsko]] ''Cacabieḷḷos'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 120 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 215 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na zahodu meji na [[Villafranca del Bierzo|Villafranco del Bierzo]], na severovzhodu na [[Vega de Espinareda|Vego de Espinaredo]] in [[Arganza|Arganzo]], na jugovzhodu na [[Camponaraya|Camponarayo]] in na jugu na [[Carracedelo]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijščino]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Fidalgo |first=Carlos |title=Os rapaces tamen falan galego |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/bierzo/50518/1391105/rapaces-tamen-falan-galego.html |date=18.5.2005 |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; in tudi [[leonščina|leoneščino]].

== Zgodovina ==
Najdbe iz [[paleolitik]]a pričajo o prisotnosti pračloveka v Cacabelosu. To so kamnita orodja, ki so jih odkrili ob reki Cúa. V [[bronasta doba|bronasti]] in [[železna doba|železni dobi]] so bila številna gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]], med njihovimi ostanki so odkrili kovinska orodja, mline, keramike.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento Cacabelos |url=https://www.cacabelos.org/ayuntamiento/historia-de-cacabelos/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V [[stari vek|starem veku]] so bile vojne na ozemlju med [[Kelti|keltskimi]] Asturci in [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] ([[kantabrijske vojne]]). Takrat so Rimljani zavzeli tukajšnja gradišča in se je začela [[romanizacija]] ljudstva&lt;ref name=&quot;caminos&quot;&gt;{{navedi novice|title=Cacabelos |work=Caminos Naturales |url=https://caminosnaturales.es/es/red-de-caminos-naturales/poi-detalle/ID.01.09.00.01/ee835610-a251-48c5-898f-86d3110cc7c6 |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; z ustanovitvijo rimskega ''Bergidum Flavium'', ki je bilo na ozemlju Cacabelosa (blizu današnjega pokopališča), in ki ga omenja tudi [[Ptolemaj]]. Bili so takrat številni rudniki zlata, kjer so Rimljani izkopali žlahtno kovino.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V 5. stoletju so germanski [[Svebi]] zavzeli kraj, ki so ga potem [[Vizigoti]] priključili k svoji kraljevini. Svebski župnijski register omeni takratni Bergidum kot del škofije v [[Astorga, Španija|Astorgi]], medtem ko Sveti Valerij iz Zaragoze omenja mesto kot vizigotsko naselje.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;
[[Slika:Castro Ventosa (3290465978).jpg|thumb|desno|Ostanki gradišča v Ventosi]]
V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] je mesto, ki se je imenovalo takrat Ventosa, preživelo vpade [[Arabci|Arabcev]], ki so uničili druga mesta in naselja v Leonu, zato jih je bilo potrebno [[kraljevina Asturija|kraljevini Asturija]] (in poznejši [[kraljevina Leon|kraljevini Leon]]) ponovno naseliti te kraje. Cacabelos je bil prvič omenjen v listinah kralja [[Bermudo II. Leonski|Vermuduje II. Leonskega]] v 10. stoletju, ki ga je daroval samostanu v Carracedelu. 1108 je Diego Gelmírez, ki je bil škof [[Santiago de Compostela|Santiaga de Compostela]] postavil cerkev posvečeno Mariji Devici, čeprav mesto ni bilo pod njegovo oblastjo, to pa je povzročilo prepir s škofom Astorge. Spor je rešil [[Alfonz VII. Leonski]], ki je daroval Cacabelos škofiji v Santiagu.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Cacabelos je bil v srednjem veku cvetoče kmetijsko-trgovsko mesto ob [[Jakobova pot|Jakobovi romarski poti]] z več cerkvami in bolnišnicami za romarje.&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt; Gospodarskemu razvoju so prispevali [[Francozi|francoski]] naseljenci in je bil tudi judovsko četrt v mestu.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za odvisnost]] je bila bitka med [[Angleži]] in Francozi pri Cacabelosu (1809), v kateri je padel francoski poveljnik [[Auguste François-Marie de Colbert-Chabanais|Auguste de Colbert]]. Po vojni, z liberalizacijo španske politike so odpravili [[fevdalizem|fevdalne]] odnose v Cacabelosu, ki je lahko postal samostojna občina.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia de El Bierzo : La provincia de El Bierzo |url=https://ieb.org.es/images/elBierzo/HistoriaDelBierzo/LaProvinciaDeElBierzo.pdf |work=Diario de León |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V 70. 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je [[trtna uš]] uničila večino obsežnih vinogradov občine, kar je povzročilo hudo gospodarsko nazadovanje in upad prebivalstva. V sredi 20. stoletja so vinograde obnovili z ameriškimi cepiči, zato je vinogradištvo ponovno vzcvetelo.&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; To je omogočalo zgraditev parkov, trgov, šole in srednje šole ter zdravstvenega doma in doma za upokojence, športnega centra in kopališč.

== Geografija ==
[[Slika:Cacabelos (371094301).jpg|thumb|desno|Most nad reko Cúa v Cacabelosu]]
Cacabelos se nahaja na osrednjem delu El Bierza. V občini so doline, ki se razprostirajo iz severa proti jugu in so jih izoblikovale reke, ki tečejo iz gorovja Ancares, ki je del [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskega gorovja]] in Leonskega gorovja. Med njimi so rahlo valoviti hribi in osamljeni griči ter več gredin, ki jih je oblikovala erozija.&lt;ref name=&quot;localizacion&quot;&gt;{{navedi novice|title=Localización de Cacabelos |work=Ayuntamiento Cacabelos |url=https://www.cacabelos.org/ayuntamiento/localizacion/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Občina se nahaja ob spodnjem toku reke Cúa, ki je izklesala široko dolino. Njeni robovi, na vzhodu in zahodu – pet kilometrov na najširši točki – so hribi medrečij, ki se rahlo spuščajo proti jugu – približno sedem kilometrov –, včasih pa jih prerežejo potoki.&lt;ref name=&quot;localizacion&quot; /&gt;

Poletja so mila, medtem ko so zime hladne in meglene. Letna količina padavine je obilna, čeprav je neenakomerno razporejena. Enkrat ali dvakrat v letu pade tudi sneg, ki ni trajen.&lt;ref name=&quot;localizacion&quot; /&gt;

Na severnem delu je veliko hrastov in črnih hrastov. V ostalih delih so najbolj značilna drevesa v občini topoli, jelše, vrbe, orehi in kostanji.&lt;ref name=&quot;localizacion&quot; /&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Bodega Losada Vinos de Finca.jpg|thumb|desno|Vinograd pri Cacabelosu]]
Vinogradništvo Cacabelosa je najpomembnejše v vsem El Bierzu, ampak ni tako močno kot v prejšnjih časih. Kmetijstvo že upada. Prebivalci so zaposleni predvsem v industriji ali storitvenem sektorju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Cacabelos |work=Hola Pueblo |url=https://holapueblo.com/pueblo/cacabelos/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
Največja znamenitost Cacabelosa je arheološki muzej s stalnimi razstavami.&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt; Ohranjeno je veliko cerkev in drugih svetišč iz srednjega veka.&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt; V vsakem letu imajo zgodovinske dneve v spomin bitke pri Cacabelosu (1809).&lt;ref name=&quot;caminos&quot; /&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:Cacabelos (65961013).jpg|Cerkev sv. Roka v Cacabelosu
Slika:Estatua del Vendimiador, lado norte.jpg|Kip vinogradnika
Slika:Santuario de la Quinta Angustia - Cacabelos - 51146358518.jpg|Svetišče Marije Device
Slika:Cacabelos - Iglesia Santa Maria 3.jpg|Oltar v cerkvi Marije Device v Cacabelosu
Slika:Iglesia de San Justo en Villabuena lateral.jpg|Cerkev sv. Justa v Villabueni
Slika:Fuente en Villabuena.jpg|Studenec v Villabueni
&lt;/gallery&gt;
== Pobratena mesta ==
* {{Ikonazastave|ITA}} [[Torano Nuovo]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Datos de interés |work=Ayuntamiento Cacabelos |url=https://www.cacabelos.org/ayuntamiento/datos-de-interes/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebe ==
* [[Antonio Fernández y Morales]], galicijski pisatelj

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>nuf8h16dwonst82a16upa224rex3lc5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Camponaraya</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610461</id>
    <revision>
      <id>6771663</id>
      <timestamp>2026-10-28T20:36:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Camponaraya */</comment>
      <origin>6771663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4835" sha1="grfbrj3mwwiyjeujv2k3g5txktwmium" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Camponaraya
 | native_name       = Camponaraia, Campunaraya
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = 
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Flag of Camponaraya Spain.svg
 | image_shield = Coat of Arms of Camponaraya.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = El Bierzo
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Eduardo Morán Pacios (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 29,13
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 4060
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|34|50|N|6|40|13|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 490
  | website = https://camponaraya.es/
 | footnotes =
}}
'''Camponaraya''' ({{jezik-gl|Camponaraia}}, [[leonščina|leoneško]] ''Campunaraya'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 124 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 210 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Arganzo]], na severozahodu na [[Cacabelos]], na zahodu na [[Carracedelo]], na jugu na [[Ponferrada|Ponferrado]] in na severovzhodu na [[Cabañas Raras]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijščino]], ki je močno prepletena z [[leonščina|leoneščino]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.ecured.cu/Camponaraya |title=Camponaraya |work=EcuRed |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Mesto je bilo sestavljeno iz dveh vasi Campo in Naraya v [[srednji vek|srednjem veku]], ko ga je ponovno naselila [[kraljevina Asturija]] (poznejša [[kraljevina Leon]]) po [[islam|muslimanskih]] napadih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=González Ramos |first=José Ignacio |title=Historia de el Bierzo: Repoblacion y organizacion del territorio (1) |url=https://ieb.org.es/images/elBierzo/HistoriaDelBierzo/PoblacionOrganizacionTerritorioI.pdf |publisher=Diario de León &amp; Instituto de Estudios Bercianos |isbn= |location=León |cobiss= |language=es}}&lt;/ref&gt; Campo in Naraya v 11. in 12. stoletju sta bila posest samostana v San Juliánu de Samos pozneje pa samostana v Santi Maríi de Carracedo.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento Camponaraya |url=https://camponaraya.es/historia-camponaraya#.W8Ia3mgzbIU |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Campo in Naraya sta se hitro razvijala, ker sta se nahajala ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]]. Tukajšnja steza je bila zelo priljubljena med [[Francozi|francoskimi]] romarji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Camponaraya |work=Santiago de Compostela |url=https://santiago-compostela.net/camponaraya/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt; Ustanovili so tudi dve romarski bolnišnici.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

Camponaraya kot enotno mesto se pojavlja v listinah le po 15. stoletju. Meja med dvema naseljema je bil potok Naraya.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

== Gospodarstvo ==
V občini pridelujejo zelo kakovostno vino, ki ga izvažajo tudi v [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Bodega Viñas del Bierzo |work=TUR4all |url=https://www.tur4all.com/resources/bodegas-vinas-del-bierzo |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V vaseh občine je še pomembna živinoreja v domačih kmetijah. V Camponarayi so ustanovili industrijski park, ki zagotavlja veliko delovnih mest. Najbolj cvetoči del gospodarstva je storitveni sektor.

== Znane osebe ==
* [[Lydia Valentín]], dvigalka uteži

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>grfbrj3mwwiyjeujv2k3g5txktwmium</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771666</id>
      <parentid>6771663</parentid>
      <timestamp>2026-10-28T20:37:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <origin>6771666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4843" sha1="mbb01yl9tqljei5jyww0nql7im5py3s" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Camponaraya
 | native_name       = Camponaraia, Campunaraya
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = 
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Flag of Camponaraya Spain.svg
 | image_shield = Coat of Arms of Camponaraya.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = El Bierzo
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Eduardo Morán Pacios (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 29,13
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 4060
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|34|50|N|6|40|13|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 490
  | website = https://camponaraya.es/
 | footnotes =
}}
'''Camponaraya''' ({{jezik-gl|Camponaraia}}, [[leonščina|leoneško]] ''Campunaraya'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu province, v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 124 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 210 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severu meji na [[Arganza|Arganzo]], na severozahodu na [[Cacabelos]], na zahodu na [[Carracedelo]], na jugu na [[Ponferrada|Ponferrado]] in na severovzhodu na [[Cabañas Raras]]. V občini govorijo [[galicijščina|galicijščino]], ki je močno prepletena z [[leonščina|leoneščino]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.ecured.cu/Camponaraya |title=Camponaraya |work=EcuRed |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Mesto je bilo sestavljeno iz dveh vasi Campo in Naraya v [[srednji vek|srednjem veku]], ko ga je ponovno naselila [[kraljevina Asturija]] (poznejša [[kraljevina Leon]]) po [[islam|muslimanskih]] napadih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=González Ramos |first=José Ignacio |title=Historia de el Bierzo: Repoblacion y organizacion del territorio (1) |url=https://ieb.org.es/images/elBierzo/HistoriaDelBierzo/PoblacionOrganizacionTerritorioI.pdf |publisher=Diario de León &amp; Instituto de Estudios Bercianos |isbn= |location=León |cobiss= |language=es}}&lt;/ref&gt; Campo in Naraya v 11. in 12. stoletju sta bila posest samostana v San Juliánu de Samos pozneje pa samostana v Santi Maríi de Carracedo.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento Camponaraya |url=https://camponaraya.es/historia-camponaraya#.W8Ia3mgzbIU |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Campo in Naraya sta se hitro razvijala, ker sta se nahajala ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]]. Tukajšnja steza je bila zelo priljubljena med [[Francozi|francoskimi]] romarji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Camponaraya |work=Santiago de Compostela |url=https://santiago-compostela.net/camponaraya/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt; Ustanovili so tudi dve romarski bolnišnici.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

Camponaraya kot enotno mesto se pojavlja v listinah le po 15. stoletju. Meja med dvema naseljema je bil potok Naraya.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

== Gospodarstvo ==
V občini pridelujejo zelo kakovostno vino, ki ga izvažajo tudi v [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Bodega Viñas del Bierzo |work=TUR4all |url=https://www.tur4all.com/resources/bodegas-vinas-del-bierzo |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V vaseh občine je še pomembna živinoreja v domačih kmetijah. V Camponarayi so ustanovili industrijski park, ki zagotavlja veliko delovnih mest. Najbolj cvetoči del gospodarstva je storitveni sektor.

== Znane osebe ==
* [[Lydia Valentín]], dvigalka uteži

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>mbb01yl9tqljei5jyww0nql7im5py3s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Candín</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610462</id>
    <revision>
      <id>6771676</id>
      <timestamp>2026-10-28T21:17:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Candín */</comment>
      <origin>6771676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5357" sha1="cfe1ur8ggvd3eq8fytbntekeuzzl4wd" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Candín&lt;br&gt;''Valle de Ancares''
 | native_name       = Ancares
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Ancares 1976 22.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = 
 | image_shield = 
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = El Bierzo
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = José Antonio Álvarez Cachón (Ljudska stranka)
  | area_total_km2    = 139,62
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 256
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|49|00|N|6|43|41|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 907
  | website = https://aytovalledeancares.org/
 | footnotes =
}}
'''Candín''', uradno '''Valle de Ancares''' je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severozahodnem delu province, na meji [[Galicija (Španija)|Galicije]] in [[Asturija|Asturije]], v zgodovinski pokrajini [[El Bierzo]], približno 120 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 250 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na severovzhodu meji na [[Peranzanes]], na jugovzhodu na [[Fabero]] in [[Vega de Espinareda|Vego de Espinaredo]], na zahodu na [[Cervantes, Galicija|Cervantes]] (v Galiciji), na severozahodu na [[Navia de Suarna|Navio de Suarno]] (v Galiciji) in na severu na [[Ibias]] (v Asturiji). V občini govorijo mešano [[galicijščina|galicijsko]]-[[leonščina|leoneško]] narečje.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=La lengua ancaresa |work=Tejedo de Ancares |url=https://www.ancaresancares.es/la-lengua-ancaresa/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V [[Rimsko cesarstvo|rimljanskeb obdobju]] so bili rudniki zlata in tudi rimska cesta na ozemlju.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia de Ancares |work=Tejedo de Ancares |url=https://www.ancaresancares.es/pueblos-y-r%C3%ADos-de-ancares/ |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V 5. stoletju je Candín pripadal oblasti germanskih [[Svebi|Svebov]]. Ker je še danes veliko svetlolasih in visokih ljudi na tem kraju, nekateri menijo, da so prebivalci Candína potomci germanskih Svebov.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

1957 je bil velik požar v občini, ki je uničil veliko starih kmečkih hiš, ki se imenujejo na tem kraju ''palloza'' (je podobna asturijskemu tipu hiše [[teitu]]).&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Álvarez |first=David |title=El día en que el fuego trepó a la alta montaña |work=El Bierzo Digital |url=https://www.elbierzodigital.com/dia-fuego-trepo-la-alta-montana/ |date=13.2.2023 |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Občina se nahaja v gorovju Ancares, ki je del [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskega gorovja]]. Skozi njene doline tečejo reke Ancares, Cúa in Burbia.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Na območju rastejo raznoliki gozdovi bodike, kostanjev, hrastov in bukev z zelo starimi drevesi. Reke so izoblikovale globoke doline. Prebivalstvo živi v majhnih zaselkih v teh dolinah ali na pobočjih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Los Ancares Leoneses |work=Caminos Naturales |url=https://caminosnaturales.es/es/red-de-caminos-naturales/poi-detalle/ID.01.08.01.02/f7b448e8-4f55-4eb1-b346-cde44ed30f23 |date= |accessdate=28.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:Balouta 24 by-dpc.jpg|Reka Santandores v Balouti
Slika:Ancares 1976 20.jpg|Gorovje Ancares
Slika:Suarbol 09 by-dpc.jpg|Klanec v Suárbolu
&lt;/gallery&gt;
== Kultura ==
* Vodomet na Kristusovem trgu v Lumerasu
* Cerkev sv. Jurija v Peredi
* Cerkev sv. Štefana v Suárbolu
* Cerkev Marije Device v Suárbolu
* Žitnice ([[horru|horréo]]) in kmečke hiše
&lt;gallery&gt;
Slika:Pereda de Ancares, fuente.jpg|Studenec v Peredi
Slika:Pereda de Ancares, interior de palloza 01.jpg|Krušna peč v pallozi v Peredi
Slika:Iglesia de San Jorge (Pereda de Ancares) 02.jpg|Cerkev sv. Jurija v Peredi
Slika:Balouta 17 by-dpc.jpg|Cerkev v Balouti
Slika:Balouta 23 by-dpc.jpg|Palloze v Balouti
Slika:Igrexa Valouta.jpg|Župnijska cerkev v Balouti ({{jezik-gl|Valouta}})
Slika:Suarbol 05 by-dpc.jpg|Cerkev Marije Device v Suárbolu
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>cfe1ur8ggvd3eq8fytbntekeuzzl4wd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Candin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610463</id>
    <redirect title="Candín" />
    <revision>
      <id>6771677</id>
      <timestamp>2026-10-28T21:17:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Candín]]</comment>
      <origin>6771677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="kp5m33eeukjbzc81zgxk44ad6lsqp4l" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Candín]]</text>
      <sha1>kp5m33eeukjbzc81zgxk44ad6lsqp4l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valle de Ancares</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610464</id>
    <redirect title="Candín" />
    <revision>
      <id>6771678</id>
      <timestamp>2026-10-28T21:17:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Candín]]</comment>
      <origin>6771678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="kp5m33eeukjbzc81zgxk44ad6lsqp4l" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Candín]]</text>
      <sha1>kp5m33eeukjbzc81zgxk44ad6lsqp4l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Nik gazvoda</title>
    <ns>3</ns>
    <id>610465</id>
    <revision>
      <id>6771693</id>
      <timestamp>2026-10-28T21:52:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>!</comment>
      <origin>6771693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="478" sha1="lxm6x982ofr7pi1jzltpaqg5t7qg6iq" xml:space="preserve">[[File:Information orange.svg|25px|alt=Ikona informacij]] Prosim, prenehaj v Wikipediji shranjevati testna urejanja,  tudi če jih nameravaš pozneje popraviti. Tvoja urejanja sem {{gender:|razveljavil|razveljavila}}. Če želiš še naprej eksperimentirati, prosim, počni to v [[Uporabnik:Nik gazvoda/peskovnik|peskovnik]]u. Hvala.{{Z192}}&lt;!-- Template:uw-test2 --&gt; --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 22:52, 28. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>lxm6x982ofr7pi1jzltpaqg5t7qg6iq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:1043</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610466</id>
    <revision>
      <id>6771759</id>
      <timestamp>2026-10-29T06:04:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6771759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Benzojska kislina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610467</id>
    <revision>
      <id>6771771</id>
      <timestamp>2026-10-29T07:24:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>chembox</comment>
      <origin>6771771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6466" sha1="ll0zmj69bn79b6kba37r03swddy53sw" xml:space="preserve">{{Chembox
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 476995928
| ImageFileL1 = Benzoesäure.svg
| ImageSizeL1 = 100px
| ImageNameL1 = [[Skeletna formula]] 
| ImageClassL1 = skin-invert-image
| ImageFileR1 = Benzoic-acid-3D-balls.png
| ImageClassR1 = bg-transparent
| ImageSizeR1 = 100px
| ImageNameR1 = Ball-and-stick model
| ImageFile2 = Pile of benzoic acid crystals.jpg
| ImageSize2 = 270px
| PIN = benzojska kislina&lt;ref name=iupac2013&gt;{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = [[Royal Society of Chemistry|The Royal Society of Chemistry]] | date = 2014 | location = Cambridge | page = 745 | doi = 10.1039/9781849733069-00648 | isbn = 978-0-85404-182-4 }}&lt;/ref&gt;
| SystematicName = benzenkarboksilna kislina
| OtherNames = {{ubl 
 | karboksibenzen 
 | E210
 | dracilna kislina
 | fenilmetanojska kislina
 | fenilkarboksilna kislina
 | benzoil alkohol
 | benzoilna kislina 
 | karboksilbenzen
 | hidrogenfenska kislina
 | fenojska kislina
}}
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| Abbreviations = BzOH&lt;br /&gt;PhCOOH&lt;br /&gt;PhCO{{sub|2}}H
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 8SKN0B0MIM
| InChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYAD
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYSA-N
| CASNo = 65-85-0
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| EINECS = 200-618-2
| PubChem = 243
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 238
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 541
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank = DB03793
| SMILES = O=C(O)c1ccccc1
| InChI = 1/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| RTECS = DG0875000
| MeSHName = benzojska+kislina 
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 30746
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D00038
| 3DMet = B00053
| Beilstein = 636131
| Gmelin = 2946
}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| C=7 | H=6 | O=2
| Appearance = brezbarvna kristalna trdnina
| Odor = rahel, prijeten
| Density = 1,2659&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,0749&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (130&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| MeltingPtC = 122
| MeltingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS/&gt;
| BoilingPtC = 250
| BoilingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS&gt;{{GESTIS|ZVG=22810}}&lt;/ref&gt;
| Solubility = 1,7&amp;nbsp;g/L (0&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 2,7&amp;nbsp;g/L (18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 3,44&amp;nbsp;g/L (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 5,51&amp;nbsp;g/L (40&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 21,45&amp;nbsp;g/L (75&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 56,31&amp;nbsp;g/L (100&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister&gt;{{cite web |url=http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&amp;id=679 |title=benzoic acid |website=chemister.ru |access-date=24 October 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=sioc&gt;{{cite book |last1 = Seidell |first1 = Atherton |last2 = Linke |first2 = William F. |year = 1952 |title = Solubilities of Inorganic and Organic Compounds |publisher = Van Nostrand |url = https://books.google.com/books?id=k2e5AAAAIAAJ}}&lt;/ref&gt;
| pKa = {{ubl 
 | 4,202 (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O)&lt;ref&gt;{{cite book |last=Harris |first=Daniel |title=Quantitative Chemical Analysis |year=2010 |publisher=W. H. Freeman and Company |location=New York |isbn=9781429254366 |page=AP12 |edition=8}}&lt;/ref&gt; 
 | 11,02 (DMSO)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Olmstead |first1=William N. |last2=Bordwell |first2=Frederick G. |title=Ion-pair association constants in dimethyl sulfoxide |journal=The Journal of Organic Chemistry |date=1980 |volume=45 |issue=16 |pages=3299–3305 |doi=10.1021/jo01304a033}}&lt;/ref&gt;
}}
| SolubleOther = topna v [[aceton]]u, [[benzen]]u, [[ogljikov tetraklorid|CCl&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]], [[kloroform|CHCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]], [[etanol]]u, [[dietil eter|dietil etru]], [[heksan]]u, fenilih, tekočem [[amonijak]]u in acetatih
| Solubility1 = 30&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 32,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−13&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 71,5&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent1 = metanol
| Solubility2 = 25,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 47,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 52,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (19,2&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 55,9&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent2 = etanol
| Solubility3 = 54,2&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (20&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent3 = aceton
| Solubility4 = 4,22&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent4 = oljčno olje
| Solubility5 = 55,3&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent5 = 1,4-dioksan
| RefractIndex = 1,5397 (20&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,504 (132&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Viscosity = 1,26&amp;nbsp;mPa (130&amp;nbsp;°C)
| VaporPressure = 0,16&amp;nbsp;Pa (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 0,19&amp;nbsp;kPa (100&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 22,6&amp;nbsp;kPa (200&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=nist&gt;{{nist|name=Benzoic acid| id= C65850|accessdate=2014-05-23|mask=FFFF|units=SI}}&lt;/ref&gt;
| LogP = 1,87
| MagSus = −70,28{{e|−6}}&amp;nbsp;cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/mol
}}
| Section3 = {{Chembox Structure
| CrystalStruct = [[monoklinski kristalni sistem|monoklinska]]
| Coordination =
| MolShape = planarna
| Dipole = 1,72&amp;nbsp;[[Debye|D]] v [[dioksan]]u
}}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −385,2&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=chemister /&gt;
| DeltaHc = −322,8&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=nist /&gt;
| Entropy = 167,6&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=chemister /&gt;
| HeatCapacity = 146,7&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=nist /&gt;
}}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{GHS|05|08}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot;&gt;{{Sigma-Aldrich| id= w213101|name=Benzoic acid|accessdate=2014-05-23}}&lt;/ref&gt;
| GHSSignalWord = Danger
| HPhrases = {{H-phrases|318|335}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| PPhrases = {{P-phrases|261|280|305+351+338}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| MainHazards = dražilno
| NFPA-H = 2
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 0
| NFPA-S =
| FlashPtC = 121,5
| FlashPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| AutoignitionPtC = 571
| AutoignitionPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| LD50 = 1700&amp;nbsp;mg/kg (podgana, oralno)
}}
| Section8 = {{Chembox Related
| OtherCations = [[natrijev benzoat]],&lt;br/&gt;[[kalijev benzoat]]
| OtherFunction = hidroksibenzojske kisline,&lt;br /&gt;aminobenzojske kisline,&lt;br /&gt;nitrobenzojske kisline,&lt;br /&gt;fenilocetna kislina
| OtherFunction_label = [[karboksilna kislina]]
| OtherCompounds = [[benzaldehid]],&lt;br /&gt;[[benzil alkohol]],&lt;br /&gt;[[benzoil klorid]],&lt;br /&gt;[[benzilamin]],&lt;br /&gt;[[benzamid]],&lt;br /&gt;[[nenzonitril]]
}}
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske kisline]]</text>
      <sha1>ll0zmj69bn79b6kba37r03swddy53sw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771774</id>
      <parentid>6771771</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T07:33:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ref</comment>
      <origin>6771774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6479" sha1="pbaqet1m33ck44ukdyiojanu366rmcz" xml:space="preserve">{{Chembox
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 476995928
| ImageFileL1 = Benzoesäure.svg
| ImageSizeL1 = 100px
| ImageNameL1 = [[Skeletna formula]] 
| ImageClassL1 = skin-invert-image
| ImageFileR1 = Benzoic-acid-3D-balls.png
| ImageClassR1 = bg-transparent
| ImageSizeR1 = 100px
| ImageNameR1 = Ball-and-stick model
| ImageFile2 = Pile of benzoic acid crystals.jpg
| ImageSize2 = 270px
| PIN = benzojska kislina&lt;ref name=iupac2013&gt;{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = Royal Society of Chemistry | date = 2014 | location = Cambridge | page = 745 | doi = 10.1039/9781849733069-00648 | isbn = 978-0-85404-182-4 }}&lt;/ref&gt;
| SystematicName = benzenkarboksilna kislina
| OtherNames = {{ubl 
 | karboksibenzen 
 | E210
 | dracilna kislina
 | fenilmetanojska kislina
 | fenilkarboksilna kislina
 | benzoil alkohol
 | benzoilna kislina 
 | karboksilbenzen
 | hidrogenfenska kislina
 | fenojska kislina
}}
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| Abbreviations = BzOH&lt;br /&gt;PhCOOH&lt;br /&gt;PhCO{{sub|2}}H
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 8SKN0B0MIM
| InChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYAD
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYSA-N
| CASNo = 65-85-0
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| EINECS = 200-618-2
| PubChem = 243
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 238
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 541
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank = DB03793
| SMILES = O=C(O)c1ccccc1
| InChI = 1/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| RTECS = DG0875000
| MeSHName = benzojska+kislina 
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 30746
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D00038
| 3DMet = B00053
| Beilstein = 636131
| Gmelin = 2946
}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| C=7 | H=6 | O=2
| Appearance = brezbarvna kristalna trdnina
| Odor = rahel, prijeten
| Density = 1,2659&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,0749&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (130&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| MeltingPtC = 122
| MeltingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS/&gt;
| BoilingPtC = 250
| BoilingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS&gt;GESTIS Substance Database of the Institute for Occupational Safety and Health&lt;/ref&gt;
| Solubility = 1,7&amp;nbsp;g/L (0&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 2,7&amp;nbsp;g/L (18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 3,44&amp;nbsp;g/L (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 5,51&amp;nbsp;g/L (40&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 21,45&amp;nbsp;g/L (75&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 56,31&amp;nbsp;g/L (100&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister&gt;{{cite web |url=http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&amp;id=679 |title=benzoic acid |website=chemister.ru |access-date=24 October 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=sioc&gt;{{cite book |last1 = Seidell |first1 = Atherton |last2 = Linke |first2 = William F. |year = 1952 |title = Solubilities of Inorganic and Organic Compounds |publisher = Van Nostrand |url = https://books.google.com/books?id=k2e5AAAAIAAJ}}&lt;/ref&gt;
| pKa = {{ubl 
 | 4,202 (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O)&lt;ref&gt;{{cite book |last=Harris |first=Daniel |title=Quantitative Chemical Analysis |year=2010 |publisher=W. H. Freeman and Company |location=New York |isbn=9781429254366 |page=AP12 |edition=8}}&lt;/ref&gt; 
 | 11,02 (DMSO)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Olmstead |first1=William N. |last2=Bordwell |first2=Frederick G. |title=Ion-pair association constants in dimethyl sulfoxide |journal=The Journal of Organic Chemistry |date=1980 |volume=45 |issue=16 |pages=3299–3305 |doi=10.1021/jo01304a033}}&lt;/ref&gt;
}}
| SolubleOther = topna v [[aceton]]u, [[benzen]]u, [[ogljikov tetraklorid|CCl&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]], [[kloroform|CHCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]], [[etanol]]u, [[dietil eter|dietil etru]], [[heksan]]u, fenilih, tekočem [[amonijak]]u in acetatih
| Solubility1 = 30&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 32,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−13&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 71,5&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent1 = metanol
| Solubility2 = 25,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 47,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 52,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (19,2&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 55,9&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent2 = etanol
| Solubility3 = 54,2&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (20&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent3 = aceton
| Solubility4 = 4,22&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent4 = oljčno olje
| Solubility5 = 55,3&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent5 = 1,4-dioksan
| RefractIndex = 1,5397 (20&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,504 (132&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Viscosity = 1,26&amp;nbsp;mPa (130&amp;nbsp;°C)
| VaporPressure = 0,16&amp;nbsp;Pa (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 0,19&amp;nbsp;kPa (100&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 22,6&amp;nbsp;kPa (200&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=nist&gt;{{nist|name=Benzoic acid| id= C65850|accessdate=2014-05-23|mask=FFFF|units=SI}}&lt;/ref&gt;
| LogP = 1,87
| MagSus = −70,28{{e|−6}}&amp;nbsp;cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/mol
}}
| Section3 = {{Chembox Structure
| CrystalStruct = [[monoklinski kristalni sistem|monoklinska]]
| Coordination =
| MolShape = planarna
| Dipole = 1,72&amp;nbsp;[[Debye|D]] v [[dioksan]]u
}}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −385,2&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=chemister /&gt;
| DeltaHc = −322,8&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=nist /&gt;
| Entropy = 167,6&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=chemister /&gt;
| HeatCapacity = 146,7&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=nist /&gt;
}}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{GHS|05|08}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot;&gt;Sigma-Aldrich. ''Benzoic acid''. Pridobljeno 23. maja 2014.}}&lt;/ref&gt;
| GHSSignalWord = Danger
| HPhrases = {{H-phrases|318|335}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| PPhrases = {{P-phrases|261|280|305+351+338}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| MainHazards = dražilno
| NFPA-H = 2
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 0
| NFPA-S =
| FlashPtC = 121,5
| FlashPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| AutoignitionPtC = 571
| AutoignitionPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| LD50 = 1700&amp;nbsp;mg/kg (podgana, oralno)
}}
| Section8 = {{Chembox Related
| OtherCations = [[natrijev benzoat]],&lt;br/&gt;[[kalijev benzoat]]
| OtherFunction = hidroksibenzojske kisline,&lt;br /&gt;aminobenzojske kisline,&lt;br /&gt;nitrobenzojske kisline,&lt;br /&gt;fenilocetna kislina
| OtherFunction_label = [[karboksilna kislina]]
| OtherCompounds = [[benzaldehid]],&lt;br /&gt;[[benzil alkohol]],&lt;br /&gt;[[benzoil klorid]],&lt;br /&gt;[[benzilamin]],&lt;br /&gt;[[benzamid]],&lt;br /&gt;[[nenzonitril]]
}}
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske kisline]]</text>
      <sha1>pbaqet1m33ck44ukdyiojanu366rmcz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771789</id>
      <parentid>6771774</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T09:00:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6771789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14430" sha1="ecrgg479vcmsjq64hnmtfh289x7o92t" xml:space="preserve">{{Chembox
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 476995928
| ImageFileL1 = Benzoesäure.svg
| ImageSizeL1 = 100px
| ImageNameL1 = [[Skeletna formula]] 
| ImageClassL1 = skin-invert-image
| ImageFileR1 = Benzoic-acid-3D-balls.png
| ImageClassR1 = bg-transparent
| ImageSizeR1 = 100px
| ImageNameR1 = Ball-and-stick model
| ImageFile2 = Pile of benzoic acid crystals.jpg
| ImageSize2 = 270px
| PIN = benzojska kislina&lt;ref name=iupac2013&gt;{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = Royal Society of Chemistry | date = 2014 | location = Cambridge | page = 745 | doi = 10.1039/9781849733069-00648 | isbn = 978-0-85404-182-4 }}&lt;/ref&gt;
| SystematicName = benzenkarboksilna kislina
| OtherNames = {{ubl 
 | karboksibenzen 
 | E210
 | dracilna kislina
 | fenilmetanojska kislina
 | fenilkarboksilna kislina
 | benzoil alkohol
 | benzoilna kislina 
 | karboksilbenzen
 | hidrogenfenska kislina
 | fenojska kislina
}}
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| Abbreviations = BzOH&lt;br /&gt;PhCOOH&lt;br /&gt;PhCO{{sub|2}}H
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 8SKN0B0MIM
| InChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYAD
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYSA-N
| CASNo = 65-85-0
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| EINECS = 200-618-2
| PubChem = 243
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 238
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 541
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank = DB03793
| SMILES = O=C(O)c1ccccc1
| InChI = 1/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| RTECS = DG0875000
| MeSHName = benzojska+kislina 
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 30746
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D00038
| 3DMet = B00053
| Beilstein = 636131
| Gmelin = 2946
}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| C=7 | H=6 | O=2
| Appearance = brezbarvna kristalna trdnina
| Odor = rahel, prijeten
| Density = 1,2659&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,0749&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (130&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| MeltingPtC = 122
| MeltingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS/&gt;
| BoilingPtC = 250
| BoilingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS&gt;GESTIS Substance Database of the Institute for Occupational Safety and Health&lt;/ref&gt;
| Solubility = 1,7&amp;nbsp;g/L (0&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 2,7&amp;nbsp;g/L (18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 3,44&amp;nbsp;g/L (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 5,51&amp;nbsp;g/L (40&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 21,45&amp;nbsp;g/L (75&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 56,31&amp;nbsp;g/L (100&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister&gt;{{cite web |url=http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&amp;id=679 |title=benzoic acid |website=chemister.ru |access-date=24 October 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=sioc&gt;{{cite book |last1 = Seidell |first1 = Atherton |last2 = Linke |first2 = William F. |year = 1952 |title = Solubilities of Inorganic and Organic Compounds |publisher = Van Nostrand |url = https://books.google.com/books?id=k2e5AAAAIAAJ}}&lt;/ref&gt;
| pKa = {{ubl 
 | 4,202 (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O)&lt;ref&gt;{{cite book |last=Harris |first=Daniel |title=Quantitative Chemical Analysis |year=2010 |publisher=W. H. Freeman and Company |location=New York |isbn=9781429254366 |page=AP12 |edition=8}}&lt;/ref&gt; 
 | 11,02 (DMSO)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Olmstead |first1=William N. |last2=Bordwell |first2=Frederick G. |title=Ion-pair association constants in dimethyl sulfoxide |journal=The Journal of Organic Chemistry |date=1980 |volume=45 |issue=16 |pages=3299–3305 |doi=10.1021/jo01304a033}}&lt;/ref&gt;
}}
| SolubleOther = topna v [[aceton]]u, [[benzen]]u, [[ogljikov tetraklorid|CCl&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]], [[kloroform|CHCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]], [[etanol]]u, [[dietil eter|dietil etru]], [[heksan]]u, fenilih, tekočem [[amonijak]]u in acetatih
| Solubility1 = 30&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 32,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−13&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 71,5&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent1 = metanol
| Solubility2 = 25,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 47,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 52,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (19,2&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 55,9&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent2 = etanol
| Solubility3 = 54,2&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (20&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent3 = aceton
| Solubility4 = 4,22&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent4 = oljčno olje
| Solubility5 = 55,3&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent5 = 1,4-dioksan
| RefractIndex = 1,5397 (20&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,504 (132&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Viscosity = 1,26&amp;nbsp;mPa (130&amp;nbsp;°C)
| VaporPressure = 0,16&amp;nbsp;Pa (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 0,19&amp;nbsp;kPa (100&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 22,6&amp;nbsp;kPa (200&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=nist&gt;{{nist|name=Benzoic acid| id= C65850|accessdate=2014-05-23|mask=FFFF|units=SI}}&lt;/ref&gt;
| LogP = 1,87
| MagSus = −70,28{{e|−6}}&amp;nbsp;cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/mol
}}
| Section3 = {{Chembox Structure
| CrystalStruct = [[monoklinski kristalni sistem|monoklinska]]
| Coordination =
| MolShape = planarna
| Dipole = 1,72&amp;nbsp;[[Debye|D]] v [[dioksan]]u
}}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −385,2&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=chemister /&gt;
| DeltaHc = −322,8&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=nist /&gt;
| Entropy = 167,6&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=chemister /&gt;
| HeatCapacity = 146,7&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=nist /&gt;
}}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{GHS|05|08}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot;&gt;Sigma-Aldrich. ''Benzoic acid''. Pridobljeno 23. maja 2014.}}&lt;/ref&gt;
| GHSSignalWord = Danger
| HPhrases = {{H-phrases|318|335}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| PPhrases = {{P-phrases|261|280|305+351+338}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| MainHazards = dražilno
| NFPA-H = 2
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 0
| NFPA-S =
| FlashPtC = 121,5
| FlashPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| AutoignitionPtC = 571
| AutoignitionPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| LD50 = 1700&amp;nbsp;mg/kg (podgana, oralno)
}}
| Section8 = {{Chembox Related
| OtherCations = [[natrijev benzoat]],&lt;br/&gt;[[kalijev benzoat]]
| OtherFunction = hidroksibenzojske kisline,&lt;br /&gt;aminobenzojske kisline,&lt;br /&gt;nitrobenzojske kisline,&lt;br /&gt;fenilocetna kislina
| OtherFunction_label = [[karboksilna kislina]]
| OtherCompounds = [[benzaldehid]],&lt;br /&gt;[[benzil alkohol]],&lt;br /&gt;[[benzoil klorid]],&lt;br /&gt;[[benzilamin]],&lt;br /&gt;[[benzamid]],&lt;br /&gt;[[nenzonitril]]
}}
}}

'''Benzojska kislina''' je bela ali brezbarvna kristalinična organska spojina s formulo C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;COOH, katere zgradbo sestavljata benzenski obroč (C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;) in [[Karboksilna kislina|karboksilna skupina]] (−C(=O)OH). Benzoilna skupina se pogosto označuje okrajšano z '''Bz''', česar se ne sme zamenjati z '''Bn''', ki se uporablja za benzilno skupino. Benzojska kislina se zato včasih zapiše tudi kot BzOH, saj ima benzoilna skupina formulo −C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;CO. Je najpreprostejša aromatska [[karboksilna kislina]]. Njeno ime izhaja iz [[Benzoinska smola|benzoinske smole]], ki je bila dolgo časa njen edini vir.

Naravna benzojska kislina se pojavlja v številnih rastlinah&lt;ref&gt;{{cite web | title = Scientists uncover last steps for benzoic acid creation in plants | url = https://www.purdue.edu/newsroom/releases/2012/Q3/scientists-uncover-last-steps-for-benzoic-acid-creation-in-plants.html | publisher = Purdue Agriculture News}}&lt;/ref&gt; in služi kot vmesni člen pri biosintezi mnogih sekundarnih metabolitov. Soli benzojske kisline se uporabljajo kot konzervansi v živilih. Benzojska kislina je pomembna izhodna snov za industrijsko sintezo številnih drugih organskih spojin. Soli in estri benzojske kisline se imenujejo benzoati.

==Zgodovina==
Benzojska kislina je bila odkrita v 16. stoletju. Suho destilacijo benzoinske smole so prvi opisali [[Nostradamus]] (1556) ter za njim [[Alexius Pedemontanus]] (1560) in [[Blaise de Vigenère]] (1596).&lt;ref&gt;{{cite book | author= Neumüller O-A | year = 1988| title = Römpps Chemie-Lexikon| edition = 6| publisher = Frankh'sche Verlagshandlung | location = Stuttgart| isbn = 978-3-440-04516-9 | oclc= 50969944 }}&lt;/ref&gt;

Sestavo benzojske kisline sta določila [[Justus von Liebig]] in [[Friedrich Wöhler]].&lt;ref&gt;{{cite journal| author = Liebig J |author2=Wöhler F| title = Untersuchungen über das Radikal der Benzoesäure| journal =Liebigs Annalen| year = 1832| volume = 3| pages = 249–282| doi = 10.1002/jlac.18320030302| issue = 3|hdl=2027/hvd.hxdg3f|author2-link=Friedrich Wöhler|author-link=Justus von Liebig| hdl-access = free}}&lt;/ref&gt; Raziskala sta tudi povezavo med hipurno in benzojsko kislino.

Leta 1875 je [[Ernst Leopold Salkowski|Salkowski]] odkril protiglivične lastnosti benzojske kisline, kar pojasnjuje, zakaj so plodovi [[Barjanska robida|barjanske  robide]] (''Rubus chamaemorus''), ki vsebujejo benzoate, tako obstojni.&lt;ref&gt;Salkowski E. Berl Klin Wochenschr. 1875. 2. del, zv. 12, str. 297–298.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Cloudberries Cooperative Extension Service |url=https://www.uaf.edu/ces/publications/database/food/cloudberries.php |website=www.uaf.edu}}&lt;/ref&gt;

==Proizvodnja==
===Industrijska proizvodnja===
Benzojska kislina se industrijsko proizvaja z delno oksidacijo [[toluen]]a s [[kisik]]om:

: [[Slika:Benzoic acid-chemical-synthesis-1.svg|class=skin-invert-image|200px|Oksidacija toluena]]

Postopek [[Kataliza|katalizirajo]] [[kobalt]]ovi ali [[mangan]]ovi naftenati. Postopek je masoven in ima visok izkoristek.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Wade |first1=Leroy G. |title=Organic Chemistry |date=2014 |publisher=Pearson Education Limited |location=Harlow |isbn=978-1-292-02165-2 |page=985 |edition=Pearson new international |ref=OrgChem}}&lt;/ref&gt;

Prvi industrijski postopek je vključeval reakcijo benzotriklorida (triklorometilbenzena) s [[kalcijev hidroksid|kalcijevim hidroksidom]] v vodi, pri čemer se je kot katalizator uporabljalo [[železo]] ali železove soli. Nastali kalcijev benzoat se v drugi fazi s [[Klorovodikova kislina|klorovodikovo kislino]] pretvori v benzojsko kislino. Produkt vsebuje znatne količine kloriranih derivatov benzojske kisline, zato so benzojsko kislino za prehrano ljudi pridobivali s suho destilacijo benzoinske smole. Benzojska kislina živilske kakovosti se zdaj proizvaja sintetično.

===Laboratorijske sinteze===
Benzojska kislina je poceni in lahko dostopna, zato se njena laboratorijska sinteza predvsem pedagoške narave in je pogosta vaja v dodiplomskem študiju.

Benzojsko kislino je mogoče očistiti s [[Kristalizacija|prekristalizacijo]] iz vodne raztopine, saj je zelo topna v vroči vodi, v hladni vodi pa slabo. Ker pri prekristalizaciji niso potrebna organska topila, je postopek še posebej varen. S tem postopkom se običajno doseže približno 65 % izkoristek.&lt;ref&gt;{{cite book | title = Purification of Laboratory Chemicals | url = https://archive.org/details/purificationofla0000perr_n7w5 | url-access = registration | edition = 3rd |author1=D. D. Perrin |author2=W. L. F. Armarego | publisher = Pergamon Press | pages =  [https://archive.org/details/purificationofla0000perr_n7w5/page/94 94] | year = 1988 | isbn = 978-0-08-034715-8}}&lt;/ref&gt;

====S hidrolizo====
Tako kot drugi nitrili in [[Amid|amidi]] tudi benzonitril in benzamid v kislih ali bazičnih pogojih [[Hidroliza|hidrolizirata]] v benzojsko kislino oziroma njeno konjugirano bazo.

====Z uporabo Grignardovega reagenta====
Bromobenzen se lahko pretvori v benzojsko kislino s karboksilacijo intermediata fenilmagnezijevega bromida.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Introduction to Organic Laboratory Techniques: A Small Scale Approach|author=Donald L. Pavia|year=2004|publisher=Thomson Brooks/Cole|isbn=978-0-534-40833-6|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; Ta sinteza študentom omogoča praktični preskus izvedbe [[Grignardova reakcija|Grignardove reakcije]], ki predstavlja pomemben razred reakcij za tvorbo vezi ogljik–ogljik v organski kemiji.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Shirley|first=D. A.|year=1954|title=The Synthesis of Ketones from Acid Halides and Organometallic Compounds of Magnesium, Zinc, and Cadmium|journal=Org. React.|volume=8|pages=28–58}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Huryn|first=D. M.|year=1991|title=Comprehensive Organic Synthesis, Volume 1: Additions to C&amp;mdash;X π-Bonds, Part 1|pages=49–75|chapter=Carbanions of Alkali and Alkaline Earth Cations: (ii) Selectivity of Carbonyl Addition Reactions|editor1-last=Trost|editor1-first=B. M.|editor2-last=Fleming|editor2-first=I.|isbn=978-0-08-052349-1|editor1-link=|editor2-link=|publisher=Elsevier Science|doi= 10.1016/B978-0-08-052349-1.00002-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=Portland Community College|title=The Grignard Reaction. Preparation of Benzoic Acid|url=http://spot.pcc.edu/~chandy/242/PreparationofBenzoicAcid.pdf|access-date=2015-03-12|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150226115836/http://spot.pcc.edu/~chandy/242/PreparationofBenzoicAcid.pdf|archive-date=26 February 2015}}&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=University of Wisconsin-Madison|title=Experiment 9: Synthesis of Benzoic Acid via Carbonylation of a Grignard Reagent|url=http://www.chem.wisc.edu/courses/342/Fall2004/Experiment_9.pdf|access-date=12 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923202908/http://www.chem.wisc.edu/courses/342/Fall2004/Experiment_9.pdf|archive-date=23 September 2015|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=Towson University|title=Experiment 3: Preparation of Benzoic Acid|url=http://pages.towson.edu/jdiscord/WWW/332_Lab_Info/332LabsIRPMR/Expt3Grignard.pdf|access-date=2015-03-12|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413011353/http://pages.towson.edu/jdiscord/www/332_lab_info/332labsirpmr/expt3grignard.pdf |archive-date=13 April 2015 |df=dmy-all}}&gt;&lt;/ref&gt;

====Oksidacija benzilnih spojin====
[[Benzil alkohol]],&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Santonastaso|first1=Marco|last2=Freakley|first2=Simon J.|last3=Miedziak|first3=Peter J.|last4=Brett|first4=Gemma L.|last5=Edwards|first5=Jennifer K.|last6=Hutchings|first6=Graham J.|date=2014-11-21|title=Oxidation of Benzyl Alcohol using in Situ Generated Hydrogen Peroxide|journal=Organic Process Research &amp; Development|volume=18|issue=11|pages=1455–1460|doi=10.1021/op500195e|issn=1083-6160}}&lt;/ref&gt; [[benzil klorid]] in praktično vsi drugi benzilni derivati se z lahkoto oksidirajo v benzojsko kislino.

==Uporaba==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske kisline]]</text>
      <sha1>ecrgg479vcmsjq64hnmtfh289x7o92t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771807</id>
      <parentid>6771789</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:04:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */ Uporaba</comment>
      <origin>6771807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23334" sha1="9ppn0pb4qeod0pt6xr7hcnoe0dylrw0" xml:space="preserve">{{Chembox
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 476995928
| ImageFileL1 = Benzoesäure.svg
| ImageSizeL1 = 100px
| ImageNameL1 = [[Skeletna formula]] 
| ImageClassL1 = skin-invert-image
| ImageFileR1 = Benzoic-acid-3D-balls.png
| ImageClassR1 = bg-transparent
| ImageSizeR1 = 100px
| ImageNameR1 = Ball-and-stick model
| ImageFile2 = Pile of benzoic acid crystals.jpg
| ImageSize2 = 270px
| PIN = benzojska kislina&lt;ref name=iupac2013&gt;{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = Royal Society of Chemistry | date = 2014 | location = Cambridge | page = 745 | doi = 10.1039/9781849733069-00648 | isbn = 978-0-85404-182-4 }}&lt;/ref&gt;
| SystematicName = benzenkarboksilna kislina
| OtherNames = {{ubl 
 | karboksibenzen 
 | E210
 | dracilna kislina
 | fenilmetanojska kislina
 | fenilkarboksilna kislina
 | benzoil alkohol
 | benzoilna kislina 
 | karboksilbenzen
 | hidrogenfenska kislina
 | fenojska kislina
}}
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| Abbreviations = BzOH&lt;br /&gt;PhCOOH&lt;br /&gt;PhCO{{sub|2}}H
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 8SKN0B0MIM
| InChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYAD
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYSA-N
| CASNo = 65-85-0
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| EINECS = 200-618-2
| PubChem = 243
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 238
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 541
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank = DB03793
| SMILES = O=C(O)c1ccccc1
| InChI = 1/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| RTECS = DG0875000
| MeSHName = benzojska+kislina 
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 30746
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D00038
| 3DMet = B00053
| Beilstein = 636131
| Gmelin = 2946
}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| C=7 | H=6 | O=2
| Appearance = brezbarvna kristalna trdnina
| Odor = rahel, prijeten
| Density = 1,2659&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,0749&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (130&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| MeltingPtC = 122
| MeltingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS/&gt;
| BoilingPtC = 250
| BoilingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS&gt;GESTIS Substance Database of the Institute for Occupational Safety and Health&lt;/ref&gt;
| Solubility = 1,7&amp;nbsp;g/L (0&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 2,7&amp;nbsp;g/L (18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 3,44&amp;nbsp;g/L (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 5,51&amp;nbsp;g/L (40&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 21,45&amp;nbsp;g/L (75&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 56,31&amp;nbsp;g/L (100&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister&gt;{{cite web |url=http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&amp;id=679 |title=benzoic acid |website=chemister.ru |access-date=24 October 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=sioc&gt;{{cite book |last1 = Seidell |first1 = Atherton |last2 = Linke |first2 = William F. |year = 1952 |title = Solubilities of Inorganic and Organic Compounds |publisher = Van Nostrand |url = https://books.google.com/books?id=k2e5AAAAIAAJ}}&lt;/ref&gt;
| pKa = {{ubl 
 | 4,202 (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O)&lt;ref&gt;{{cite book |last=Harris |first=Daniel |title=Quantitative Chemical Analysis |year=2010 |publisher=W. H. Freeman and Company |location=New York |isbn=9781429254366 |page=AP12 |edition=8}}&lt;/ref&gt; 
 | 11,02 (DMSO)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Olmstead |first1=William N. |last2=Bordwell |first2=Frederick G. |title=Ion-pair association constants in dimethyl sulfoxide |journal=The Journal of Organic Chemistry |date=1980 |volume=45 |issue=16 |pages=3299–3305 |doi=10.1021/jo01304a033}}&lt;/ref&gt;
}}
| SolubleOther = topna v [[aceton]]u, [[benzen]]u, [[ogljikov tetraklorid|CCl&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]], [[kloroform|CHCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]], [[etanol]]u, [[dietil eter|dietil etru]], [[heksan]]u, fenilih, tekočem [[amonijak]]u in acetatih
| Solubility1 = 30&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 32,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−13&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 71,5&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent1 = metanol
| Solubility2 = 25,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 47,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 52,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (19,2&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 55,9&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent2 = etanol
| Solubility3 = 54,2&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (20&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent3 = aceton
| Solubility4 = 4,22&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent4 = oljčno olje
| Solubility5 = 55,3&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent5 = 1,4-dioksan
| RefractIndex = 1,5397 (20&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,504 (132&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Viscosity = 1,26&amp;nbsp;mPa (130&amp;nbsp;°C)
| VaporPressure = 0,16&amp;nbsp;Pa (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 0,19&amp;nbsp;kPa (100&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 22,6&amp;nbsp;kPa (200&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=nist&gt;{{nist|name=Benzoic acid| id= C65850|accessdate=2014-05-23|mask=FFFF|units=SI}}&lt;/ref&gt;
| LogP = 1,87
| MagSus = −70,28{{e|−6}}&amp;nbsp;cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/mol
}}
| Section3 = {{Chembox Structure
| CrystalStruct = [[monoklinski kristalni sistem|monoklinska]]
| Coordination =
| MolShape = planarna
| Dipole = 1,72&amp;nbsp;[[Debye|D]] v [[dioksan]]u
}}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −385,2&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=chemister /&gt;
| DeltaHc = −322,8&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=nist /&gt;
| Entropy = 167,6&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=chemister /&gt;
| HeatCapacity = 146,7&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=nist /&gt;
}}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{GHS|05|08}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot;&gt;Sigma-Aldrich. ''Benzoic acid''. Pridobljeno 23. maja 2014.}}&lt;/ref&gt;
| GHSSignalWord = Danger
| HPhrases = {{H-phrases|318|335}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| PPhrases = {{P-phrases|261|280|305+351+338}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| MainHazards = dražilno
| NFPA-H = 2
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 0
| NFPA-S =
| FlashPtC = 121,5
| FlashPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| AutoignitionPtC = 571
| AutoignitionPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| LD50 = 1700&amp;nbsp;mg/kg (podgana, oralno)
}}
| Section8 = {{Chembox Related
| OtherCations = [[natrijev benzoat]],&lt;br/&gt;[[kalijev benzoat]]
| OtherFunction = hidroksibenzojske kisline,&lt;br /&gt;aminobenzojske kisline,&lt;br /&gt;nitrobenzojske kisline,&lt;br /&gt;fenilocetna kislina
| OtherFunction_label = [[karboksilna kislina]]
| OtherCompounds = [[benzaldehid]],&lt;br /&gt;[[benzil alkohol]],&lt;br /&gt;[[benzoil klorid]],&lt;br /&gt;[[benzilamin]],&lt;br /&gt;[[benzamid]],&lt;br /&gt;[[nenzonitril]]
}}
}}

'''Benzojska kislina''' je bela ali brezbarvna kristalinična organska spojina s formulo C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;COOH, katere zgradbo sestavljata benzenski obroč (C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;) in [[Karboksilna kislina|karboksilna skupina]] (−C(=O)OH). Benzoilna skupina se pogosto označuje okrajšano z '''Bz''', česar se ne sme zamenjati z '''Bn''', ki se uporablja za benzilno skupino. Benzojska kislina se zato včasih zapiše tudi kot BzOH, saj ima benzoilna skupina formulo −C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;CO. Je najpreprostejša aromatska [[karboksilna kislina]]. Njeno ime izhaja iz [[Benzoinska smola|benzoinske smole]], ki je bila dolgo časa njen edini vir.

Naravna benzojska kislina se pojavlja v številnih rastlinah&lt;ref&gt;{{cite web | title = Scientists uncover last steps for benzoic acid creation in plants | url = https://www.purdue.edu/newsroom/releases/2012/Q3/scientists-uncover-last-steps-for-benzoic-acid-creation-in-plants.html | publisher = Purdue Agriculture News}}&lt;/ref&gt; in služi kot vmesni člen pri biosintezi mnogih sekundarnih metabolitov. Soli benzojske kisline se uporabljajo kot konzervansi v živilih. Benzojska kislina je pomembna izhodna snov za industrijsko sintezo številnih drugih organskih spojin. Soli in estri benzojske kisline se imenujejo benzoati.

==Zgodovina==
Benzojska kislina je bila odkrita v 16. stoletju. Suho destilacijo benzoinske smole so prvi opisali [[Nostradamus]] (1556) ter za njim [[Alexius Pedemontanus]] (1560) in [[Blaise de Vigenère]] (1596).&lt;ref&gt;{{cite book | author= Neumüller O-A | year = 1988| title = Römpps Chemie-Lexikon| edition = 6| publisher = Frankh'sche Verlagshandlung | location = Stuttgart| isbn = 978-3-440-04516-9 | oclc= 50969944 }}&lt;/ref&gt;

Sestavo benzojske kisline sta določila [[Justus von Liebig]] in [[Friedrich Wöhler]].&lt;ref&gt;{{cite journal| author = Liebig J |author2=Wöhler F| title = Untersuchungen über das Radikal der Benzoesäure| journal =Liebigs Annalen| year = 1832| volume = 3| pages = 249–282| doi = 10.1002/jlac.18320030302| issue = 3|hdl=2027/hvd.hxdg3f|author2-link=Friedrich Wöhler|author-link=Justus von Liebig| hdl-access = free}}&lt;/ref&gt; Raziskala sta tudi povezavo med hipurno in benzojsko kislino.

Leta 1875 je [[Ernst Leopold Salkowski|Salkowski]] odkril protiglivične lastnosti benzojske kisline, kar pojasnjuje, zakaj so plodovi [[Barjanska robida|barjanske  robide]] (''Rubus chamaemorus''), ki vsebujejo benzoate, tako obstojni.&lt;ref&gt;Salkowski E. Berl Klin Wochenschr. 1875. 2. del, zv. 12, str. 297–298.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Cloudberries Cooperative Extension Service |url=https://www.uaf.edu/ces/publications/database/food/cloudberries.php |website=www.uaf.edu}}&lt;/ref&gt;

==Proizvodnja==
===Industrijska proizvodnja===
Benzojska kislina se industrijsko proizvaja z delno oksidacijo [[toluen]]a s [[kisik]]om:

: [[Slika:Benzoic acid-chemical-synthesis-1.svg|class=skin-invert-image|200px|Oksidacija toluena]]

Postopek [[Kataliza|katalizirajo]] [[kobalt]]ovi ali [[mangan]]ovi naftenati. Postopek je masoven in ima visok izkoristek.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Wade |first1=Leroy G. |title=Organic Chemistry |date=2014 |publisher=Pearson Education Limited |location=Harlow |isbn=978-1-292-02165-2 |page=985 |edition=Pearson new international |ref=OrgChem}}&lt;/ref&gt;

Prvi industrijski postopek je vključeval reakcijo benzotriklorida (triklorometilbenzena) s [[kalcijev hidroksid|kalcijevim hidroksidom]] v vodi, pri čemer se je kot katalizator uporabljalo [[železo]] ali železove soli. Nastali kalcijev benzoat se v drugi fazi s [[Klorovodikova kislina|klorovodikovo kislino]] pretvori v benzojsko kislino. Produkt vsebuje znatne količine kloriranih derivatov benzojske kisline, zato so benzojsko kislino za prehrano ljudi pridobivali s suho destilacijo benzoinske smole. Benzojska kislina živilske kakovosti se zdaj proizvaja sintetično.

===Laboratorijske sinteze===
Benzojska kislina je poceni in lahko dostopna, zato se njena laboratorijska sinteza predvsem pedagoške narave in je pogosta vaja v dodiplomskem študiju.

Benzojsko kislino je mogoče očistiti s [[Kristalizacija|prekristalizacijo]] iz vodne raztopine, saj je zelo topna v vroči vodi, v hladni vodi pa slabo. Ker pri prekristalizaciji niso potrebna organska topila, je postopek še posebej varen. S tem postopkom se običajno doseže približno 65 % izkoristek.&lt;ref&gt;{{cite book | title = Purification of Laboratory Chemicals | url = https://archive.org/details/purificationofla0000perr_n7w5 | url-access = registration | edition = 3rd |author1=D. D. Perrin |author2=W. L. F. Armarego | publisher = Pergamon Press | pages =  [https://archive.org/details/purificationofla0000perr_n7w5/page/94 94] | year = 1988 | isbn = 978-0-08-034715-8}}&lt;/ref&gt;

====S hidrolizo====
Tako kot drugi nitrili in [[Amid|amidi]] tudi benzonitril in benzamid v kislih ali bazičnih pogojih [[Hidroliza|hidrolizirata]] v benzojsko kislino oziroma njeno konjugirano bazo.

====Z uporabo Grignardovega reagenta====
Bromobenzen se lahko pretvori v benzojsko kislino s karboksilacijo intermediata fenilmagnezijevega bromida.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Introduction to Organic Laboratory Techniques: A Small Scale Approach|author=Donald L. Pavia|year=2004|publisher=Thomson Brooks/Cole|isbn=978-0-534-40833-6|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; Ta sinteza študentom omogoča praktični preskus izvedbe [[Grignardova reakcija|Grignardove reakcije]], ki predstavlja pomemben razred reakcij za tvorbo vezi ogljik–ogljik v organski kemiji.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Shirley|first=D. A.|year=1954|title=The Synthesis of Ketones from Acid Halides and Organometallic Compounds of Magnesium, Zinc, and Cadmium|journal=Org. React.|volume=8|pages=28–58}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Huryn|first=D. M.|year=1991|title=Comprehensive Organic Synthesis, Volume 1: Additions to C&amp;mdash;X π-Bonds, Part 1|pages=49–75|chapter=Carbanions of Alkali and Alkaline Earth Cations: (ii) Selectivity of Carbonyl Addition Reactions|editor1-last=Trost|editor1-first=B. M.|editor2-last=Fleming|editor2-first=I.|isbn=978-0-08-052349-1|editor1-link=|editor2-link=|publisher=Elsevier Science|doi= 10.1016/B978-0-08-052349-1.00002-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=Portland Community College|title=The Grignard Reaction. Preparation of Benzoic Acid|url=http://spot.pcc.edu/~chandy/242/PreparationofBenzoicAcid.pdf|access-date=2015-03-12|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150226115836/http://spot.pcc.edu/~chandy/242/PreparationofBenzoicAcid.pdf|archive-date=26 February 2015}}&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=University of Wisconsin-Madison|title=Experiment 9: Synthesis of Benzoic Acid via Carbonylation of a Grignard Reagent|url=http://www.chem.wisc.edu/courses/342/Fall2004/Experiment_9.pdf|access-date=12 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923202908/http://www.chem.wisc.edu/courses/342/Fall2004/Experiment_9.pdf|archive-date=23 September 2015|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=Towson University|title=Experiment 3: Preparation of Benzoic Acid|url=http://pages.towson.edu/jdiscord/WWW/332_Lab_Info/332LabsIRPMR/Expt3Grignard.pdf|access-date=2015-03-12|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413011353/http://pages.towson.edu/jdiscord/www/332_lab_info/332labsirpmr/expt3grignard.pdf |archive-date=13 April 2015 |df=dmy-all}}&gt;&lt;/ref&gt;

====Oksidacija benzilnih spojin====
[[Benzil alkohol]],&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Santonastaso|first1=Marco|last2=Freakley|first2=Simon J.|last3=Miedziak|first3=Peter J.|last4=Brett|first4=Gemma L.|last5=Edwards|first5=Jennifer K.|last6=Hutchings|first6=Graham J.|date=2014-11-21|title=Oxidation of Benzyl Alcohol using in Situ Generated Hydrogen Peroxide|journal=Organic Process Research &amp; Development|volume=18|issue=11|pages=1455–1460|doi=10.1021/op500195e|issn=1083-6160}}&lt;/ref&gt; [[benzil klorid]] in praktično vsi drugi benzilni derivati se z lahkoto oksidirajo v benzojsko kislino.

==Uporaba==
Benzojska kislina se porablja večinoma za proizvodnjo [[fenol]]a z oksidativno dekarboksilacijo pri temperaturi 300–400 °C:&lt;ref name=Ull&gt;Maki, Takao; Takeda, Kazuo (2000). &quot;Benzoic Acid and Derivatives&quot;. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a03_555. ISBN 978-3527306732.&lt;/ref&gt;
: {{chem2 | C6H5CO2H + ½ O2 -&gt; C6H5OH + CO2 }}
Temperaturo je mogoče znižati na 200 °C z dodajanjem katalitičnih količin bakrovih(II) soli. Fenol je mogoče pretvoriti v cikloheksanol, ki je izhodna snov za sintezo [[najlon]]a.

===Predhodnik mehčal===
Benzoatna [[Mehčalec|mehčala]], kot so estri glikola, dietilenglikola in trietilenglikola, se pridobivajo s transesterifikacijo metil benzoata z ustreznim diolom.&lt;ref name=Ull/&gt; Ta mehčala se uporabljajo podobno kot tista, pridobljena iz estrov tereftalne kisline, in predstavljajo alternativo ftalatom.&lt;ref name=Ull/&gt;

====Predhodnik natrijevega benzoata in sorodnih konzervansov====
Benzojska kislina in njene soli se uporabljajo kot [[konzervans]]i v živilih. Označeni so z oznakami E210, E211 (natrijev benzoat), E212 (kalijev benzoat) in E213 (kalcijev benzoat). Benzojska kislina zavira rast [[Plesen|plesni]], [[Kvasovka|kvasovk]]&lt;ref&gt;{{cite journal | author=A D Warth | title= Mechanism of action of benzoic acid on Zygosaccharomyces bailii: effects on glycolytic metabolite levels, energy production, and intracellular pH | journal=Appl Environ Microbiol | date=1 December 1991| volume=57|pages=3410–4 | pmid= 1785916 | issue=12 | doi= 10.1128/AEM.57.12.3410-3414.1991 | pmc=183988 | bibcode= 1991ApEnM..57.3410W }}&lt;/ref&gt; in nekaterih [[Bakterije|bakterij]]. V živila se dodaja neposredno ali pa nastane s kemijskimi reakcijami iz njenih natrijevih, kalijevih ali kalcijevih soli. Delovanja se začne s prehodom benzojske kisline v celico. Če se znotrajcelična vrednost [[pH]] zniža na 5 ali manj, se anaerobna fermentacija [[Glukoza|glukoze]]  s posredovanjem [[encim]]a fosfofruktokinaze zmanjša za 95 %. Učinkovitost benzojske kisline in benzoatov je torej odvisna od vrednosti pH živila.&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Pastrorova I, de Koster CG, Boom JJ | title= Analytic Study of Free and Ester Bound Benzoic and Cinnamic Acids of Gum Benzoin Resins by GC-MS HPLC-frit FAB-MS | journal=Phytochem Anal | year=1997 | volume=8 |pages=63–73 |doi= 10.1002/(SICI)1099-1565(199703)8:2&lt;63::AID-PCA337&gt;3.0.CO;2-Y | issue=2 }}&lt;/ref&gt; Benzojska kislina, benzoati in njihovi derivati se uporabljajo kot konzervansi v kislih živilih in napitkih, na primer v sokovih citrusov, ki vsebujejo [[Citronska kislina|citronsko kislino]], gaziranih pijačah, ki vsebujejo [[ogljikov dioksid]], brezalkoholnih pijačah, ki vsebujejo fosforjevo kislino, vloženih živilih, ki vsebujejo kis ([[etanojska kislina|ocetno kislino]]) in drugih živilih s prilagojeno kislostjo.

Običajne koncentracije benzojske kisline, kadar se uporablja kot konzervans v živilih, znašajo od 0,05 do 0,1 %. Živila, v katerih se lahko uporablja benzojska kislina, ter najvišje dovoljene količine za njeno uporabo so določene z lokalno zakonodajo o živilih.&lt;ref&gt;[http://www.codexalimentarius.net/gsfaonline/groups/details.html?id=162 GSFA Online Food Additive Group Details: Benzoates (2006)]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070926233935/http://www.codexalimentarius.net/gsfaonline/groups/details.html?id=162 |date=26 September 2007 }}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/pdf/1995/en_1995L0002_do_001.pdf EUROPEAN PARLIAMENT AND COUNCIL DIRECTIVE No 95/2/EC of 20 February 1995 on food additives other than colours and sweeteners (Consleg-versions do not contain the latest changes in a law)]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20030419083114/http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/pdf/1995/en_1995L0002_do_001.pdf |date=19 April 2003 }}.&lt;/ref&gt;

V preteklosti so se pojavili pomisleki, da lahko benzojska kislina in njene soli v nekaterih brezalkoholnih pijačah reagirajo z [[Vitamin C|askorbinsko kislino]] (vitaminom C), pri čemer nastanejo majhne količine rakotvornega [[benzen]]a.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bfr.bund.de/cm/245/indications_of_the_possible_formation_of_benzene_from_benzoic_acid_in_foods.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060426194742/http://www.bfr.bund.de/cm/245/indications_of_the_possible_formation_of_benzene_from_benzoic_acid_in_foods.pdf |archive-date=2006-04-26 |url-status=live |title=Indications of the possible formation of benzene from benzoic acid in foods, BfR Expert Opinion No. 013/2006 |publisher = German Federal Institute for Risk Assessment |date=1 December 2005 |access-date=30 March 2022}}&lt;/ref&gt;

===Raba v medicini===
Benzojska kislina je sestavina Whitfieldovega mazila, ki se uporablja za zdravljenje glivičnih kožnih obolenj, kot sta lišaj in [[dermatofitija stopala]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.medipharmalimited.com/whitfield_ointment.asp |title=Whitfield Ointment |access-date=15 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071009152212/http://www.medipharmalimited.com/whitfield_ointment.asp |archive-date=9 October 2007 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book | title = Wilson and Gisvold's Textbook of Organic Medicinal and Pharmaceutical | url = https://archive.org/details/wilsongisvoldste00bloc_128 | url-access = limited |author1=Charles Owens Wilson |author2=Ole Gisvold |author3=John H. Block | year = 2004 | publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins | isbn = 978-0-7817-3481-3 | pages = [https://archive.org/details/wilsongisvoldste00bloc_128/page/n245 234]}}&lt;/ref&gt; Kot glavna sestavina [[benzoinska smola|benzoinske smole]] je benzojska kislina pomemben del [[Benzoinska tinktura|benzoinske tinkture]] in tako imenovanega menihovega balzama. Takšni pripravki se že dolgo uporabljajo kot lokalni [[antiseptik]]i in sredstva za lajšanje zamašenosti dihalnih poti (prek vdihavanja).

V začetku 20. stoletja so benzojsko kislino uporabljali kot sredstvo za izkašljevanje, [[analgetik]] in antiseptik.&lt;ref&gt;{{Cite journal |title=Troches of Benzoic Acid |url= https://books.google.com/books?id=cs3mAAAAMAAJ&amp;pg=PA25 |journal=Practical Druggist and Pharmaceutical Review of Reviews |last1=Lillard |first1=Benjamin |year=1919}}&lt;/ref&gt;

===Posebne in laboratorijske uporabe===
V učnih laboratorijih je benzojska kislina pogost standard za kalibracijo [[Kalorimetrija|kalorimetrov]] s konstantno prostornino.&lt;ref&gt;[http://www.uwlax.edu/faculty/loh/pdf_files/chm313_pdf/Manual_current/chm313_Expt2_bomb.pdf Experiment 2: Using Bomb Calorimetry to Determine the Resonance Energy of Benzene]. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120309020205/http://www.uwlax.edu/faculty/loh/pdf_files/chm313_pdf/Manual_current/chm313_Expt2_bomb.pdf |date=9 March 2012 }}.&lt;/ref&gt;

==Biologija in vplivi na zdravje==
Benzojska kislina in njeni estri se v naravi pojavljajo v številnih rastlinskih in živalskih vrstah. Znatne količine se nahajajo v večini jagodičja (približno 0,05 %). Zreli plodovi nekaterih vrst iz rodu ''[[Vakcinij|Vaccinium]]'' (npr. ameriška brusnica ''V. Macrocarpon'', [[borovnica]] ''V. myrtillus'') vsebujejo od 0,03 do 0,13 % proste benzojske kisline. Benzojska kislina nastaja tudi v [[Jabolko|jabolkih]] po okužbi z glivo ''Nectria galligena''. Pri živalih so benzojsko kislino odkrili predvsem pri [[Vsejed|vsejedih]] ali [[Rastlinojedec|rastlinojedih]] vrstah,  na primer v notranjih organih in mišicah [[Belka|belke]] (''Lagopus muta'') ter v izločkih žlez pri samcih [[Moškatno govedo|moškatnega goveda]] (''Ovibos moschatus'') in [[Azijski slon|azijskih slonih]] (''Elephas maximus'').&lt;ref name = &quot;concise&quot; /&gt; Benzoinska smola vsebuje do 20 % benzojske kisline in 40 % njenih estrov.&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Tomokuni K, Ogata M | title=Direct Colorimetric Determination of Hippuric Acid in Urine| journal=Clin Chem | year=1972 | pages=349–351| volume=18| pmid= 5012256| issue= 4| doi=10.1093/clinchem/18.4.349| doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Biosintetsko nastajajo benzoati v rastlinah iz [[Cimetova kislina|cimetove kisline]].&lt;ref name=Vogt&gt;{{cite journal|journal=Molecular Plant|volume=3|year=2010|pages=2–20|doi=10.1093/mp/ssp106|pmid=20035037|title=Phenylpropanoid Biosynthesis|author=Vogt, T.|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Opisana je tudi pot nastanka, ki poteka od fenola prek 4-hidroksibenzoata.&lt;ref name=Juteau&gt;{{cite journal|first=Pierre|last=Juteau|author2=Valérie Côté|author3=Marie-France Duckett|author4=Réjean Beaudet|author5=François Lépine|author6=Richard Villemur|author7=Jean-Guy Bisaillon|title=Cryptanaerobacter phenolicus gen. nov., sp. nov., an anaerobe that transforms phenol into benzoate via 4-hydroxybenzoate|journal=International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology|volume=55|issue=1|pages=245–250|date=January 2005|doi=10.1099/ijs.0.02914-0|pmid=15653882|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
==Reakcije==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske kisline]]</text>
      <sha1>9ppn0pb4qeod0pt6xr7hcnoe0dylrw0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6771808</id>
      <parentid>6771807</parentid>
      <timestamp>2026-10-29T10:08:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Biologija in vplivi na zdravje */ ref</comment>
      <origin>6771808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23429" sha1="s0jk4nwhstnvn8okxxxth41xo2e8wh0" xml:space="preserve">{{Chembox
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 476995928
| ImageFileL1 = Benzoesäure.svg
| ImageSizeL1 = 100px
| ImageNameL1 = [[Skeletna formula]] 
| ImageClassL1 = skin-invert-image
| ImageFileR1 = Benzoic-acid-3D-balls.png
| ImageClassR1 = bg-transparent
| ImageSizeR1 = 100px
| ImageNameR1 = Ball-and-stick model
| ImageFile2 = Pile of benzoic acid crystals.jpg
| ImageSize2 = 270px
| PIN = benzojska kislina&lt;ref name=iupac2013&gt;{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = Royal Society of Chemistry | date = 2014 | location = Cambridge | page = 745 | doi = 10.1039/9781849733069-00648 | isbn = 978-0-85404-182-4 }}&lt;/ref&gt;
| SystematicName = benzenkarboksilna kislina
| OtherNames = {{ubl 
 | karboksibenzen 
 | E210
 | dracilna kislina
 | fenilmetanojska kislina
 | fenilkarboksilna kislina
 | benzoil alkohol
 | benzoilna kislina 
 | karboksilbenzen
 | hidrogenfenska kislina
 | fenojska kislina
}}
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| Abbreviations = BzOH&lt;br /&gt;PhCOOH&lt;br /&gt;PhCO{{sub|2}}H
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 8SKN0B0MIM
| InChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYAD
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = WPYMKLBDIGXBTP-UHFFFAOYSA-N
| CASNo = 65-85-0
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| EINECS = 200-618-2
| PubChem = 243
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 238
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 541
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank = DB03793
| SMILES = O=C(O)c1ccccc1
| InChI = 1/C7H6O2/c8-7(9)6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,(H,8,9)
| RTECS = DG0875000
| MeSHName = benzojska+kislina 
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 30746
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D00038
| 3DMet = B00053
| Beilstein = 636131
| Gmelin = 2946
}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| C=7 | H=6 | O=2
| Appearance = brezbarvna kristalna trdnina
| Odor = rahel, prijeten
| Density = 1,2659&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,0749&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (130&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| MeltingPtC = 122
| MeltingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS/&gt;
| BoilingPtC = 250
| BoilingPt_ref =&lt;ref name=GESTIS&gt;GESTIS Substance Database of the Institute for Occupational Safety and Health&lt;/ref&gt;
| Solubility = 1,7&amp;nbsp;g/L (0&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 2,7&amp;nbsp;g/L (18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 3,44&amp;nbsp;g/L (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 5,51&amp;nbsp;g/L (40&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 21,45&amp;nbsp;g/L (75&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 56,31&amp;nbsp;g/L (100&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister&gt;{{cite web |url=http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&amp;id=679 |title=benzoic acid |website=chemister.ru |access-date=24 October 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=sioc&gt;{{cite book |last1 = Seidell |first1 = Atherton |last2 = Linke |first2 = William F. |year = 1952 |title = Solubilities of Inorganic and Organic Compounds |publisher = Van Nostrand |url = https://books.google.com/books?id=k2e5AAAAIAAJ}}&lt;/ref&gt;
| pKa = {{ubl 
 | 4,202 (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O)&lt;ref&gt;{{cite book |last=Harris |first=Daniel |title=Quantitative Chemical Analysis |year=2010 |publisher=W. H. Freeman and Company |location=New York |isbn=9781429254366 |page=AP12 |edition=8}}&lt;/ref&gt; 
 | 11,02 (DMSO)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Olmstead |first1=William N. |last2=Bordwell |first2=Frederick G. |title=Ion-pair association constants in dimethyl sulfoxide |journal=The Journal of Organic Chemistry |date=1980 |volume=45 |issue=16 |pages=3299–3305 |doi=10.1021/jo01304a033}}&lt;/ref&gt;
}}
| SolubleOther = topna v [[aceton]]u, [[benzen]]u, [[ogljikov tetraklorid|CCl&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]], [[kloroform|CHCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]], [[etanol]]u, [[dietil eter|dietil etru]], [[heksan]]u, fenilih, tekočem [[amonijak]]u in acetatih
| Solubility1 = 30&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 32,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−13&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 71,5&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent1 = metanol
| Solubility2 = 25,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (−18&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 47,1&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (15&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 52,4&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (19,2&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 55,9&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (23&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent2 = etanol
| Solubility3 = 54,2&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (20&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent3 = aceton
| Solubility4 = 4,22&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent4 = oljčno olje
| Solubility5 = 55,3&amp;nbsp;g/100&amp;nbsp;g (25&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Solvent5 = 1,4-dioksan
| RefractIndex = 1,5397 (20&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 1,504 (132&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=chemister /&gt;
| Viscosity = 1,26&amp;nbsp;mPa (130&amp;nbsp;°C)
| VaporPressure = 0,16&amp;nbsp;Pa (25&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 0,19&amp;nbsp;kPa (100&amp;nbsp;°C)&lt;br/&gt; 22,6&amp;nbsp;kPa (200&amp;nbsp;°C)&lt;ref name=nist&gt;{{nist|name=Benzoic acid| id= C65850|accessdate=2014-05-23|mask=FFFF|units=SI}}&lt;/ref&gt;
| LogP = 1,87
| MagSus = −70,28{{e|−6}}&amp;nbsp;cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/mol
}}
| Section3 = {{Chembox Structure
| CrystalStruct = [[monoklinski kristalni sistem|monoklinska]]
| Coordination =
| MolShape = planarna
| Dipole = 1,72&amp;nbsp;[[Debye|D]] v [[dioksan]]u
}}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −385,2&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=chemister /&gt;
| DeltaHc = −322,8&amp;nbsp;kJ/mol&lt;ref name=nist /&gt;
| Entropy = 167,6&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=chemister /&gt;
| HeatCapacity = 146,7&amp;nbsp;J/(mol·K)&lt;ref name=nist /&gt;
}}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{GHS|05|08}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot;&gt;Sigma-Aldrich. ''Benzoic acid''. Pridobljeno 23. maja 2014.}}&lt;/ref&gt;
| GHSSignalWord = Danger
| HPhrases = {{H-phrases|318|335}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| PPhrases = {{P-phrases|261|280|305+351+338}}&lt;ref name=&quot;sigma&quot; /&gt;
| MainHazards = dražilno
| NFPA-H = 2
| NFPA-F = 1
| NFPA-R = 0
| NFPA-S =
| FlashPtC = 121,5
| FlashPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| AutoignitionPtC = 571
| AutoignitionPt_ref = &lt;ref name=GESTIS/&gt;
| LD50 = 1700&amp;nbsp;mg/kg (podgana, oralno)
}}
| Section8 = {{Chembox Related
| OtherCations = [[natrijev benzoat]],&lt;br/&gt;[[kalijev benzoat]]
| OtherFunction = hidroksibenzojske kisline,&lt;br /&gt;aminobenzojske kisline,&lt;br /&gt;nitrobenzojske kisline,&lt;br /&gt;fenilocetna kislina
| OtherFunction_label = [[karboksilna kislina]]
| OtherCompounds = [[benzaldehid]],&lt;br /&gt;[[benzil alkohol]],&lt;br /&gt;[[benzoil klorid]],&lt;br /&gt;[[benzilamin]],&lt;br /&gt;[[benzamid]],&lt;br /&gt;[[nenzonitril]]
}}
}}

'''Benzojska kislina''' je bela ali brezbarvna kristalinična organska spojina s formulo C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;COOH, katere zgradbo sestavljata benzenski obroč (C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;) in [[Karboksilna kislina|karboksilna skupina]] (−C(=O)OH). Benzoilna skupina se pogosto označuje okrajšano z '''Bz''', česar se ne sme zamenjati z '''Bn''', ki se uporablja za benzilno skupino. Benzojska kislina se zato včasih zapiše tudi kot BzOH, saj ima benzoilna skupina formulo −C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;CO. Je najpreprostejša aromatska [[karboksilna kislina]]. Njeno ime izhaja iz [[Benzoinska smola|benzoinske smole]], ki je bila dolgo časa njen edini vir.

Naravna benzojska kislina se pojavlja v številnih rastlinah&lt;ref&gt;{{cite web | title = Scientists uncover last steps for benzoic acid creation in plants | url = https://www.purdue.edu/newsroom/releases/2012/Q3/scientists-uncover-last-steps-for-benzoic-acid-creation-in-plants.html | publisher = Purdue Agriculture News}}&lt;/ref&gt; in služi kot vmesni člen pri biosintezi mnogih sekundarnih metabolitov. Soli benzojske kisline se uporabljajo kot konzervansi v živilih. Benzojska kislina je pomembna izhodna snov za industrijsko sintezo številnih drugih organskih spojin. Soli in estri benzojske kisline se imenujejo benzoati.

==Zgodovina==
Benzojska kislina je bila odkrita v 16. stoletju. Suho destilacijo benzoinske smole so prvi opisali [[Nostradamus]] (1556) ter za njim [[Alexius Pedemontanus]] (1560) in [[Blaise de Vigenère]] (1596).&lt;ref&gt;{{cite book | author= Neumüller O-A | year = 1988| title = Römpps Chemie-Lexikon| edition = 6| publisher = Frankh'sche Verlagshandlung | location = Stuttgart| isbn = 978-3-440-04516-9 | oclc= 50969944 }}&lt;/ref&gt;

Sestavo benzojske kisline sta določila [[Justus von Liebig]] in [[Friedrich Wöhler]].&lt;ref&gt;{{cite journal| author = Liebig J |author2=Wöhler F| title = Untersuchungen über das Radikal der Benzoesäure| journal =Liebigs Annalen| year = 1832| volume = 3| pages = 249–282| doi = 10.1002/jlac.18320030302| issue = 3|hdl=2027/hvd.hxdg3f|author2-link=Friedrich Wöhler|author-link=Justus von Liebig| hdl-access = free}}&lt;/ref&gt; Raziskala sta tudi povezavo med hipurno in benzojsko kislino.

Leta 1875 je [[Ernst Leopold Salkowski|Salkowski]] odkril protiglivične lastnosti benzojske kisline, kar pojasnjuje, zakaj so plodovi [[Barjanska robida|barjanske  robide]] (''Rubus chamaemorus''), ki vsebujejo benzoate, tako obstojni.&lt;ref&gt;Salkowski E. Berl Klin Wochenschr. 1875. 2. del, zv. 12, str. 297–298.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Cloudberries Cooperative Extension Service |url=https://www.uaf.edu/ces/publications/database/food/cloudberries.php |website=www.uaf.edu}}&lt;/ref&gt;

==Proizvodnja==
===Industrijska proizvodnja===
Benzojska kislina se industrijsko proizvaja z delno oksidacijo [[toluen]]a s [[kisik]]om:

: [[Slika:Benzoic acid-chemical-synthesis-1.svg|class=skin-invert-image|200px|Oksidacija toluena]]

Postopek [[Kataliza|katalizirajo]] [[kobalt]]ovi ali [[mangan]]ovi naftenati. Postopek je masoven in ima visok izkoristek.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Wade |first1=Leroy G. |title=Organic Chemistry |date=2014 |publisher=Pearson Education Limited |location=Harlow |isbn=978-1-292-02165-2 |page=985 |edition=Pearson new international |ref=OrgChem}}&lt;/ref&gt;

Prvi industrijski postopek je vključeval reakcijo benzotriklorida (triklorometilbenzena) s [[kalcijev hidroksid|kalcijevim hidroksidom]] v vodi, pri čemer se je kot katalizator uporabljalo [[železo]] ali železove soli. Nastali kalcijev benzoat se v drugi fazi s [[Klorovodikova kislina|klorovodikovo kislino]] pretvori v benzojsko kislino. Produkt vsebuje znatne količine kloriranih derivatov benzojske kisline, zato so benzojsko kislino za prehrano ljudi pridobivali s suho destilacijo benzoinske smole. Benzojska kislina živilske kakovosti se zdaj proizvaja sintetično.

===Laboratorijske sinteze===
Benzojska kislina je poceni in lahko dostopna, zato se njena laboratorijska sinteza predvsem pedagoške narave in je pogosta vaja v dodiplomskem študiju.

Benzojsko kislino je mogoče očistiti s [[Kristalizacija|prekristalizacijo]] iz vodne raztopine, saj je zelo topna v vroči vodi, v hladni vodi pa slabo. Ker pri prekristalizaciji niso potrebna organska topila, je postopek še posebej varen. S tem postopkom se običajno doseže približno 65 % izkoristek.&lt;ref&gt;{{cite book | title = Purification of Laboratory Chemicals | url = https://archive.org/details/purificationofla0000perr_n7w5 | url-access = registration | edition = 3rd |author1=D. D. Perrin |author2=W. L. F. Armarego | publisher = Pergamon Press | pages =  [https://archive.org/details/purificationofla0000perr_n7w5/page/94 94] | year = 1988 | isbn = 978-0-08-034715-8}}&lt;/ref&gt;

====S hidrolizo====
Tako kot drugi nitrili in [[Amid|amidi]] tudi benzonitril in benzamid v kislih ali bazičnih pogojih [[Hidroliza|hidrolizirata]] v benzojsko kislino oziroma njeno konjugirano bazo.

====Z uporabo Grignardovega reagenta====
Bromobenzen se lahko pretvori v benzojsko kislino s karboksilacijo intermediata fenilmagnezijevega bromida.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Introduction to Organic Laboratory Techniques: A Small Scale Approach|author=Donald L. Pavia|year=2004|publisher=Thomson Brooks/Cole|isbn=978-0-534-40833-6|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; Ta sinteza študentom omogoča praktični preskus izvedbe [[Grignardova reakcija|Grignardove reakcije]], ki predstavlja pomemben razred reakcij za tvorbo vezi ogljik–ogljik v organski kemiji.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Shirley|first=D. A.|year=1954|title=The Synthesis of Ketones from Acid Halides and Organometallic Compounds of Magnesium, Zinc, and Cadmium|journal=Org. React.|volume=8|pages=28–58}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Huryn|first=D. M.|year=1991|title=Comprehensive Organic Synthesis, Volume 1: Additions to C&amp;mdash;X π-Bonds, Part 1|pages=49–75|chapter=Carbanions of Alkali and Alkaline Earth Cations: (ii) Selectivity of Carbonyl Addition Reactions|editor1-last=Trost|editor1-first=B. M.|editor2-last=Fleming|editor2-first=I.|isbn=978-0-08-052349-1|editor1-link=|editor2-link=|publisher=Elsevier Science|doi= 10.1016/B978-0-08-052349-1.00002-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=Portland Community College|title=The Grignard Reaction. Preparation of Benzoic Acid|url=http://spot.pcc.edu/~chandy/242/PreparationofBenzoicAcid.pdf|access-date=2015-03-12|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150226115836/http://spot.pcc.edu/~chandy/242/PreparationofBenzoicAcid.pdf|archive-date=26 February 2015}}&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=University of Wisconsin-Madison|title=Experiment 9: Synthesis of Benzoic Acid via Carbonylation of a Grignard Reagent|url=http://www.chem.wisc.edu/courses/342/Fall2004/Experiment_9.pdf|access-date=12 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923202908/http://www.chem.wisc.edu/courses/342/Fall2004/Experiment_9.pdf|archive-date=23 September 2015|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|publisher=Towson University|title=Experiment 3: Preparation of Benzoic Acid|url=http://pages.towson.edu/jdiscord/WWW/332_Lab_Info/332LabsIRPMR/Expt3Grignard.pdf|access-date=2015-03-12|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413011353/http://pages.towson.edu/jdiscord/www/332_lab_info/332labsirpmr/expt3grignard.pdf |archive-date=13 April 2015 |df=dmy-all}}&gt;&lt;/ref&gt;

====Oksidacija benzilnih spojin====
[[Benzil alkohol]],&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Santonastaso|first1=Marco|last2=Freakley|first2=Simon J.|last3=Miedziak|first3=Peter J.|last4=Brett|first4=Gemma L.|last5=Edwards|first5=Jennifer K.|last6=Hutchings|first6=Graham J.|date=2014-11-21|title=Oxidation of Benzyl Alcohol using in Situ Generated Hydrogen Peroxide|journal=Organic Process Research &amp; Development|volume=18|issue=11|pages=1455–1460|doi=10.1021/op500195e|issn=1083-6160}}&lt;/ref&gt; [[benzil klorid]] in praktično vsi drugi benzilni derivati se z lahkoto oksidirajo v benzojsko kislino.

==Uporaba==
Benzojska kislina se porablja večinoma za proizvodnjo [[fenol]]a z oksidativno dekarboksilacijo pri temperaturi 300–400 °C:&lt;ref name=Ull&gt;Maki, Takao; Takeda, Kazuo (2000). &quot;Benzoic Acid and Derivatives&quot;. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a03_555. ISBN 978-3527306732.&lt;/ref&gt;
: {{chem2 | C6H5CO2H + ½ O2 -&gt; C6H5OH + CO2 }}
Temperaturo je mogoče znižati na 200 °C z dodajanjem katalitičnih količin bakrovih(II) soli. Fenol je mogoče pretvoriti v cikloheksanol, ki je izhodna snov za sintezo [[najlon]]a.

===Predhodnik mehčal===
Benzoatna [[Mehčalec|mehčala]], kot so estri glikola, dietilenglikola in trietilenglikola, se pridobivajo s transesterifikacijo metil benzoata z ustreznim diolom.&lt;ref name=Ull/&gt; Ta mehčala se uporabljajo podobno kot tista, pridobljena iz estrov tereftalne kisline, in predstavljajo alternativo ftalatom.&lt;ref name=Ull/&gt;

====Predhodnik natrijevega benzoata in sorodnih konzervansov====
Benzojska kislina in njene soli se uporabljajo kot [[konzervans]]i v živilih. Označeni so z oznakami E210, E211 (natrijev benzoat), E212 (kalijev benzoat) in E213 (kalcijev benzoat). Benzojska kislina zavira rast [[Plesen|plesni]], [[Kvasovka|kvasovk]]&lt;ref&gt;{{cite journal | author=A D Warth | title= Mechanism of action of benzoic acid on Zygosaccharomyces bailii: effects on glycolytic metabolite levels, energy production, and intracellular pH | journal=Appl Environ Microbiol | date=1 December 1991| volume=57|pages=3410–4 | pmid= 1785916 | issue=12 | doi= 10.1128/AEM.57.12.3410-3414.1991 | pmc=183988 | bibcode= 1991ApEnM..57.3410W }}&lt;/ref&gt; in nekaterih [[Bakterije|bakterij]]. V živila se dodaja neposredno ali pa nastane s kemijskimi reakcijami iz njenih natrijevih, kalijevih ali kalcijevih soli. Delovanja se začne s prehodom benzojske kisline v celico. Če se znotrajcelična vrednost [[pH]] zniža na 5 ali manj, se anaerobna fermentacija [[Glukoza|glukoze]]  s posredovanjem [[encim]]a fosfofruktokinaze zmanjša za 95 %. Učinkovitost benzojske kisline in benzoatov je torej odvisna od vrednosti pH živila.&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Pastrorova I, de Koster CG, Boom JJ | title= Analytic Study of Free and Ester Bound Benzoic and Cinnamic Acids of Gum Benzoin Resins by GC-MS HPLC-frit FAB-MS | journal=Phytochem Anal | year=1997 | volume=8 |pages=63–73 |doi= 10.1002/(SICI)1099-1565(199703)8:2&lt;63::AID-PCA337&gt;3.0.CO;2-Y | issue=2 }}&lt;/ref&gt; Benzojska kislina, benzoati in njihovi derivati se uporabljajo kot konzervansi v kislih živilih in napitkih, na primer v sokovih citrusov, ki vsebujejo [[Citronska kislina|citronsko kislino]], gaziranih pijačah, ki vsebujejo [[ogljikov dioksid]], brezalkoholnih pijačah, ki vsebujejo fosforjevo kislino, vloženih živilih, ki vsebujejo kis ([[etanojska kislina|ocetno kislino]]) in drugih živilih s prilagojeno kislostjo.

Običajne koncentracije benzojske kisline, kadar se uporablja kot konzervans v živilih, znašajo od 0,05 do 0,1 %. Živila, v katerih se lahko uporablja benzojska kislina, ter najvišje dovoljene količine za njeno uporabo so določene z lokalno zakonodajo o živilih.&lt;ref&gt;[http://www.codexalimentarius.net/gsfaonline/groups/details.html?id=162 GSFA Online Food Additive Group Details: Benzoates (2006)]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070926233935/http://www.codexalimentarius.net/gsfaonline/groups/details.html?id=162 |date=26 September 2007 }}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/pdf/1995/en_1995L0002_do_001.pdf EUROPEAN PARLIAMENT AND COUNCIL DIRECTIVE No 95/2/EC of 20 February 1995 on food additives other than colours and sweeteners (Consleg-versions do not contain the latest changes in a law)]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20030419083114/http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/pdf/1995/en_1995L0002_do_001.pdf |date=19 April 2003 }}.&lt;/ref&gt;

V preteklosti so se pojavili pomisleki, da lahko benzojska kislina in njene soli v nekaterih brezalkoholnih pijačah reagirajo z [[Vitamin C|askorbinsko kislino]] (vitaminom C), pri čemer nastanejo majhne količine rakotvornega [[benzen]]a.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bfr.bund.de/cm/245/indications_of_the_possible_formation_of_benzene_from_benzoic_acid_in_foods.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060426194742/http://www.bfr.bund.de/cm/245/indications_of_the_possible_formation_of_benzene_from_benzoic_acid_in_foods.pdf |archive-date=2006-04-26 |url-status=live |title=Indications of the possible formation of benzene from benzoic acid in foods, BfR Expert Opinion No. 013/2006 |publisher = German Federal Institute for Risk Assessment |date=1 December 2005 |access-date=30 March 2022}}&lt;/ref&gt;

===Raba v medicini===
Benzojska kislina je sestavina Whitfieldovega mazila, ki se uporablja za zdravljenje glivičnih kožnih obolenj, kot sta lišaj in [[dermatofitija stopala]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.medipharmalimited.com/whitfield_ointment.asp |title=Whitfield Ointment |access-date=15 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071009152212/http://www.medipharmalimited.com/whitfield_ointment.asp |archive-date=9 October 2007 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book | title = Wilson and Gisvold's Textbook of Organic Medicinal and Pharmaceutical | url = https://archive.org/details/wilsongisvoldste00bloc_128 | url-access = limited |author1=Charles Owens Wilson |author2=Ole Gisvold |author3=John H. Block | year = 2004 | publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins | isbn = 978-0-7817-3481-3 | pages = [https://archive.org/details/wilsongisvoldste00bloc_128/page/n245 234]}}&lt;/ref&gt; Kot glavna sestavina [[benzoinska smola|benzoinske smole]] je benzojska kislina pomemben del [[Benzoinska tinktura|benzoinske tinkture]] in tako imenovanega menihovega balzama. Takšni pripravki se že dolgo uporabljajo kot lokalni [[antiseptik]]i in sredstva za lajšanje zamašenosti dihalnih poti (prek vdihavanja).

V začetku 20. stoletja so benzojsko kislino uporabljali kot sredstvo za izkašljevanje, [[analgetik]] in antiseptik.&lt;ref&gt;{{Cite journal |title=Troches of Benzoic Acid |url= https://books.google.com/books?id=cs3mAAAAMAAJ&amp;pg=PA25 |journal=Practical Druggist and Pharmaceutical Review of Reviews |last1=Lillard |first1=Benjamin |year=1919}}&lt;/ref&gt;

===Posebne in laboratorijske uporabe===
V učnih laboratorijih je benzojska kislina pogost standard za kalibracijo [[Kalorimetrija|kalorimetrov]] s konstantno prostornino.&lt;ref&gt;[http://www.uwlax.edu/faculty/loh/pdf_files/chm313_pdf/Manual_current/chm313_Expt2_bomb.pdf Experiment 2: Using Bomb Calorimetry to Determine the Resonance Energy of Benzene]. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120309020205/http://www.uwlax.edu/faculty/loh/pdf_files/chm313_pdf/Manual_current/chm313_Expt2_bomb.pdf |date=9 March 2012 }}.&lt;/ref&gt;

==Biologija in vplivi na zdravje==
Benzojska kislina in njeni estri se v naravi pojavljajo v številnih rastlinskih in živalskih vrstah. Znatne količine se nahajajo v večini jagodičja (približno 0,05 %). Zreli plodovi nekaterih vrst iz rodu ''[[Vakcinij|Vaccinium]]'' (npr. ameriška brusnica ''V. Macrocarpon'', [[borovnica]] ''V. myrtillus'') vsebujejo od 0,03 do 0,13 % proste benzojske kisline. Benzojska kislina nastaja tudi v [[Jabolko|jabolkih]] po okužbi z glivo ''Nectria galligena''. Pri živalih so benzojsko kislino odkrili predvsem pri [[Vsejed|vsejedih]] ali [[Rastlinojedec|rastlinojedih]] vrstah,  na primer v notranjih organih in mišicah [[Belka|belke]] (''Lagopus muta'') ter v izločkih žlez pri samcih [[Moškatno govedo|moškatnega goveda]] (''Ovibos moschatus'') in [[Azijski slon|azijskih slonih]] (''Elephas maximus'').&lt;ref name = &quot;concise&quot;&gt; &quot;Concise International Chemical Assessment Document 26: BENZOIC ACID AND SODIUM BENZOATE&quot;&lt;/ref&gt; Benzoinska smola vsebuje do 20 % benzojske kisline in 40 % njenih estrov.&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Tomokuni K, Ogata M | title=Direct Colorimetric Determination of Hippuric Acid in Urine| journal=Clin Chem | year=1972 | pages=349–351| volume=18| pmid= 5012256| issue= 4| doi=10.1093/clinchem/18.4.349| doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Biosintetsko nastajajo benzoati v rastlinah iz [[Cimetova kislina|cimetove kisline]].&lt;ref name=Vogt&gt;{{cite journal|journal=Molecular Plant|volume=3|year=2010|pages=2–20|doi=10.1093/mp/ssp106|pmid=20035037|title=Phenylpropanoid Biosynthesis|author=Vogt, T.|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Opisana je tudi pot nastanka, ki poteka od fenola prek 4-hidroksibenzoata.&lt;ref name=Juteau&gt;{{cite journal|first=Pierre|last=Juteau|author2=Valérie Côté|author3=Marie-France Duckett|author4=Réjean Beaudet|author5=François Lépine|author6=Richard Villemur|author7=Jean-Guy Bisaillon|title=Cryptanaerobacter phenolicus gen. nov., sp. nov., an anaerobe that transforms phenol into benzoate via 4-hydroxybenzoate|journal=International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology|volume=55|issue=1|pages=245–250|date=January 2005|doi=10.1099/ijs.0.02914-0|pmid=15653882|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

==Reakcije==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske kisline]]</text>
      <sha1>s0jk4nwhstnvn8okxxxth41xo2e8wh0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušan Repovš (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610469</id>
    <redirect title="Dušan Repovš" />
    <revision>
      <id>6771830</id>
      <timestamp>2026-10-29T11:07:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>Romanm je prestavil stran [[Dušan Repovš (razločitev)]] na [[Dušan Repovš]]: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]]</comment>
      <origin>6771830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" sha1="0zt215ley5y8ct5395p1nwsxpvf7aql" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dušan Repovš]]</text>
      <sha1>0zt215ley5y8ct5395p1nwsxpvf7aql</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Družba za upravljanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610472</id>
    <revision>
      <id>6771835</id>
      <timestamp>2026-10-29T11:53:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Družba za upravljanje (DZU) je finančna institucija, ki na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O ATVP |url=https://www.a-tvp.si/o-agenciji/predstavitev-agencije/}}&lt;/ref&gt; upravlja [[Investicijski sklad|investicijske sklade]] in premoženje vlagateljev. Njena glavna naloga je strokovno upravljanje sredstev skladov v skladu z zakonodajo, pravili sklada in naložbeno politiko, z namenom ustvarjanja donosov za vlaga...«</comment>
      <origin>6771835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2604" sha1="00c3yx0p3oe70qgt56b572xh8expykv" xml:space="preserve">Družba za upravljanje (DZU) je finančna institucija, ki na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O ATVP |url=https://www.a-tvp.si/o-agenciji/predstavitev-agencije/}}&lt;/ref&gt; upravlja [[Investicijski sklad|investicijske sklade]] in premoženje vlagateljev. Njena glavna naloga je strokovno upravljanje sredstev skladov v skladu z zakonodajo, pravili sklada in naložbeno politiko, z namenom ustvarjanja donosov za vlagatelje.

Družbe za upravljanje delujejo na slovenskem trgu kapitala kot osrednji upravljavci [[Vzajemni sklad|vzajemnih skladov]], investicijskih skladov in drugih oblik kolektivnega investiranja. Pri svojem poslovanju morajo ravnati skrbno, pregledno in v najboljšem interesu vlagateljev. Njihovo poslovanje nadzira Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter spremlja skladnost poslovanja z veljavno zakonodajo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=ATVP zakonodaja |url=https://www.a-tvp.si/zakonodaja/veljavni-predpisi/trg-financnih-instrumentov-in-opravljanje-investicijskih-storitev-in-poslov/opravljanje-investicijskih-storitev-in-poslov/}}&lt;/ref&gt;

== Naloge družbe za upravljanje ==
Med najpomembnejše naloge družbe za upravljanje sodijo:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3) |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6671}}&lt;/ref&gt;

* upravljanje premoženja investicijskih skladov,
* sprejemanje naložbenih odločitev,
* obvladovanje tveganj,
* vrednotenje premoženja skladov,
* obveščanje vlagateljev,
* zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakonodajo,
* sodelovanje s skrbniško banko in regulatornimi organi.

== Družbe za upravljanje v Sloveniji ==
Slovenske družbe za upravljanje so povezane v Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov – ZDU GIZ&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O ZDU |url=https://zdu-giz.si/o-nas/}}&lt;/ref&gt;, ki je bilo ustanovljeno leta 1994. Združenje zastopa interese svojih članic, sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, izvaja strokovna izobraževanja ter spodbuja finančno pismenost in razvoj kapitalskega trga v Sloveniji.

Po podatkih ZDU GIZ so članice združenja vse slovenske družbe za upravljanje:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Register družb za upravljanje |url=https://www.a-tvp.si/seznami-in-registri/registri/druzbe-za-upravljanje-in-investicijski-skladi/}}&lt;/ref&gt;

* Generali Investments d.o.o.
* NLB Skladi, družba za upravljanje, d.o.o.
* OTP Skladi, družba za upravljanje, d.o.o.
* [[Sava Infond]], družba za upravljanje, d.o.o.
* Triglav Skladi, d.o.o.

== Viri ==</text>
      <sha1>00c3yx0p3oe70qgt56b572xh8expykv</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>